Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva ptujskega okraja eONISTVO (K OFRAV* PTVJ. PKfiSUCMO^A 1 - rEL£f>ON ŠTEV I5tt :EK0VN1 RACUK PHI MAHODNI BAHIU. POORUZKICA PTUJ STE* »43 1 .iKejOJB UREONISKi OOBOR — OOOOVORN' UREONUl VRABl J02» KOKOPISOf KE VKAČAMO - HSRA MARIBORSM nSlURNA LETNA NAROČNINA SOO DIM. POLLETNA 2S0 DOl CtrTRTLrTNA 129 OIM §tev. 44 —Leto VII. PTUJ, 5. novembra 1954 PoStnIna plaCsna v eotovlnt Cena din 10.— Zadiiie dm po svetu Volitve v ZDA^ vrenje v Alži- m, razgovor Janje o *sestanku štirdi* ter nekaj manjših proble- mov^ med njimi atentati v Egip- tu, predstavljajo trenutno akutna politična vprašanja, ki segajo preko meja držav, v katerih se dogajajo ali se bodo v bodoče. Ameriške volitve so bile prejš- nji torek in na njih so izvolili nove poslance za predstavniški dom, 37 novih senatorjev in 33 novth guvernerjev posameznih držav. Tem volitvam so pripiso- vali poseben pomen zaradi tega, ker bi naj pokazale, kam se je nagnilo v zadnjih letih javno mnenje v državi in kakšni so vi- diki za volitve predsednika dr- žave, ki bodo v I. 1956, ko pote- če mandatna doba sedanjega predsednika Dwighta Eisenho- werja. Pri njegovi izvolitvi pred- lanske jeseni je namreč igrala veliko vlogo njegova osebna pri- ljubljenost, manj pa priljublje- nost republikanske stranke, ki je z njegovo osebo zavzela vo- dilno mesto o državi, v kateri so prej dvajset let nepretrgoma go- spodarili demokrati. Poznavalci ameriškega javnega življenja povedo, da je pri vsa- kih volitvah v tej državi računati s porastom opozicijskih vrst, v letošnjem primeru torej z vzpo- nom demokratske stranke Menda so pravilno predvidevali, ker prva poročila o volilnih rezulta- tih povedo o veliki zmagi demo- kratov v volitvah poslancev v predstavniški dom, po nepopol- nih podatkih pa tudi ni velike razlike v rezultatih volitev sena- torjev. Naj bo končni volilni rezultat takšen ali ne, se bo njegov vpliv pokazal predvsem v notranji poli- tiki države o mnogo večji meri kakor v zunanji, ki jo, tako se vsaj presoja v Evropi, vodita obe stranki enako. Vsekakor pa tak razvoj napo- veduje hudo borbo na prihodnjih predsedniških volitvah. Do teh bo sicer minilo še precej časa, vendar taki predznaki niso brez ozadja in pomena. V Alžiru pa je v zadnjih dneh začelo ponovno vreti. Nekega ve- čera pred nekaj dnevi je bilo izve- denih na različnih krajih okrog 30 atentatov nacionalistov, ki so p svoji borbi proti francoskim gospodarjem v deželi prešli na to obliko boja. Tudi v Egiptu so zadnje dni pripravili atentat, in sicer na predsednika vlade Naserja. V to zadevo je zapletena organizacija ^Muslimanski bratje*, ki se men- da 8 potiskanjem generala Nagi- ba v ozadje, čafi vedno bolj ogro- ženo. Vsekakor najnovejši dogod- ki v Egiptu kažejo, da v tej de- želi še ni prišlo do normalizaci- je- Pa Se sestanek šthih ministrov za zunanje zadeve, ki ga je pred- lagala sovjetska vlada, da bi ss rešilo vprašanje združitve Nem- čije in umik zasedbenih čet? Na to vprašanje so te dni delno od- govorili iz Londona, ko so izjavi- li, da bi do sestanka lahko prišlo le, če bi sovjetska vlada jasno izrazila željo po združitvi obeh Nemčij in podpisala državno po- godbo z Avstrijo in to šele ta- krat, ko bodo ratificirani spora- zumi iz Londona in Pariza o za- hodno-evropskem sodelovanju. Tako se je izkazalo kot malo verjetno, da bi prišlo do sestan- ka še v tem mesecu, kakor je to predlagala sovjetska vlada. dmmm ereianizaelie SZBl pred odflO¥orno nalogo Po statutu določena enoletna doba dela odborov osnovnih : organizacij SZDL je minila, zato i jc Okrajni odbor sklenil v me- secu novembru izvesti volitve novih vaških odborov in pripra- '. viti vse potrebno za izvolitev no- ; vih vodstev v občinah. Dosedanji I odbori osnovnih organizacij mo- ; rajo vzeti priprave za volitve z i vso resnostjo, saj bo bodoče de- , ' lo v mnogem odvisno od kvali- I tete ljudi, ki bodo izvoljeni v nova vodstva osnovnih organi- ; . zacij. I Analiza dosedanjega dela o- i snovnih organizacij kaže na resne I slabosti, saj marsikateri vaški , odbor ni izpolnil najosnovnejših ; nalog. Tako mnogj odbori niso redno pobirali članarine, se niso ; po več mesecev sestajali in zelo i redko sami sklicevali sestanke [ članov, čeprav predvideva statut, da bi moral; biti takšni sestanki vsaj vsaka dva meseca. Posa- , rnezni člani vaških odborov so i bili pasivni, niso se udeleževali : tistih redkih sej, ki so bile, in se sploh večkrat postavili na sta- ; lišče nergačev in razširjevalcev , ; neresničnih, cesto tudi sovražnih i parol. Osnovne organizacije &o zaradi nedelavnosti dopuščale takšno stanje, namesto, da bi i takoj nedclavnega člana vodstva j organizacije odpoklicale in izvo- ! lile novega. Del krivde za tako ; stanje po nekaterih vaških orga- I nizacijah leži na dejstvu, da so bile zadnje volitve slabo pri- pravljene in da so prišli v odbore ljudje, ki bi ob resnem premisle- ku ne dobili tega zaupanja. Na srečo takih organizacij ni dosti, vendar imamo skoraj v vsakem odboru kakšnega takega človeka. Ko pripravljamo volitve novih vodstev, mora članstvo temeljito premisliti in pretehtati, kdo se je v dosedanjem delu pokazal vrednega, sposobnega in pri- pravljenega delati v organizaciji in tako dvigati splošen političen nivo našega članstva. Mi imamo za seboi vrsto akcij, kjer so se j posamezni člani imeli priliko I pokazati n. pr. lanskoletne parla- .mentarnc volitve, izvajanje vinl- čarskega zakona in zakona o 10 ha maksimumu, akcija za Ostrož- no, priprave za občinske praznike itd. V nove odbore morajo priti socializmu predani, pošteni in I napredno misleči ljudje, ker bo ' samo na ta način SZDL izpolnila svofo osnovno dolžnost 2e večkrat smo omenjali kri- tično stanje članstva naše orga- j nizacijc. V letošnjem poletju so nekatere organizacije resno dela- le na vprašanju povečanja števila članov in dosegle tudi lepe uspe- he, vendar nas stanje v celoti še daleč ne more zadovoljiti. Izgo- vor, da nekateri nočejo biti čla- ni zaradi plačevanja članarine jc I prav gotovo zelo slab, saj lahko I z enim samim jajcem plača čla- j narino za 3 mesece. Pri zbiranju ; novih č'anov so naše organizacije i doslej delale osnovno napako v j \ tem, da so se omejile "omo na ! gospodarja, niso pa videle žene i in ostalih članov družine. Sploh je vprašanje vključevanje žena I zelo slabo in ga bodo morale na- še organizacije v času predvo- i lilnih priprav temeljito obravna- vati. Prepričani smo. da bi z malo ; dela in prepričevanja lahko dvig- jnili