Ubij* kega vojaštva v Egiptu. * okt. — Tu je"bilo -- r— ... se bodo »anila olo ns gr- ti v obrsmbi smeriškeiea nsčins P* i-;nnktr~Nea Hellas iz Liz- življenja. Mi smo ščitili demo-C" f'r"1uifaUka, v Ameriko, kratijo v bojih proti socialnim in L7 ' " - l-ranz Werfel. Wal- ekonomskim krivicam. D« lav k« CJl ' or "miki novelist. He-(in socialns zakonodaja )t rezui-R. ? ^»ttfried Mann. brat in tat teh bojev. Ameriška deksvsks |l Manns. in Hermsnn federacija podpira vlado v vseh -ki, bivši uradnik lier- njenih naporih in bojih fMi di- "»ta. - kutorjem. ki groze Ameriki. Tokio, 14. okt. — Japonci morajo biti pripravljeni tudi na izvršitev "šlnja" (samomor iz lju-beznl) zaeno z Nemčijo in Italijo, ako prid« katastrofa, Je dejal zunanji minister Joiuke Mat-souka na masnem shodu v največjem tokijskem parku, kjer so se vršile proslave vojaške zveze med Japonsko, Nemčijo In Italijo. Japonsko ljudstvo mors sprejeti to idejo, če hoče prema-gsti poteikočo in ovire, ki so se (Kijavlle na njegovi poti. Minister je ponovno nsglasll, "da vojaški pakt nI naperjen proti nobeni državi. Japonska ne išče sovražnikov, toda nastopila bo odločno proti vsski sili, ki bi skušala ovirati ustanovitev novega svetovnega reda." Vest, da bo ameriški državni department poslal parnlke, da vzamejo na svoj krov smerlške državljane, ki se nahajajo na Daljnem vzhodu, Je presenetila ja|>oneke uradne kroge. Ti so Iz-jsvili, ds ne vidijo nobenegs vzroka za odhod Američanov. Peking, Kiiajeka. 14, okt, — fcena Nelsona T. Johnsons, sme-rišk«^ra |s'*slanika na Kitajskem, in nekaj članov [NMlaništva se bo okrcalo na parnlk Presldent Coolldg* v Sanghaju, ki »si i»d lilul proti Amerllc(. Z njimi vred l iS) fKl|K>tovalo veliko število dru-gih Američanov iz IVkinga la drugih klUjskih mest, katero dominlra Jet*»nsko vojaštvo. Monako**. 14. okt. tt Kitaj* nka čas»»|»lima sg^ntura |s»ročs, ds so kitajske čete zasedi< bU tKug, pristaniščno mi«Ml^oi» re. ki Jsngtse. Poročilo doživlja, ds | no Kitajci pretrgali JapolMlM komunikacije med Anklngom In ' Kiukiangem. < nemška parnka uničena v francoski luki Tri titoi vojakov izgubilo iivljonjo BOMBE SPET PADALE NA BERLIN liondon, 14. okt. — Minister za informacije je naznanil, da so rszstrelllne bombe, katere so angleški letalci metali na Lorient, francosko luko ob obrežju, razbile dva nemška transportna parnika. Cez 8000 nemških vojakov je bilo ubitih. Lorient leži na Juini strani Bretonskega polotoka In Južno-vzhodno od Bresta In se smatra. za glavno nacijsko "invazijsko" bazo, .Letalski minister poroča, da «9 bombe povzročile ogrornn^ škodo v Cherbourgu. ... Druga angleška bojna letala »o bila zapoalena v bombardiranju nemških industrijskih središč. Novi napadi so bili livr* šent tla Essen, Hamburg, Bremen, Wilhelmshaven, Klel, We-stermuende in Berlin. Na žled-nje mesto je padlo več zažigal-nih bomb, ki so zanetile požare in poviročile paniko med prebivalci. Wilhelm Goering, nemški letalski minizter, Js nedavno za-grozil, "d* ne more sovražna letalska sliIp, prebiti nemške letalske obranibe." Letalski minister pravi, da Je napad na Berlin trajal dve uri. V tem času so angleški letalci zmetali na stotine bomb na me-sto, Vojaški