število članstva v vseh organizacijah Samo, če bo Imela SZDL v kraju več kot polovico volilcev včlanjenih, potem bo lahko pomenila tudi odločujoči faktor v vsem političnem, kul- turnem in gospodarskem življe- nju kraja. Prav tako bodo morali odbori pred volitvami urediti tudi vpra- šanje članarine, ki je marsikje v zaostanku. Sploh neredno pobi- ranje članarine zelo negativno vpliva na članstvo. Dosedanjih nekaj sestankov je pokazalo, da so marsikje odborniki članarino pobirali, pa je blagajniki vaških oziroma občinskih odborov z raznimi izgovori niso odvajali. Nadzorni odbori bodo v bodoče morali, kot to statut predvideva, vsako četrtletje temeljito pregle- dati blagajniško poslovanje. Tudi vprašanje zamenjave legi- timacij vsi odbori še niso rešili. Za volitve morajo imeti vsi člani nove legitimacije. Ker bo od tega, kako bodo vo- litve pripravljene in koga bomo izvolili v nove odbore v veliki meri odvisno vse nadaljnje delo so dolžni vsi, ki želijo in Čutijo potrebo po boljšem in aktivnej- šem delu SZDL pr{ teh volitvah pomagati. Predvsem mislimo, da bodo morali nuditi svojo pomoč prosvetni delavci in drugi razgle- dani tovariši prometni da^eh? v zadnjem času je precej žolčne diskusije »brajdarjev« v zvezi z razglasi pri občinah, da Se plača prometni davek tu- di od hibridnih vin. Nekateri prihajajo na občino in v Ptuj intervenirat in spraše-vat, če ne gre tukaj samo za. ukrep na ptujskem okrajnem področju in Za napačno tolmačenje navodila o plačevanju prometnega davka na pridelek vina iz vinogradov. Da ne bi ostala ta diskusija samo stvar oevolje in razgovo- rov prizadetih, sem stopU na Upravo Za dohodke pri OLO v Ptuju in Se pozanimal, kako so to vprašanje rešili sosedni okraji in kako to. da se letos prvič "vaJa prometni davek tudi na hibridna vina z brajd. Tov. Kolarič Mihael, žef upra- ve za dohodke me je dokaj pri- jazno sprejel in me poslušal, ko sem mu poskušal razložiti pri- pombe in nevoljo neštetih braj- darjev, ki iih je letošnji popis pridelka in napovedana obdav- čitev precei priziadela. Pravkar Je čakal na napovedani telefon- ski razgovor z Upravo za do- hodke pri OLO Ljutomer v zvezi z fTovorico, da tamkaj niso popisovali in prijavljali pridel- ka brajdarjev. Medčasno pa so mu uslužbenci urinesli uradne liste (Ur. list FLRJ št. 55-53 in št. 21-54), iz katerih mi je pre- čital določila v zvezi z obdav- čevanjem hibridnih vin ter tu- di določilo, da se ne plača davek za mošt, ki nima nad l*/o alko- hola, kar predstavlja brezalko- holno pijačo, ki je nastala s preprečitvijo procesa vrenja. Na vprašanje, kako to, da prejšnja leta ni bilo popisa pri- delka z brajd. mi je tov. Kola-- rič odgovoril, da bi moral biti ta pridelek popisan in obdavčen tudi prejšnja leta. vendar glede na sušna leta do poolsa in ob- davčitve ni prišlo, V ljutomer- skem okraju so ta pridelek po- pisovali in obdavčili že prejš- nja leta, zato letoš-nji popis "vi- na iz vinogradov in hibridnih vin ni nič novega in posebne- ga. Na vprašanje, zakaj se ven- dar ne dela razlike med vino- gradnikom :n bra.jdarjem, saj je kvdfliteta in pridelava dokaj različna, mi je tov. Kolarič po- jasnil na podlagi določil teh uredb, da je obema v ptujskem okraju neobdavčenih po 80 li- trov pridelka na osebo nad 15 let, pri nadaljnji potrošnji vinskega pridelka Pa sta oba izenačena z vsemi ostalimi po- troSnild, ki morajo plačati s popitim vinom tudi prometni davek. Nedvomno bi bili z dru- gačno razliko med vinogradni- ki in brajdarji prvi i>reveč pri- zadeti zlasti če upoštevamo, da imajo nekateri brajdarji celo večji pridelek kot vinogradniki na manjših površinah vinogra- dov, zlasti letos, ko so brajde povsod dobro obrodile, mi je nadalje pripomnil tov. Koiarič, ko So se v diskusijo vmešali še drugi navzočL Tako sem se osebno prepri- čal, da so neutemeljene trditve nekaterih brajdarjev ,da je to uvedeno samo v ptujskem okra- ju in da je ta predpis naperjen proti delavcem in nameščencem ter bajtarjem in malim posest- nikom in da je posledica tega, ker se nikdo ni potrudil ob- razložiti zakonodajnemu odboru, kaj so vinogradniški proizvajal- ci in kaj so brajdarji. Vse kaže, da bodo morali občinah v zvezi s takimi pred- pisi seči po uradnih listih in ljudem raztolmačiti uredbe, da jim prihranijo nepotrebno ne- voljo in razburjenje. VJ. Na Mestnem vrhu rigolajo za novo trsoico Tečaji ženske mladine I v nedeljo 7. novembra se prične v 30 šolskih centrih 30 ■ tečajev za prosvetljevanje ženske | mladine. Nad 1000 deklet željnih | znanja Ln izobrazt>e se bo pri- pravljalo v zimskih mesecih na j bodoče življenje. Dekleta že z ! veseljem pričakujejo pričetka, saj j mlado dekle se rado uči in tudi kulturno udejstvuje. Večina lanskih tečajev se je zaključila z lepimi sporedi: igricami, izleti, obiski ambulant j itd. Med dekleti se je razvilo ■ prijateljstvo, prijeten odnos, ki j se je utrdil še za poznejša leta. Tudi starši gledajo na te tečaje j j z drugimi očmi. Mnogi so bili v ' skrbeh, da se ne bi hčerke po- kvarile, ko pa se jim je pojasnilo kakšni predmeti se obravnavajo: higijena, prva pomoč, nega bol- nika, nega otroka, pravilna pre- hrana, so uvideli i>otrebo in ko- risti pouka. V nedeljo se pričnejo tečaji. Slavnostne otvoritve naj se ude- ležijo starši in zastopniki oblasti in množičnih organizacij. Rdeče- mu križu, ki je poverjena orga- nizacija tečajev naj pomagajo vsi merodajni činitelji, da bodo tečaji potekali v redu in dosegli uspehe, ki jih jc tov. Tito pred- videl, ko jc organizacije tečajev poveril Rdečemu križu. Poeasuo znižanje eenf Glede na razne pripombe, j misli in predloge potrošnikov v zvezi z splošno akcijo za zniža- nje cen in vprašanjem, kje so vzroki naraščanja cen, je zelo zanimiv odgovor podpredsednika Zveznega izvršnega sveta tov. Svetozarja Vukmanoviča — Tem- pa na skup.ščini stalne konferen- ce mest v Skoplju, ki bo prav go- tovo zanimal naše bralce. »Ce pogledamo vzroke, zakaj so cene tako narasle,« je rdcel podpredsednik Vukmanovič, »jih moramo po mojem mnenju iskati ne na površju, marveč v globini, ne v subjektivnih pomanjkljivo- stih, čeprav zadevamo nanje, pa niso prvenstvenega značaja, mar- več v gospodarskih vprašan j fh. Ce nc pojdemo v naših analizah po tej poti, bomo prišlj do zelo površnih skle|x>v in do seganja po zelo površnih ukrepih.« Ko je govoril o gospodarskih vzrokih, ki so privedli do nara- ščanja cen vzlic povečanju pro- izvodnje, je podpredsednik Vuk- manovič rekel: »Glavni visrok tega niso nc instrumenti, čeprav povzročajo delno naraščanje cen, ne subjektivne pomanjkljivosti, marveč prav neuravnovešenost plačilne bilance in zaradi tc«a tudi z^lo zožena organizacija no- tranjega trga. Z našim sistemom In našimi ukrepi smo namreč prcprečiU konkurenco tujih pro- izvajalcev na našem notranjem trgu, ustvarili smo monopolistič- ni položaj naših proizvodnih or- ganizacij na notranjem trgu, ustvarili smo možnost, da proiz- vajalci na notranjem trgu izko- riščajo svo< monopolistični polo- žaj in navijajo cene, kakor .«»e je zgodilo z jamskim lesom, ka- terega cena jc neprestano nara- ščala in nehala naraščati šele, ko jc ba uveljavljen zvezni in- strument progresivnega obdav- čenja lesa. Prišlo bi bUo tudi do izsiljevanja rudnikov. Lastniki jamskega lesa bi bili lahko to storil; zato, ker na našem no- tranjem trgu ni bila možna kon- kurenca tujUi lastnikov aH ker naš notranji trg ni imel na raz- polago drugega gradiva, ki bi •bilo zamenjalo jamski les, na pr. železnih opornikov itd. Na drugi strani smo v našem gospodarstvu stalno delali brez surovinskih in deviznih rezerv. V tčikšnem položaju, ko imamo deficitno plačilno bilanco in ko na trgu nc moremo posredovati z rezervami, jc jasno, da proiz- vajalci teh proizvodov izkorišča- jo takšen položaj in da lahko do- sežejo izreden konjimktumi dobi- ček. Tako so na notranjem trgu narasle cene na račun potroš- nikov. Prišlo je do ekstrapro- fitov do konjunktumega dobička, ki je spet vplival na trg, ker je prišel ta ekstraprofit na trg v obliki razširjene investicijske graditve. Težnje po povečanju plačnih skladov niso nastale za- radi omejitve naraščanja plačnih skladov. Mi smo zadnje čase priče, da sc deli ta ckstra, izven- planskj konjunkturni dobiček, do- sežen v republikah, komunah in proizvodnih organizacijah. Vsa- komur je jasno, da jc šel z zviša- njen cen doseženi dobiček očitno v breme standarda naših ljudi in da pomeni ta dobiček inflacijski pritisk na našem trgu. Zanimivo jc, da v sedanji kampanji preko tiska ničesar nc slišimo o tem, da bi odstranili z našega notra- njega trga sklade, ki inflacijsko pritiskajo. O tem ni niti govora, pač pa govorimo o tem, naj se po- veča pritisk javnega mnenja za znižanje cen itd. Ne nasprotujem mobilizaciji javnega mnenja pro- ti špekulantom, pravim pa da to zadeve ne bo uredilo, ker so vzroki drugod.« Potem je podpredsednik Vuk- manovič izrazil mnenje, da naš sistem ne more funkcionirati pravilno, če ne bomo kot z enim izmed instrumentov poskrbeli, da mora konjunkturni tržni dobiček, ki doteka v gospodarske organi- zacije s povečanicm cen nc pa z boljšo- organizacijo dela r /manj- (Nadaljevanjc na 2. strani) Elektrifikacija Malega Para- diža in Gradišč se b!iža koncu k'jub raznim oviram in teža- vam. 2e leta 1950 je nastal v Pa- radižu iniciativni odbor za elek- +'-:f''-r)f"r,. v; \(i obupal, medtem ko interesenti niso opustil! misli na clcktrif-kacijo, temveč so se let.a 1953 zopet zbrali jn 8. marca 1954 ustanovili drus^ iniciativ- ni odbor. V Gradišču je prišlo do ustanovitVe iniciativnega odbora šele letos. Interesent^ so dali vse, kar so zmogli in so se- daj že dokai nestrpni, ker bi že radi svetili. Občinski iniciati\mi odbor ima dokai težavno nalo- .go tolažiti ljudi in pojasnjevati, ksko dolgo bo še treba počakati, da bo končno zasvetila luč da bo zaigral radio in zabmel mo- tor. Duhovi so se precej po- mirili, ko so prišli delavci E'ekt- troobrata Ptuj v Paradiž, ki bodo dokončali vsa dela. Malo- napetostno omrežje s hišniini instalacijami vred je že pri- pravljeno. Stanovalci partizan- skega Paradiža upajo, da bo vse storjeno, da bi za praznik Republ:.ke zagorela v Pa^radižu in Gradišču električna luč. I. E. IZ PTUJA Za sPraznik republike — 29. novcmber< letos pripravlja Most-pi odbor ZB NOV Ptuj odkritje spominske plošče, ki bo spominjala mimoidoče na čase ko ie ckupatorska tajna prlicija fGestapo) v tej hiš-, mu- čila heroja Jožeta Lacka in za- sMše^'-9.'!a številne rodoljube, ki so ji bili izdani kot sodelavci in simpnti^.err, narodnoosvobodil- nega gibanja. Obrlnlštv® in s&'®goiii problemi V ptujskem okraju imamo za- stopane obrtne delavnice vseh sektorjev lastništva od držav- nih, zadružnih, tistih, ki so v lasti družbenih organizacij in privatnih. Največje je število slednjih, -pa tudi njih problemi so najštevilnejši. V letošnjem letu je zopet padlo število obrtnih obratov, predvsem pri- vatnih, večje število pa jih je na tem, da prenehajo z obrato- vanjem. Znatno je tudi število vajencev, ki so letos prekinili učno razmerje, tako da je to vprašanje tudi v vrsti obrt- nišlnh problemov. Tretje, kar je za obrtništvo kot celoto velike- ga pomena, pa je letošnja slab- ša kakovost -pomočniških izjDd- tov kakor pi^j.šnja leta. ODJAVLJANJE OBRTI ,Pri sedanjem stanju 33 držav- nih, 22 zadružnih, 8 družbenih organizacij in 400 privatnih obrtnih obratih je bilo letos od začetka leta do 20. oktobra odjavl^enih 5 drža\'TLih. 6 za- družnih in 31 privatnih obrti, začasno pa še 38 privatnih, medtem ko je bilo v istem času ustanovljenih samo 15 obratov, F>a še od tega 2 državnei. V največ primerih je vzrok odpovedi obrti starost moj.stra, ki ne dosega več takšnega de- lo-vncga efekta kakor mlajši obrtnik ter zaradi tega ne zmo- re predpisanih dajatev. To vpra- šanje, ki je stalen predmet diskusije med obrtniki, bi se naj rešilo z uvedbo pavšalne obdavčitve, kar sicer že neka uredba (Ur. list FLR.T št. 5/54, člen 26) predvideva in s čimer! bi se dalo rešiti vprašanje ob- j davčitve starejših obrtnikov, ki j ne zaposlujejo tuje delovne sile.; To vprašanje bi posebno prišlo v poštev v ptujskem okraju, kjer so številni obrtniki v sta- rosti od 55 do 65 let. Seveda bi bilo to vprašanje na hitro rešiti nemogoče, ker bi bilo potrebno ob pavšalizaciji upK>števati ne samo starost in zdravstveno stanje mojstra, temveč tudi oprem^ de"'.a\'Tiice. '^Klrrvčje ri'-"- (Nadaljevanje na 2. strani) Stran 2 Ptuj, 5. novembra 1954 Dravski cestni most in nadvoz v Rogoznici? Zapornice na mostu v Ptuju in preusmeritev prometa Dravski most v Ptuju je že par let predmet javnega raz- pravljanja med ljudmi, kj so poslovno in življenjsko vezani nanj, zlasti glede na napis »5 TON« na vsaki strani mo- stu, ob katerem se ustavljajo resnejši vozaiči osebnih in tovor- nih vozil, predvsem pa vozači, ki prevažajo tovore nad 5 ton. Priznati je treba, da je v zvezi s tem mostom LOMO Ptuj že neštetokrat reagiral na razne očitke glede odgovornosti za morebitno nesrečo, škodo itd. z intervencijami v Ljubljani in drugod in da se to na delno