objekti v Berlinu In. predmestjih so bili tarča bombardiranja Iz zraka. Bombe «o razdejale električno centralo v dlstrlktu, MoaTaitu. Herlln, 14. okt. —. Roji nemških bombnikov so včsraj In danes zjutraj napadli središče Londona, se glasi poročilo. Druge mase nemških lstal so Istočasno bombardirale Južni del Anglije. Dve bombi sta treščili na železniško postajo Waterloo in Jo deloma razdejale. Nekaj bomb je jmdlo na središče Londona. Tarča bombardiranja iz zraka so biti tudi pomoli In skladišča ob reki Temzi. Obsodba francoske-ga ministra potrjena Alžirija lojalna Petainovi vladi Vlchy, Francija, 14. okt.—Po dveurnem posvetovanju Je pri-zivno sodišče v Lyonsu potrdilo Obsodbo poročnika Jeana Zayja, bivšega prosvetnega minlstrs, ki Jo Je izrekel vojni tribuna! v Clermont-Ferrandu 4. oktobra. Ta Je degradiral Zayja In odre-dil dejKirtacIJo. Zay je bil na obravnavi pred vojaškim tribunalom epoanan za : kri vena nepokorščine. Izvršiti ni hotel i»nreijs svojega predstojnika, da se mora javiti pri poveljstvu, ko se je francoska armada umikala proti 8t. Klouru. Odpotoval Je v Bordeau*, kjer »e je ukrcal na parnlk in odpe; IJat v Afriko. General Mssime Weygand, katerega je Petainova vlada poslala v Afriko, da bi tam pobijal r« bel no gibanje, Je včeraj informiral Petaina, da prebivalci Alžirija (salpirajo HedsnJI francoski reltm. Večina ljudi v franco-ski Afriki Ji* na Petainovi strani. Minister za Industrijsko produkcijo Je nsznanil revizijo pen-zijskeics sistema. Delavci, ki do-aHtejo starost let, gredo lahko v pokoj, njih mests pa bodo dobili brezposelni. _! r- « (ši^ PROSVETA THE ENUGHTBHM^rr CLASibO I« liaTMMA 0U>VBNMtt MAJ PROSVETA MT4I Ifc hmwm*mU Affc. Clllip, VMl HtMlIK Of TBI FEDEBATBD KM ..jjjnm«il»romala na božjo K"*.!Rakovnik, a ko se je vra-r ljubljanskem kolona namesto v lokalni vlak, ki [J^ja tudi na Kresnicah, T"v °hi(ajni j »opoldanski pot-r*' Mak nt. 1— --* prvi i>oMianek aele v g^SHe med vožnjo je Izve-r• « \ Kresnicah ne bo mo-C»«ep»ti j„ j€ napravila dr-*** da bo na krea-r^POitsji _ na vsakem kolo- K(1,rektnl zaradi ES* vozijo - | "g«»na. Sopotniki ho no odsvetovali. I je zanašala na svojo Ml ■•« je izvršila naklep, i J* vlMk Uvozil mimo po-J'k ^"'"Pja. je vpričo aluft-*** prometnika, ki je sta R VflU ln naprej. V loku jo je VTgk> po tleh, da se ja nekaj korakov da-eč zakotalila po tračnicah vzporednega tira, tam pa je obležala prebito lobanjo v mlaki krvi. Prometnik ji je z osebjem postaje takoj priskočil na pomoč, a vae je bilo zaman. Medtem ko ao jo prenesli v čakalnico, je izkrvavela/ Žalostna smrt nesrečne šivilje, ki je po vsej okolici vzbudila iko iskrenejšo žalost, nam nazorno priča, kako zapuščeni so naši kmečki ljudje, kar se tiče hoje po svetu. Pirčeva bi si bila lahko mirne duše lahko pomagala na ta način, da bi se odpeljala do Litije, odkoder bi kmalu nato imela zvezo nazaj do Kresnic. V torbici, ki je obležala tik nje, so našli okrog 500 din gotovine. Truplo so prenesli najprej v mrtvašnico na kresniškem pokopališču, od tam pa v Peče, ker spada Podgorica v peško župnijo. , ! \ Nedavno se je na podoben način ponesrečil tudi bogati posestnik Gril od Sv. Miklavža. Na po-vratku iz Ljubljane je vstopil v direktni vlak, a ko je spoznal *moto, je v Kresnicah odskočil. Pri skoku si je prebil lobanjo, vendar so fnu zdravniki rešili življenje. PŠENICA NA DOLENJSKEM SLABO OBRODILA Novo mesto, 23. julija. — Letošnje leto je z^k> muhasto. 