po- pravljenem, delno razdejanem mostu mnogo ne vidi. Diskusijo o graditvi cestnega stalnega mostu, o njegovi lokaciji itd. so vsi z veseljem podpirali in bili zopet enako nevoljni ob ugoto- vitvi, da so v zvezi s tem never- jetne težave. Razna mnenja, ugotovitve, predlogi in priporo- čila, pa tudi ugovori stvar za- vlačujejo v nedogled. Kje bo stal nov ptujski most. je še ved- no vprašanje. Glede na nevarnost, ki še preti na sedanjem mostu oseb- nemu in tovornemu prometu, Je Svet za notranje zadeve pri OLO Ptuj sklical sejo z obrav- navo vprašanja prometne var- nosti na njem. Rezultat razprav te seje je sklep, da je treba po- j staviti na obeh koncih mostu zapornice s stražarjem — civil- no osebo, ki bo preprečevala prevoze tovorov nad 5 ton. Teh. nična sekcija Maribor, nadzor- ni.ltvo Ptuj bo moralo postaviti orientacijske table na Teznem pri Mariboru, v Budini in na Ljutomerski cesti v Ptuju z označbami obvoznih cest za nad i pettonski promet. Ta sklep je tudi že bil uresničen, vsaj kar se tiče zapornic. Za vozila z nosilnostjo nad tri tone bo promet iz smeri Ljub- ljana—Celje preusmerjen preko Maribora na levo stran Drave in od tam preko Vurberka v Ptuj, Ormož in dalje, na Hrvat- sko po desnem bregu Drave pa preko Leskovca, Velikega Okiča na cesto 11-349 proti Borlu. Težko se je ozirati na go- drnjanje in opazke šoferjev, ki jim bo ta preusmeritev oteževa- la vožnje, vendar se žal nesreča drugače ne da izogniti. Napačno bi bilo upoštevati trditve neka- terih vozačev, da se pod njiho- vim vozilom most ne bo podrl, da So se vozili že težji avto- mobili itd. Pred znižanjem do- pustne tonaže na dravskem cest- nem mostu je komisija, ki so jo tvorili gradbeni inšpektor OLO, zastopnik Tajništva za no- tranje zadeve ter zastopnik Uprave za ceste, most temeljito pregledala in ocenila njegovo nosilnost. Preko ugotovitve, da je ta most nevarno obremenje- vati nad 5 ton, komisija ni mogla. Kdo naj prevzame od- govornost, če se prii>eti ponoči ali pi| Prav tako pa je tudi v po-j giedu pomočnišl-rih izpitov. Njih ' kvaliteta je bila letos precej nižja od prejšnjih. To dejstva gre prav tako na rovaš slabe osnovnošolske predizobrazbe, kakor je to vprašanje obra\ma- , vano pri vajencih. S tem kratkim pregledom obrtniških problemov njih Šte- vilo seveda ni izčrpano. Poseb- no številni so tisti, Ici se tičejo obrtniškega poslovanja kot ta-^ kega. Vendar je to že dnigo vprašanje. j Izpred sodišča V Ptuju bo v soboto, 6. no- VCTobra t. L, razprava zoper Alojza Plošinjaka iz Moškanjc,, ki je obtožen, da se v Moškanj- dii že dlje časa bavi z maza- štvom, zdravljenjem živali, če- prav nima za to strokovne iz- obrazbe. S tem svojim delom | in neznanjem povzroča veliko gospodarsko škodo posamezni- kom in s tem tudi celemu go- spodarstvu. V obtožnici se zatrjuje, da je njegovo delo zakotno obrtništvo in da je lani poginilo v treh dvorcih v Moškanjcih okrog 30 s\'inj za svinjsko kugo. Obtože- ni je interveniral pri Kekcu in kuga se je raznesla na prva dva soseda Lenarta in Šegulo. Škode je bilo gotovo okoli 300 i tisoč din. Imenovani je bil pri- javljen že sodniku za prekrške, ki ga je tudi kaznoval in kljub temu se Plošinjak še ni spame- toval. Obtoženemu cepivo proti kuž- nim boleznim ni dosegljivo, za- to s svojimi injekcijami vara ljudi, ki mislijo, da jim je ime- novani zaščitil žival z njegovim cepljenjem. Ko pride na teren veterinar, ljudje zatrjujejo, da jim je že Plošinjak cepil živali. Poizvedbe so dognale več primerov, ki bremenijo obto- ženega Plošinjaka. ★ Franc Galun iz Hardeka pri Ormožu, nakupovalec živine pri Mesnini Ptuj, se bo jutri, v so- boto. 6. t m. zagovarjal pred ptujskim okrajnim sodiščem v zvezi s prijavo Tržne inšpek- C'je Ptuj, ki mu očita, da je Galun na izvirnih tehtničnih li- stih pripisoval višjo težo od- kupljene živine in je ta svoj očitek podprla z 31 primeri iz mesecev julija in avgusta t. 1. in dokazuje da si je Galun na ta način pridobival nezakonita denarna sredstva na škodo pod- jetja »Mesnine« Ptuj. ★ Anton Kmetec, poljedelec iz Sikol 78, se bo 9. t. m. zagovar- jal v zvezi z obtožbo, da si je prilastil ob ukinitvi KLO Sikole sredi 1- 1952 radioaparat znam- ke »Kosmaj« v vrednosti 20.000 din, ki mu je bil zaupan kot svoječasnemu predsedniku KLO Sikole. ★ Jože Predikaka iz Zupečje vasi št. 18 je prijavljen sod šču, da je aprila in maja letos v Zu- pečji vasi na parcelah v upravi Kmetijskega gospodarstva v Ki- dričevem posekal neugotovljeno količino jelševih in hrastovih dreves v večji vrednosti in da je aprila in maja letos na pa.šni- kih v upravi Kjnetijskega go- spodarstva Kidričevo podrl ne- ugotovljeno količino jelševih in hrastovih dreves ter s tem po- vzročil KG Kidričevo večjo škodo z uničevanjem gozdov. V ponedeljek, 8. t. m. bo pred okrajnim sodiščem v Ptuju za- slišanje prič v zvezi z nevest- nim delom v KZ Gajevci v le- tu 1953-54 ter primanjkljajem 828.218 din in z nevestnim de- lom v poslovalnici »Jugoplasti- ke« v Ptuju ter primanjkljajem v znesku 1G3.473 din. V tej za- devi vodi okrožno sodišče v Marilx)ru poizvedbe zoper Hor- vata Branka iz Domave, Alojza Rihtariča iz Ptuja, Franca Zu- rana iz Gajevcev ter zoper Ne- žilco Sivko iz Gorišnice. y kolodvorski aleji je začel ra = ii tretji takšen stanovanjski blok Ptuj, 5. novembra 1954 Stran 3 liOHiemorasjii za „Mm mr!?'!!" 2B ob Lackovem spomeoikii v ponedeljek, 1. novembra 1.1. je bila na Mestnem pokopališču ob grobu heroja Jožeta Lacka in ob grobovih znanih rodolju- bov žalna slovesnost, ki se je je udeležilo lepo število delavcev ln nameščencev iz kolektivov j ptujsldh obratov in ustanov ter| dijakov in osnovnošolcev kakor tudi ostalih prebivalcev Ptuja, godba na pihala »Svobode« Ptuj ter častni vod pripadnikov JLA. V lepem, mirnem in sončnem jesenskem dopoldnevu je bilo ptujsko pokopališče vse v belo- rdečem cvetju. Okrog Lackovega groba so se razvrstili nosilci vencev, dalje okrog pa ostali udeleženci. Godba »Svobode« je v uvod k slovesnosti z^aigrala žalostinko, nakar je navzočim spregovoril funkcionar ZB NOV tov. Franček Glavnik in vse .rabljiva. Pozimi pa je delo v njej nemogoče. Nikakor je ni mogoče ogreti in člani igralske skupine in drugih sekcij nika- kor niso dolžni, da na škodo svojega zdravja vadijo v njej. Da reši ta problem za letoš- njo zimo, je vodstvo IZUD pred kratkim sklenilo, da k sedanji dvorani prizJda sobo (prizidek), ki naj bi služila kot čitalnica, prostor, kjer bi imela igralslca skupina vaje za igre; tukaj naj bi se zbirala mladina na sestan- Icih in krožkih. Z gradnjo bi takoj pričeli. Zemlja, na kateri bi naj stal ta prizidek, je cerkvena last. Sli smo do župnika, ki je na- pravil prošnjo na škofijstvo, da izda dovoljenje za zidanje. Od- govor je bil ta, da je tudi zem- lja, na kateri stoji dosedanja dvorana, cerkvena last in da mora IZUD plačevati cerkvi najemnino. (IZUD za to do se- daj ni vedel in cerkev menda tudi ne.) Ker bd poleg vsega bilo treba plačevati še najem- nino, smo misel na prizidanje opustili. In kakšen naj bi bil drugi iz- hod? Ali naj se še dalje stislca- mo in v zimskih mesecih pre- zebavamo v dvorani, ki komaj zasluži to ime, v dvorani, ki je preurejena iz stare stiskalnice, ki ima za sosede skednje in ki moraš imeti vodiča, da prideš do nje? Ali se res mora s takš- nim prostorom zadovoljiti dru- štvo, ki se lahko postavlja z vrsto uspelih uprizoritev, kot so n. pr. »Kovarstvo in ljubezen«, »Revček Andrej ček«, »Miklova Zala« .. . ? Ali pa naj bodo še dalje šolski razredi edini pro- stor, kjer se lahko v zimskih mesecih na toplem zbere mla- dina, kjer naj se vršijo množič- • ni sestanki, seje itd.? Mislim, /da je žalostno, da takšen kraj ,kot so Vitomarci, katerega tra- jdicija kultumoprosvetnega dela j sega daleč nazaj v staro Jugo- j slavijo, nima primernega pro- stora, stavbe ki bi bila središče kulturne vasi. Poleg tega, če po- mislimo, da kraj nima niti šole, ki bi odgovarjala šoli v današ- njem smislu, da ni stanovanja Za učiteljstvo... Vse je v na- črtu! Obnova šole, stanovanjska hiša Za učitelje. Toda vse je še samo v nafrrtu. Pokazati Se ni- mamo nič ! Ker potreba po novi stavbi, kulturnem dorrvu, zaradi ome- njenih razlc^ov vpije, smo vlo- žili prošnjo za kredit pri Svetu za gospodarstvo. Ce dobimo kredit, je potem že vprašanje gradnje. Ali ne bo ostalo sanK> pri kreditu, kot je bilo to pri obnovi šole? Kredit je bil, §-ola pa je ostala takšna, kot je bila; vsaj še za letos. In stanovanj- ska hiža učiteljev, ki bi morala biti, kot je bilo rečeno, že letos pod streho? Razumljivo je, da je gradnja zelo težavna, ker je treba ves material dovažati, ker ni v bližini vode. Toda, ali niso drugje še slabši pogoji, pa se vendar gradi. Dosti govorimo o kulturni za- ostalosti nekaterih predelov Slovenskih goric, kar je še po- sledica nekdanjih viničarskih odnosov. Kako dvigniti kulturo v teh krajih? Navadno se naprti to na rame učitelju, češ, nje- govo delo je to, učitelj je tisti, ki dviga kulturo na vasi, njegov poklic je to. Res je. Toda sam učitelj ne more čez noč spre- meniti miselnosti ljudi, pa naj bo njegovo prepričanje, njegovo delo 4e t^Lko dotkro. Mi pa teži- mo za tem, da čimprej zgradi- mo ljudd v danažnjem, sociali- stičnem duhu. Ali se res ne da pomagati učitelju pri njegovem p)oslan6tvu na vasi? Kako? Dajmo našemu kmetu možno- sti, da ne bo njegovo edino du- ševno izživljanje cerkev, da ne bo cerkev edini kraj, kamor bi po težkem delu celega tedna šel iskat duševne hrane. Vzemi- mo za primer Vitomarce. Z do- graditvijo kulturnega doma bi bilo olajšano delo učitelja (nje- gov trud bi bil viden), novi dom bi nudil mladini nove možnosti udejstvovanja na kultumo- prošvetnem področju, povezal bi ljudi okoUških vasi med seboj, vlil jim zaupanje v novi druž- beni red, postal bi idejni usmer- jevalec in kulturno žarišče te- ga predela Slovenskih goric. Iz navedenih razlogov vidimo, da je gradnja kulturnega doma v Vitomarcih nujno potrebna ne samo zareidi pomanjkanja pro- storov, ampfik tudi zaradj kul- turnega dviga in idejne pre- usmeritve našega Prleka. -la IMS na ptolski glmiiozi Organizacija Ljudske mladine na ptujski gimnaziji je začela z delom takoj po zaCeUcu Šolske- ga leta. Gimnazijci oo okrasili vlaka na Ostrožno in skoraj vsi dijaki višjih razredov so se ude- ležili veličastne proslavo štajer- skih brigad. Na razrednih sestankih so ee pogovonili o položaju mladin- ske organizacije na žoli, o sta- tutu in nalogah. V torek, 26, oktobra, je bdla letna konferenca organizacije. Iz poročila predsednika, osmo- šolca Hauberja, je bilo videti, da se je organizacija lani moč- no utrdila in uveljavila. Do- segla je pomembne uspehe pri pritegnitvi mladine k razprav- ljanju o naših sodobnih proble- mih, ukrepih, načrtih. OkraSe- vali so volišča, sodelovali z ostalo mladino v Mladinskem tednu, priredili obisk maribor- skega gledališča, zlastd pa so se močno uveljavili različni krožki, družine in skupine, kot prirodo- slovni, literaml in dramski. P*osebej je bdla poudarjena iz- redno važna naloga Počitniške zveze, ki zasluži zaradi svojega velikega vzgojnega pomena več- jo pozornost in pomoč. Iz diskusije Je bilo pozneje razvidno, da je še mnogo nere- šenih problemov, želja in nalog. Predvsem bo treba letos utrditi notranjo disciplino in red v or- ganizaciji, razviti čut odgovor- nosti ln priti na jasno glede kriterija za članstvo v LMS. Na koncu so bm sprejeti šte- vilni sklepi. Vodstvo pri izvrše- vanju teh je bilo xxjverjeno naj- boljšim mladincem Dobnikovi, Debeljaku, Hauberju, Sepčevi Boženi, Svajgerjevi, Florjančiču (ki mu je bila poverjena odgo- vornost kot dobremu športniku Za iportno udejstvovanje, za predsednika sekretariata pa je izvoljena sedmožolka Terezija Golob, za sekretarja pa Franc Mlinaric. Cene na otulskem živilskem trau v sredo, 3. novembra 1954 z Čebula 25—30, česen 80, lu- ščeni fižol 45, hren 80, krompir 10, motovileč 100, paprika 40, cvetača 50, peteršalj 40, rdeča pesa 25, redkev 20, solata en- divija 40—45, solata v glavah 40, špinaiča 60, zelje v glavah 20—25, zelena 30, korenček 25 do 30, ohrovt 25, x>arae bo raz- pravljalo o perečih problemih šoferske strokovne organizacije. Sestanku bo prisostvoval zastop- nik Gospod, sveta LOMO Ptuj. Vabimo vse šoferje in arto- mehanike, da se sestanka zaneslji- vo udeležijo. IrSla je napeta detektivska zgodba B. E. Stevensona: SKRIVNOSTNA GOSPO- DIČNA Knjiga ria. zanimiv način opisuje dogodke in ljudi na dveh kon- tinentih. — Dobite jo v upravi »Ptujsk^a tednika«. Cena knjigi samo 160 dinarjev. SAH Braotomir Šahovskega dru- Stv» Ptuj za mesec november bo v torek, 9. t m., ob 19. \xri v Sdndikalnem domu železničar, jev. Člani naj se sigurno ude- leže turnirja, a gosti so vabljeni. (Prometna basen) d"^ ni dan sem se odpeljal z ^■^ vlakom iz Ptuja. Svoji ve- liki sreči, ki me sploh spremlja v življenju od onega dne, ko sem padel pod vlak, pa me ni povo- zil, sem se zahvalil, da sem dobil še dokaj ugoden prostor v kotu kupeja, v katerem je v diagonal- no nasprotnem kotu sedela mič- na sopotnica belih lic. rahlo