2e huda zima sama je precej škodovala ozimini, zlasti ječmenu, pomladno deževje in hladno vreme pa sta-povzročili, da se je $ffev zakasnila. Z zakasnelo žetvijo se je zakasnila tudi^setev ajde, ki je važen pridelek našega kme-: ta. Poleg vseh neprijetnosti za kmeta je mnogo poljskih pridelkov v zadnjem Času uničila še toča, tako da bodo ninogi kraji stradali, če jim ne pride pomoč od drugod. V krajih, kjer ni bilo toče, se je tam začela Žetev pšenice, ki je sicer pomladi obetala lep pridelek, pa so jo mnogokje pometali viharji na tla, tako da je tudi pridelek pšenice mnogo slabši, kakor je bilo'pričakovati. Tako se dolenjski kmet v splošnem ne more prav nič pohvaliti s pridelkom letošnje žetve in s strahom gleda v bodočnost, zlasti v teh časih, ko rase draginja iz dneva v dan. Koder ni uničila toča poljskih pridelkov, ostaja kmetu edino upanje še na pridelek koruze, če mu bo sreča mila, da jo bo spravil pod streho. TRI TRAGIČNE NESREČE Ločnikarjevo družino v Sko-marjih pri Konjicah Je zadela tragična nesreča. Posestnik Loč nikar se je mudil 23i jul. po opravkih v Konjicah in se je popoldne vrnil domov. Njegov 15-letni sin in 4 letna hčerka sta mu prihitela nasproti, da bi dobila sladkorčke. Fant se je podvizal, da bi prvi dobil sladkorčke. Segel je v očetov žep, potegnil pa je samokres iz žepa, ki je padel na tla. Samokres se je sprožil, naboj je zadel hčerko v trebuh, da je bila na mestu mrtva. — padla z neke verande jn dobila težke notranje poškodbe, kate-rim je kmalu po prevozu v celjsko bolnišnico podlegla. — Dveletna hčerka posestniee Jazbin-Šek Marije iz Gubna pri Pilštar nju se je polila s črno kavo po hrbtu. Prepeljali so jo v celjsko bolnižnico, kjer je včeraj zjutraj na posledicah opeklin umrla. POMANJKANJE PITNE VODE V HALOZAH Urfejeni vodnjaki gotovo pripadajo med pridobitve, ki služijo javni blaginji. Bhsadvomno so potrebni aaradi splošnega Zdravja, da ne nastanejo kužne bolezni kot ao griža in tilua. Napredek naše vasi je v veliki meri odvisen od zdrave pitne vode. Zato tudi gradbeni zakoni predvidevajo, kako morajo biti urejeni vodnjaki. h Ce pa obhodimo Haloze, vidi-mo, da nam tu niti ni treba govoriti, o urejenih vodnjakih, ker jih večina nima. Ti hodijo po vodo v strme grape, kjer imajo v jamah zajete izvire. Te jame so podobne mlakam. Niso zgrajene in zaščitene pred površinsko vodo, ki prinaša s seboj nesnago s cest, gnojišč in od drugod, tako da voda v teh izvirih zarumeni od blata in je niti živina ne pije rada. Ko je lepo, se dviga prah, je kratkočaaila a 'harmoniko. Iz Aliqtifppe pa ja prišel z ženo mr. Simondič in z njima tudi mr. in mra. Steklena, s katerim sva se ie pofcebej pozdravila. Njegova soproga je trdila, da amo ie nekaj v "sorodu, toda se nismo domenili do konca. To bomo etorlli prihbdnjift, ko naa zopet obfičete. Bit Je tudi Shain z ženo ln sinčkom Iz Jamestow-na, Pa. Začeli smo sekati janca in ga deliti. Vsakdo je pomežiko-val ln kimal, da to Je pečenka«. Za prigrizek je Stambal delil kruh, Garm pa pečen krompir. Ampak ne mislite, da smo bili brez "zalivke" — te je bilo dovolj, samo če se je kdo pomujal. kosma- Jaz sem dobil svoj delež, tako da bom brez njega apet vea teden. Cas je hitro mihll in ria-io zabavo smo zaklljuftili a petjem in godbo. Hvala Klamfar-ju za janea in vsem drugim za finančno pomoč. ' fte nekaj, toda imen ne vem. Iz Clevelanda so obiskali Sha-ron In Slovenski dom en moški in tri ženske. Hoteli so tudi mene videti. Na farmo jih je pripeljal moj zet Godina na našo zabavo. Površno smo ae pozdravili in jim dali pokualtl našo pečenko. Zal, k v ** nismo mogli kaj več pogovoriti. No, pa drugikrat pridite in al bomo povedali vsak svoja. Anton Valenthičlč. 2«2. ci danes sluti v neizpodbiten do-tat pravilnost i avojčas neverjetnih opiaovanj. Settaaeionatno odkritje na vaai I Dragocena najdba je brez dvoma preoatanek Chimus-kulture, ci jo je pozneje na doslej nepojasnjen način izpodrinila kultura rodu Maya, tako da se j^ izselila v današnje perujsko osem-je. Najdba je eden najstarejših dokumentov, ki so nam ostali ohtanjenl Iz preteklosti ameriških pranarodov. Na tej vati, ki je nastala nekako pet tisočletij Tred Kristom, ao naslikane rat-ične stopnje napadov a strupenimi plini« Te slike s poročili Spancev Jasno pričajo, na kak-šen način ao ae tamkajšnja plamena posluževala učinka strupenih plinov. Boj a poprovo paro V ogromnih posodah, podobnih neizmernim ponvam, so M« nagromadene pravcate/gore žareče ga oglja in postav!lj#f|e krat v rabi, komaj zadržali. Kot nož oatri arpi, ki so jim bili pritrjeni na nogah, ao zanesli smrt ln uničevanje v nasprotne vrste. Iz trdega lesa so postavili stol- C, znotraj votle in določene za Jevnlke, oborožene s metalnim kopjem, ki so se na podloženih valjarjih a duhovito napravljenimi mehaničnimi sredstvi premikali v potrebno smer. Pod takratnimi raamerami, ko ni bilo aa edino uapelno obrambo neobhodno potrebnih ekaplozivnih izstrelkov na razpolago, Je morala biti bojna vrednost teh lesenih tankov našim današnjim precej enakovredna .Tako tvorbo je najbrž Imel Homer v ml-alih, ko ja pisal o trojanskem konju v. svoji Iliadi. Tudi topovi ao imeli prednike Da topovi starega veka niti zdaleka niso dosegali današnjih, je samo po aebl umljivo. Vendar, jih ne amemo omalovaževati, par atoletij pred Kriatom ao takrat najmodernejši vojni atro-ji, naslanjajoč se na lučalni prin- okrog obmmtenlh l^ank, •";dp,v|»atreljevali težka kopja pa so jih nosili pred bojnimi «e- ogromno preboj noa t jo nad en kitami. Kakor hitro Je bila imer!,ometfr dtlečr^ u debale vetra inrodna, ao ofenj potreall jkamTM5 i0 mot„ prgv u. obilimi kolinami na drobno ko ^ to , ttk. točnostjo, zmletega ameriškega popra, čigar dimasta parada vaebino kap-aicina — učinkovito sestavino te rastline je prodrla v vrati ali laborišča nasprotnika in dražila sluznice in dihala moštva in živali s tako silo, da je bila sovražna vojaka za najmanj pol ure popolnoma onesposobljena za boj. Dovolj časa, da aa je pogoato vojna sreča obločila v prid ti-etih, ao ae poaluževali tega Izuma. ,.