na- šminkanih ustnic in ... ah dt, kaj bi govoril, bila je čedna. .. Pravzaprav smo bili trije. To- variša, k j sta navdušena lovca, sta tudi našla prostor v tem od- delku Seveda sta takoj začela razpravljati o lovskih zadevah tako vneto, da sla pozabila na vse drugo, celo na to, da sta v bližini mične sopotnice Seveda, naj vas to ne m»ti, v kupejv ie bil še železniški kontrolor iz Ma- ribora in mlajši potnik iz Velike Nedelje. In ko smo tako ugodno poto- vali si nisem mogel kaj- priznal sem, da je železnica pametna stvar, k! ti omogoči, da hitro pri- deš, kamor si namenjen, poleg tega pa te potovalne priložnosti spravijo v bližino mičnih sopot- nic in ti dajo priložnost poslušati nad vse zanimivo razpravo o lov- skih zadevah. Vlak pa je medtem soplhajoč, hropeč in dušeč se kot betežen starec ubiral svojo staro pot. Moškanjci, Osluševci (zapustil nas je kontrolor), Velika Nedelja (zapustil nas je mladi potnik). Ormož — kraj nesrečnega ime- na! Tu se je pravzaprav začelo! Pravzaprav ni bilo ni posebnega, vlak je pripeljal... in se usta- vil ... Tovariša sta medtem že konča- la diskusijo o fazanih ter prešlo na jerebice. V napetem pogovoru najbrže nista riti opazila, da sta že v Ormožu, tako hitro jima je minil čas. Treba je priznati, mi- nil je tudi meni, za to fe poskr- bela prisotnost moje sopotnice. Toda tu se je stvar začela mnogo resneje. Tovarišema je zmanjkalo snovi za razpravlja- nje, prešla sta fazane, jerebice, zajce, sloke, jazbece, vidre, šču- ke, krape srne in srnjake, lelene in gamse in končno pse-ptičarje in jazbečarje in doge in hrte in ... kdo bi SI vse zapomnil? Raz- pravljala sta o smodniku, črnem in sivem, puškah, patronih, lov- skih torbah, stolčkih, pasovih lo- viščih lovcih, lovih. Končno sta sama ugotovila, da sta izčrpala za danes temo Temo? da. med- tem je postalo zunaj temno, po- polnoma temno, da je sprevodnik moral prižgati luč v kupeju je nastalo tišina Zdelo se fe. da sta šele sedaj opazila svojo (in mojo) sopotnico, da je ta zanimiva in to je za trenutek podaljšalo ti- šino . .. »Kaj za vraga čakamo?* fe na- posled vprašal eden izmed njiju, »so/ je vendar že tričetrt na pet!" je dodal ne da bi pre- maknil oči s sopotnice, ki je naj- brž čutila njegov poaled na sebi ter se zazrla skoji okno v ormo- ško temo in meglo. »Zdaj bi mo- ral biti že doma. je godrnjal dalip ter dodal, neknjiko tišp: »Zopet zamuda.* Njegov lovski tovariš, človek dobrih živcev, pa je dodal: »Da, res bi moral že biti doma, le kdo je tisti, ki mi krade toliko časa?* Sam se tre- nutno še nisem spustil v pogo- vor, ker se ves čas, odkar sem zaradi naglice padel pod vlak, kolikor mogoče naglice vzdržu- jem Tudj sopotnica 'z Lendave (to sem medtem že ugotovil) je molčala, kot ves čas, ter mislila, (po vse] verjetnosti) na zamujeni rendes-vouz, kakor naša lovca, ki »bi že morala biti doma*. W jra se je počasi pomakni- la na peto, pa še nekaj mi- nut čez, vlak pa, ki se je nekaj pred pol peto ustavil pa je še vedno stal in sicer negibno. Končno smo ugotovili, da pri- haja iz nasprotne strani vlak, ki smo ga čakali Ni trajalo dolgo, in pridružila se nam ie neznana potnica z nekoliko začudenim obrazom, kakor da bi ne verjela, da jo je čakala zveza z vlakom. *Le kje ste bi!j tako dolgo, da smo vas morali toliko časa ča- kati?* Popolnoma osupla nad tem popolnoma umestnim vpraša- njem, sprva ni spravila besede iz sebe ^Ja. čakali ste seveda, saj je imel ljutomerčan toliko zanm- de ...« Družba v kupeju pa je to že davno ugotovila. »Ali bom le dobila zvezo z Zagrebčanom?* se je zanimala nova sopotnica, »ker bi sicer potovala preko Zi- danega mosta* V kupeju seveda na to nismo vedelj odgovora, ona pa je nadaljevala svoj samogo- vor: »Skoraj bi še raje potovala preko Celja, bi vsaj ne budila znancev v Zagrebu iz sna sredi noči, če bi šla z zamujenim »Zagorcem*. »Prav gotovo*, sem se vmešal v pogovor, »je železni- ca to upoštevala Okrog Celja boste lepo zjutraj v Zagrebu, znane: pa bodo mirno prespali noč Seveda se je treba za to zahvaliti zamudi . .* f/ lak pa je stal. . In stal .. Ura se je nagnila na četrt na šest, ko fe končno prišel iz nasprotne strani še en vlak. »Zdaj bomo pa šli*. Se fe tolaHl mlajši lovec, »le kje je ta pro- metnik, da bi nas poslal naprej?* Zdelo se je da je tudi mlada sopotnica izgubila Hvce. Z naj- novejšim »Večerom*, katerega drugo stran z nasloifom: »30000 din dam za sobo* fe imela navzven obrnjeno je 7ače'a po- vršno brisati okensko šipo. j Prometnika pa ni bilo. Minula ; »o »e razvlekle, kakor da bi bile j« ogabnega žvečilnega gumija. V tth »gumijastih* minutah pa sem tudi sam dokopal do novega spoinanja o samem sebi. Spoznal sem namreč, da tudi jaz nimam dobrih živcev, čeprav sem se s tem ponašal od svoje srečne ne- sreče dalje, ko sem padel pod vlak. Postajal sem vse bolj nestr- pen . . »Zdaj bomo pa šli. . .* je ponovno začel mlajši lovec, ki se sicer ne more ponašati s posebno dozo optimizma. Zdelo se je, ka- kor da hoče ponovno povedati, i »da bi moral biti že doma*. I ln končno, ali fe bilo res? Prišel je prometnik in milostno dvignil svoj službeni »lopar*. Naš vlak, betežen starec, pa je znova začel sopsti, hropsii m se dušiti ter ubirati svojo staro pot. Mlada sopotnica z belo kožo ln narahlo našminkanimi ustni- cami, ah, ni da bi o njej govoril. Zamuda in ona, to je vendar ne- kaj popolnoma različnega... aub basni- Nikar se ne vozi z železnico preko Or- moža, ie nimaš tako deb^Hh živcev, kot so železniške tračni- ce. Stran 4 Ptui, 5. noveinbra 1954 Krompir čez zimo ing. Zoreč Egon Krompir kot vsakdanja hrana rebrati in pregledati ter, sproti odstraniti vse gnile in na- gnite. Klet mora biti suha, zrač- na ter primerno hladna. Gomo- ' Ijev ne smemo nasuti neposred- ' no na tla, temveč na iz lat na- pravljeno rešetko, da se krompi.'* lahko zrači tudi od spodaj. ICrompirjev kup naj ne bo višji od en do en in pol metra. Vla- go na gornjih plasteh prepreči- mo, če pokrijemo krompir s tanko plastjo suhe slame, kar je posebno vaino v hudi zimi, ko je zračenje skoraj nemogoče. Ce pa je zima mila, shrambo redno zračimo vsak dan okrog pol- dneva, ko jo odpremo za kakšno uro ali dve. Krompir v podsipnicah je še bolj izpostavljen zmrznenju, zato je vsekakor umestijo pod- sipnice okrog Novega leta, ko je pričakovati najhujšega mraza, pokriti s slamnatim gnojem. Krompir vsebuje mnogo vode, zato je zč mraz zelo občutljiv in zmrzne že pri 2 ali 3 stop. C pod ničlo. Pri toploti, ki je višja od 8 stop. C, pa obstaja nevar- nost, da bo krcTipir gnil aH predčasno kalil. S temi dejstvi mora računati vsak pridelovalec krompirja. Gomolji za seme naj merijo v premeru vsaj 4 in pol cm in naj tehtajo vsaj 4 dkg. Takšni pri- našajo najboljši pridelek. Se- menske gomolje je treba hraniti še bolj skrbno kakor ostale. Za ta krompir veljajo še bolj strogi ukrepi, kot so potrebni pri na- vadnem krompirju. ZANIMIVOSTI KOZEL KOT VRTNAR , V Novi Zelandiji so aretirali nekega policijskega agenta, ki je vodil referat »Roparskj napa- i di« pod sumom, da je izvršil vlom. Preiskava je ugotovila, da ' je agent v resnici izvršil števil- ne zločine in da bi že precej ča- sa moral voditi preiskavo proti sebi samemu. USPEŠNA REKLAMA Uprava nekega nočnega lokala ▼ Rimu je objavila v časopisju sledeči inserat: »Štirideset kras- nih plesalk bo naistopilo v petin- tridesetih izbranih oblekah in pokazalo svojo umetnost.« Vse predstave so bile doslej razpro- dane. I i TOCEN CAS j Nekaj minut pred dvanajsto j je vsak dan nek; človek klical j zvczdamo v Luksemburgu, da bi ' poizvedel za točen čas. Končno j je uslužbencu, ki je dajal infor- i macije presedlo in je vprašal: »Zakaj hočete dan za dnem malo pred poldnevom zvedeti točen čas?« Človek jc odgovoril: »Ker moram točno opoldne pognati sireno, ki jo poslužujem v tovar- ni,« »Zares komično,« je odvrnil uslužbenec zvezdarne, »ker mi uravnavamo svoje ure vsak dan po vaši sireni.« STARA MATI V JADRALNEM LETALU Zaradi slabega vremena so v nekem mestu v Angliji odpove- dali miting jadralnega letalstva. 86-letna stara mati Mabel Har- wood pa je kljub temu tvegala, dvigniti se v zrak, čeprav samo kot potnik. Po dvajsctminutncm letenju se je, bogatejša za eno življenjskih izkušenj, zadovoljna vrnila na trdna zemeljska tla, IZ CIRKUSA V neko mestece jc prišel po- tujoči cirkus. Senzacija je bila kletka, v kateri sta miroljubno bivala ovca in tiger. »Ali se ži- vali nikdar ne spreta?« so vpra- šali ljudje, kj jim ni šel v račun miroljubni tiger. »Dokaj redko,« je bil odgovor. »In če se, traja spor samo nekaj minut.« »In po- tem?« — »Potem moramo kupiti drugo ovco.« Paketi, paketi... Paketi ozirom a tako zvane J. Spre vodnice« povziočajo ptuj- skemu poštnemu ekspeditu naj- brž največje skrbi. Tako pri- bližno nam je v uredništvu pred kratkim skušal dopovedati pri- padnik ptujske gamizije JLA ter nam v dokaz nudil nekaj :?Sprovodnic«, naslovljenih na »Panonijo«, Ptuj, Lackova iil. 8, »Delto. Ptuj, OZZ Ptuj, Zobno ambulanto Ptuj, Knjigarno in papirnico v Ptuju, ki so »po- motoma« (?) zašle med pošto, ki je namenjena gamiziji in njenim pripadnikom v Ptuju. Človek v uniformi se zaradi tega sacer ni nič jezil, menil pa je, da je to, ker se cesto ponav- lja, »dobro za jednu malu šalu«. SEMINAR INSTRUKTOII.TEV PREDVOJASKE VZGOJE V KAMNIŠKI BISTRICI Od B do 14. novembra t L, bo v Kamniški Bistrici obvezen se- minar uistruktorjev predvo jaške vzgoje, ki so pri svetih za pro- sveto in kulturo OLO. Na tem seminarju bo prede- lano obsežno gradivo in vrsta iz- kušenj s področja predvojaškc vzgoje mladine in množične vzgo- je za obrambne naloge. POSTE PTUJSKEGA OKRAJA SO V »TEDNU OTROKA« ZBRALE 39.308 DINARJEV PRISPEVKA V »Tednu otroka« je bilo zbra- nih na področju pošt ptujskega okraja 39.308 din prispevka za varstvo otrok. Najvišii prispevek je ob svo- jem velikem prometu dosegla pošta Ptuj (20.308 din), sledi ji pošta Ormož (3.000), Majšperk (1.440) in Kidričevo (1.000), med- tem so ostale pošte v okraju zbrale zneske 216—800 din. UGODNA CENA Jožek: Očika, hotel bi imeti novo sestrico. Oče: To pa ni tako lahko Jo- žek. Sestrice so zelo drage. Jožek: Potem pa idi takoj v oni magazin, kjer piše z veli- kimi črkami: »Otroci — Ix>lo- vična cena«. Zdrobljena detelja kot krma za perutnino v kmetijsko naprednih deželah ! že dolga leta uporabljajo za i krmljenje perutnine deteljno mo- i ko — fino mleto deteljo — kate- i re pomen ni samo v veliki hra- i nilni vrednosti, temveč tudi v ! večji količini mineralnih solL i Nikakor nc smemo podcenjevati pomena, ki gre le-tem, ker vse- buje deteljna moka 11 do 15 i odstotkov beljakovin, 37 do 42 odstotkov ogljikovih hidratov, | 6 odstotkov mineralnih soli, 18 ^ do 22 odstotkov lesovine in 10 j do 13 odstotkov vode. Ce pravočasno pokoieno de- teljo skrbno osušimo, tako da ohrani svojo zeleno barvo, jc to barvilo nadaljnja prednost, ki prihaja do izraza predvsem ▼ času, ko ni nikakih drugih zele- nih krmil. Deteljo zmeljejo v po- sebnih mlinih v drobno moko. 9 ^ O ^ * ^ Koliko potrebuje oseba? Cim več oseb je treba nahra- niti, tem laže lahko gospodinja računa, si razdeljuje in predvi- deva, V splošnem se računa na ose- bo Za juho četrt litra tekočine, za zakuho polno žlico riža ali zdroba ali podobnega. Zadostuje 15 dkg mesa, seveda brez kosti. Treba pa je četrt kg sočivja, pri ribah dvojno količino mesa, in končno 15 do 20 dkg olupljenega krompirja. Seveda jc treba tc napotke sprejeti le na splošno. V gotovih primerih se razmerje lahko spre- meni v korist ali škodo n. pr. mesa^ krompirja itd. Spretna gospodinja bo, čeprav računa samo s štirimi osebami, ki jih mora rcdmo opoldne na- sititi, nahranila tudi peto osebo, če bo nenadoma prišla na obisk. V tem primeru ji bo dobro slu- žil kompot. ali kaj podobnega kot dodatna jed, da bodo vso o«ebc pri mizi site. Pregled sporeda za Radio Ljubljana in Maribor (Valovne dolžine: Ljtibljana 327,1 m. UKW 90,1 MHz, Mari- bor 212,4 m) V.w.kodnevno ob istem času: 5,00—6,30 Dobro jutro, dragi posl\xšalci; 5,03—5,10 Poročila in vrernediska napoved; 6,00—6,10 Naix>ved časa., poročila, vre- menska napoved in objava dne- vnega sporeda; 6.30 Tržni pre- gled; 7,00 Napoved časa, poro- čila, vremenska napoved in ra- dijski koledar; 7,30 Gospodinj- slci nasveti; 7,40—8,00 Zabavna glasba, vmes reklcme; 11,00 Pvadijski koledar; 11,05 Glasbe- na medigra; 12 00 Kmetijski nasveti; 12 30 Napoved časa, poročila, pregled dnevnega spo- reda in objave; 12,45 Zahavna glasba, vmes reklame, 15,00 Napoved časa, poročila, vremen- ska napoved in objave; 15,15 Lahka glasba, 16,10 Utrinki iz literature; 16.30 Želeli ste — poslušajte; 19,00 Radijski dnev- nik; 19,30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 22,00 Napo- ved časa, poročila, vremenska napoved in pregled ^Ksreda za naslednji dan; 23,00—24.00 Od- daja za tujino — na valu 327,1 m. Petek. 