&cer pa je dovadel U boj s poprovo paro že v takratnem času do Iznajdbe neka vrste plhiovih mask. Ce-uo MU pravočasno opozorjeni, ao ae aovraž-nlki«- pozneje prav »tako evropski osvojit«! j i — ubranili učinka ornamljivih plinov na ta način, da ao al a Jeaihom ali rasti i n-e|(imi aoki namočena robca pri-vezali liki maskam pred usta in noa. Najdba ameriškega znanstvenika je ponoven dokaz za to, da ao prav za prav vaa naša novo« dobna vojna orožja In ered*tva samo tehnične Izpopolnitve idej, ki so Imela tvoj izvor ie pred sto in tisočletji. F« J. « fttacu . iu MS m Člani odbora, ki so EnT'"?* Ravnala je tako ne- Od leve na desno: Jo* Katranov I potoki — predhodniki metalcev ognja Tako je bila iudi zamisel, uničiti nasprotnika a tekočimi ognjenimi tvarinami, znana te narodom atarega veka in ao jo uporabljali posebno Babilonci. Način, k*ko ao to izvijali, značl jasno pfodhodje današnjih uničujočih metalcev ognja. Ne samo Iz utrjenih poatujank ao sovražniku vlivali vrelo olje na glato — obrambni način, ki se je bbdržal dolgo v srednji vek — temveč posladl ao mu, kjer Ja da ao iz hiš napravdi ruševine, pa tudi nadevali plavajoče ladje m morju, ki ao oblegale priata-nišfia. Za primero naj navedemo, da ao prve pulke poznejšega sred* ajega veka delovala dokaj manj natančno, daal ao imele že eka-plozivni pogon, In Arhimad, neu trudni izumnlk, je poaJLavil celo napravo, ki je a parno ailo izbre-nila velike železno kroglo iz neke vrate topovskega žrela. Ta ha-naprava je bila nekak predhod nlk naših topov, najsi Je bila tu dl bojno vedno manjvredna. Da so pred dvema tlaočletjema mi alili tucitT na vžigalne bombe, do-kazujejo oplai Iz čaaa Julija Ce zarja. Njegovi vojskovodje ao ae pritoievall, da so njihove kolone obetratjevalt Iz zasede z Izstre-Ifvom Iž žarečega oglja in goreče ga leaa Julij Cezair je uporabil tiad misel, ki jo Je moderna vojna veda Izvedla v obliki bodečih žič nlh ovir. V varatvo avojlh poči vajočlh čet In trdnih taborišč je dal alednji obložiti krog ln krog i goatlm grmičevjem, ki Je ob-atajalo deloma Iz tmjdvlh ve ali pa Je bilo umetno namešano s kovinastimi bodicami. Na ml sel, namazati te pragraje a hu dimi strupenimi snovmi, tako da je U najmanjša praska |>ovzro-čila takojšnjo amrt, moderni voj ni tehniki najbrž še niso |>rlšr kar amatrajo za podobno te več krat preizkušeno napeljavo toka Registracija inozemcev in prijava za nabor MoAfcl inoaemci v starosti med 21. in S«, letom morajo zadostiti toliko določbam zakona o registraciji Inoaemcev kolikor aa- . zakona o vo laškem naboru Department pravosodja Je danes objavil izjavo ravnatelja za registracijoJnozemcev Earla G. * arriaona, v kateri opozarja vae nozemce moškega spola, ki ao v starosti podvrženi naboru, da morajo aadoatlti toliko določbam aakona o registraciji inoaemcev (Alian Ragiatratlon Act od 1040) kolikor onim aakona o vojaškem naboru (Selective Service Act). Zakon o registraciji inoaemcev aahteva registracijo vaeh inoaemcev do najkasneje £6. decembra 1040. Zakon o vojaškem naboru pa zahteva, da ae vai moški naborne starosti, državljani in i-noaemci, morajo regiatrirati dne 6. oktobra. Regiatraclja za nabor ae bo vršila v označenih nabornih ura-h v vsakem mestu: reglstraci-a Inoaemcev se vrši v poštnih u-radih. • — "Okolščina, da se 1» nedržaven registriral v zmislu zakona o vojaškem naboru, ako je v starosti med 2L 4a Mr letom", na-glaša Mr. Harrison, "ga nikakor ne oprošča od dolžnosti registracije v zmislu zakona o registra-ji inoaemcev; ako Je tej podvržen ; niti ga ne bo registracija v zmislu zakona o registraciji inoaemcev oproatila od dbllnoati, da ae raglatrlra dne 16. oktobra v zmlalu aakona o vojaškem naboru. fnoaemei naborne atarostl, ki ne bi ae regiatrlrali pod obema federalnima zakonoma, bodo podvrieni strogim kaanlm." Mr. Harrison je tudi objavil, da novi pravilnik o dršavljanatvu Natlonallty Code), ki Je bil ra-vnokar sprejet od obeh abornlc kongreaa In čaka predaednikov podpta, nikkkor ne spreminja ničesar v programu sa.figiatracl-■i inozemcev. Novi Code pride veljavo Šele 00 dni po predsednikovem podplau. Zatorej ta Code pride v veljavo iele potem, ko bo regiatraclja inoaemcev aak-Jučena dne 26. deoembra 1040, v žično oviro( ki ima za posledico Isti učinek z veliko napetostjo aa posledic« če se Je kdo dotakne. ftokoil — letala Peraljeev Nazadnje še lahko primerjamo današnje letalce — čeprav le ce na Portoriku. Franfl» J. Ha*. PHro j. VMUp B. Fleming i. * J* ločila a hrbtom I William Leahf, governer Portorlka. Imela zemlja ugoden padec, tudi .komaj od daleč — s vojnimi so-cele potoke gorečega katrana na- koli, ki ao Jih v starem veku sproti,, ki je sovratnfrka skoro'splošno uporabljali In ki so Ji brez Izjeme prisilil do umika ali Perzijcl v jatah na tisoče poš vsaj v to, da svojega napada nl.ljali v boj, Z njihovimi ostrim mogel Izvesti na nameravanem .roparskimi kremplji In konlča-in pripravljenem meatu. Vseka- atlmi kljuni so se zagnale te kor neprecenljiv uepeh. Za kak- skrbno Izurjene živali na sovra* šne ogromne količine katrana Je(nlka, kljuvale In trgale nezašč pri tem ilo In kako popolno je(tena telesa In znale posebno oč bilo ponekod unliavan^e aovraž-.vojščakov zadeti s tako vražjo nlka, priča dejatvo, da so več- zanesljivostjo, da Je bila večkrat cela vojna taborliča, kf "> krat bitka v prid Perzljccv i jih sovražniki postavili v use- odločena, predan so |>oaegll vo, dah, poplavili z gowčim katra- ščakl v boj. Boljših uspehov novn tako temeljite, da ao, v ko- marsikdaj v ravnici tudi danes Ukor niso a«orela, z l/udml h» ži- z letali nI mogoče doeečl. vabni, orožjem in vsem dragim,1. Da so Izpuščall v sfarem veku ostali oKrsnjenl v kamenitih ma- Izurjene leve In tigre na sovraž sah, podobno kakor da a* bili nlka, raba, ki se Je še danea po-presenečeni od Izbruha ognjeni- alužujejo nekaters plemena | ka. Da so bile v starem Babi- divjimi psi, nam svedočl, da so Ionu oele ceste — bi je zavladala tema. Hip pozneje je razsvetlila sobo medla luč oljne svetilke, ki jo je prinesla noter Ada Ne-grini. Starka, ki je bila videti v tej medli rdečkasti svetlobi kot prava pravcata Čarov-niča, je neslišno oddrsela k mizi, postavila na njo svetilko ter sedla. Kakor vedno, je tudi to pot položila pred se kos nepopisanega papirja in vzela v roko svinčnik. "Pokliči duha Rite Astori!" ji je zapovedala Mabei. Starkin zgrbančeni obraz se je bolestno spa-čil. Njene izsušene roke so začele drhteti in na čelu so se ji zbirale^znojne srage. Njene oči ho gorele in ustnice so se jI premikale, kakor bi govorila. Heatlin, ki je ta prizor natančno opazoval, se je nekajkrat vprašal, ali ima pred seboj laae-dvigajočo resničnost ali zgolj duhovito kome- v dijo. Mlchelson je bil kot okamenel, Ellen pa ga je v strahu stiskala za roko. " ; MabeJ je zapovedala: "Ada Negrini, vprašaj duha Astori, kakšna bodočnost čaka Ellen Frytown!" Starkine brezkrvne ustnice so se spet premaknile.. V rdečem soju svetilke se je zdelo, kakor bi izgovarjala zakletev ali molila. Toda iz nje ni bilo nobenega glasu.- Samo njene pla-meneče oči so izdajale nadčloveški napor. - Mabel Moon je strmo gledala na roko s svinčnikom. Tudi oči ostalih so se obrnile v Istd smer; ~~ ' , Starka je začela pisati. Pisala je silno počasi, kal^or z največjim, nečloveškim naporom in brez svoje volje. Na|>eti prizor je trajal kakih deset minut. Potem se je svinčnik nenadoma ustavil in padel starki iz roke. Starka se je popolnoma izčrpana stegnila po mizi. Heatlin je bil prvi pri mizi ter pograbil popisani list. Ko ga je del pod luč, je presenečeno zajeclj*!: .j__________> "Za boga!. Astori na . .. lastna pisava! . . ." - Mabel je zmagoslavno vzklfknHa: "Mar vam nisem, povedala! Prečitajte odgovor!" Heatlin je1/ tresočim glasom čital: "Usoda Elitne Fryto#n bi lahko sličila moji." V sobi je zavladal molk. Tudi Mabel je molčala/ ~ ' ^ , „ . Prvi se iejyivfidei HeatTfh."" ^ "Ta odgovor se lahko razlaga na različne načine," je dejal. Ada Negrini je čakala nadaljnjega povelja. Toda Mabel je molčala. In starka je vprašala: "Ali naj vprašam ubogo dušo, kaj je hotela povedati?" Preden "pa je mogla Mabel odgovoriti, je starkin svinčnik spet začel drsati po papirju, to pot mnogo hitrejše kot prvič. Nenadoma pa ji je svinčnik padel iz roke na tla. Heatlin bi ga rad pobral, pa si ni upal, kar se je bal psa, ki je položil nanj svojo šapo. Zato je stopil k mizi, na kateri je starka slonela kot mrtva ter vzel v roko popisani list in ga izročil Michelsonu. Mladi mož je čital: "Moja usoda je bila . . ." Tu se je bil svinčnik globoko zapičil v papir, kakor bi neznana sila ustavila roko in ji preprečila nadaljnje pisanje. V *oJ)i je zavladal mrtvaški molk. Vsi so bili pod vtisom, da se nahajajo v navzočnosti mogočne nevidne sile. Michelson je zdaj verjel, Ellen je drhtela kot list v vetru in celo skeptični Heatlin ni več dvomi). Ada Negrini je slonela kpt mrtva na mizi. V Mabelinih očeh pa je.plahutala blaznost. Pes je nemo Štrmel skozi odprta vrata v temni budoar, kakor da je tam nekaj zavohal. Tišina je postala neznosna. Tedaj je nenadoma zagorela električna luč. IV* »e je vsodel na zadnje noge, pripravljen na »kok. Ma^el Moon je rezko zakričala. t Velika zaloga drugih knjig v »lovensker | in angleškem jeziku. Pišite po cenik | Knjigarna Proletarca { 2301 So. Lawndale Ave. - Chicago, Illinoi Tiska vabila m veeetice ta shoda, vMtnice, čaanfke, knjige ; koledarje, letake Ud. ▼ slovenskem, hrvatakem, slovaškem, češkem, nsaJkam, angleškem jeziku in dniglli VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ- DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKAR** Ustavit« tednik la *s eHpWt» k »•*« SNPJ enCAOOt ILLINOIS