5. novembra 1954: 6,35 Slovenske narodne in umetne pesmi; 7,10 Jutranji or- kestralni spored; 11,15 Ciciba- nom — dober dan; 11,30 Kon- cert za klavir; 12,10 Slovenske narodne pesmi; 13,00 Na straži; 13,15 Za vsakogar nekaj; 14.00 Za pionirje; 15,30 Glasbeni raz- gledi; 17,10 Popoldanski simfo- nični koncert; 18,00 Družinski pogovori; 1810 Poje ljubljanski komorni zbor; 18,30 Iz kolekti- vov za kolektive; 20,00 Teden- s.ki zunanjepolitični pregled; 21.00 Oddaja o morju in po- moršča^klh. Sobota, 6. novembra 1954: 6,35 Poskočne napeve izva- jajo »Štirje fantje« in Vaški kvintet; 11,15 Pisan drobiž za pionirje; 12,10 Prenosi iz Ma- ribK>ra; 13,00 Okno v svet; 14,00 Iz uradnih listov; 14,10 Opol- danski ko«icert; 15,30 Tečaj esperantskega jezika; 18,00 Je- zikovni pogovori; 18,30 Zanimi- vosti iz znanosti in tehnike; 18,40 Igra tamburaški orkester; 20,00 Pisan sobotni večer; 3230 —23,00 Oddaja za naše izseljen- ce (na valu 327,1 m). Nedelja, 7. novembra 1954: 6,00—8,00 Dobro jutro, dragi poslušalci; 6,05—6,10 Poročila in vremenska napoved; 6,30—6,35 Pregled tiska; 7.15—7,30 Rekla- me; 7.30—7.35 Radijski koledar in prireditve dneva; 8,00 o špor- tu; 8,15 Domače pesmi za pri- jetno nedelsko jutro; 9.00 Otro- ška predstava; 10.00 Družinski pogovori; 10.10 DopoMsnski simfonični koncert; 11.00 Od- daja za beneške Slovence; 11,20 Lahek opoldanski glasbeni spo- red; 12,00—12.10 Pogovor s po- slušalci; 13 00 Po; ure za našo vas; 13,30 2ele.i ste — poslu- šajte; 15,30 Po naši lepi deželi; 16,00 Neznani talenti; 17,00 V plesnem ritmu; 17,30 Radijska igra; 20,00 Kai bo prihodnji te- den na sporedu; 20.15 Večerni operni koncert; 21,00 Kulturna kronika; 21,15 V svetu ritmov in melodij. Ponedeljek, 8. novembra 1954: 6,35 Lahek spored; 11,15 Šol- ska ura za nižjo stopnjo; 11,45 Zbori in solisti pojo dela slo- venskih skladateljev; 13,00 No- ve knjige; 13,10 Za vsakogar nekaj; 14,00 Glasbeni leksikon; 14,10 Opoldanski orkestralni spored; 15,30 Šolska ura za višjo stopnjo; 16,00 Glasbena med- igra; 17,10 V svetu opernih melodij; 18,00 Radijska univer- za; 18,15 Igrajo veliki zabavni orkestri; 18,30 Zdravstveni na- sveti; 18,40 Skladbe slovenskih skladateljev; 20,00 Zunanj^o- litični feljton; 20,15 Simfonični koncert; 22,15—23,00 Plesna glasba. Torek, 9. novembra 1954: 6,35 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi; 11,15 Ciciba- nom — dober dan; 11,30 Orke- stralni spored; 12,10 20 minut z veselimi godci; 13,00 2:animl- vosti iz znanosti in tehnike; 14,00 Za mlade pevce in godce; 14,20 Pester spored orkestralne in solistične glasbe; 15,30 Tečaj angleškega jezika; 15,45 Sloven- ske narodne pesmi; 17,10 Popol- danski simfonični koncert.: 18,00 Kulturni pregled; 18,30 Športni tednik; 20,00 Tedenski notranje- politični: pregled; 20,10 Filmske melodije; 20,30 Radijska igra; Sreda, 10. novembra 1954: 6,35 Prenos iz Maribora; 11,15 Šolska ura za višjo stopnjo; 11,45 V pesmi in plesu po naši deželi; 13,00 Jeziko\Tii pogovori; 14,00 Gledališče in filmi; 14,10 Opoldanski orkestralni spored; 15,30 Šolska ura za nižjo stop- njo; 16,00 Igra saxofonist Sreč- ko Dražil; 17,10 Naši in ino- zemski solisti pred mikrofo- nom; 18,00 Ljudje med seboj; 18,30 Mednarodna radijska od- daja; 20,00 Cavalleria rusticana, opera v 1 dejanju; 22,15—23,00 Nočni koncert (UKW pro,gram). Četrtek, 11. novembra 1954: 6.35 V pesmi in plesu po Ju- goslaviji; 7,10 Vtisi iz Španije; 11,15 Za pionirje; 12,10 Igra godba na pihala ljubljanske gamizije; 13,00 Ljudskoprosvet- ni obzornik; 13,10 Za vsakogar nekaj; 14,00 Študentska tribu- na; 14,10 Pisan spored sloven- skih narodnih pesmi; 15,30 Te- čai francoskega jezika; 15,45 Operetna in lahka glasba; 17.00 Napoved časa in poročila; 18.00 Okno v sve^; 18,30 Modni koti- ček; 18,40 Slovenske umetne i" narodne pesmi; 20.00 Doma"- aktualiosti; 20 15 ^vCctrtkov ve čer«; 21,00 Literarni večer. k samostoffiosli Vsaka mati mora navadno sa- ma od'očiti, ali bo pustila olroke ; same doma ali nc. Na kak načm ! bo to napravila, je seveda drugo I vprašanje, za katerega rešitev ni šablone. To stvar jc lahko rešiti, če je v družini $e kakšen član, stara mama aH teta, ki prevzame v tem času nadzorstvo nad malimi otroci. »Ali bom morala res večer za večerom presedeti pri otroku in bdeti nad njegovim spancem?« jc vprašala pred nedavnim neka mlada mamica. Zdi se mi, da jc v tem pogledu najvažnejše, otroke že zgodaj, to se pravi čimprej navajat} na samostojnost. Vsekakor bomo pri otroku dvignili saraostojno.st in samozavest, če mu bomo odkrito povedali, da bo za nekaj časa sam in da v tem času prav goto- vo ne bo naredil nobenih ne- umnosti, ker bi vendar s tem po- kazal da še ni dorasel našemu zaupanju. Seveda v tem primeru prav tako mislimo na največje ne- varnosti: na vžigalice, električne aparate, nože in podobno, ki j h spravimo na varen prostor. Mi- sliti jc treba tudi, če je v hiši plinska napeljava, da preti tudi s te stra,Tii nevarnost. Večjemu otroku postavimo k postelji nočno lučko, da si jo lahko v primeru potrebe prižge. Tudi nočna posoda nc sme manj- kati, prav tnko pa požirek vode. Bolnih otrok pa itak ne smemo puščati samih doma. C. Naplavljeno truplo neznanega utopljenca Na ptujskih virih je Drava naplavila truplo neznanega utopljenca, glede katerega je j ptujsko okrajno sodišče 2. no- vembra t 1. odredilo obdukcijo v ptujski mrtvašnici. Za iden- j tifikncijo ni bilo mogoče najti kakih posebno značilnih znakov. Po mnenju obduktorja dr. Ku- šarja Valentina je moral biti ! pokojni star nad 30 let. Truplo j je bilo oblečeno v dolge hlače iz črnega cenejšega blaga, v I kratke spodnje hlače Okrog j pasu je bdi črn usnjen pas. Lasje in dlake na bradi niso bile prav nič sive. Zobje so bdii prav malo obrabljeni. Truplo je moralo biti v vodi nad me- sec dni. Po ugibanju ljudi je možno, da bi to bilo truplo pokojnega delavca Vodne uprave v Ptuju, ki cc je ponesrečil ob zadnji veliki povodnji na jekleni vrvi , nad cestnim mostom v Ptuju in I takrat utonil. i Železnika nesreča v Kidričevem v soboto, 30. oktobra t. 1. zju- traj je bil Ignac Bizjak, zavirsč iz Kiirilnice Maribor, doma iz Crešnjevca pri Poljčanah, žrtev želeTTiiške nesreče v Kidriče- vem. To jutro je imel Ignac Bizjak službo pri premiku vlak« ob 8.10, ko je vlak štev. 7765 s pol- nimi 10 vagoni pripeljal na tre- tji tir, da bi prlklopil kompo- zicijo 39 voz. Pri premočnem trčenju ob priklopu sta udarila skupaj dva vagona in stisnila med seboj zavirača Bizjaka, ki je bil pri priči mrtev. Sadni sok za šolske otroke Tovarna sadnih sokov v Celju je letos izdelala večje količine sadnega soka, ki je zelo prime- ren za malice v šolskih kuhinjah. Ta sadni sok sc pred uporabo segreje do 40 stop C in se mu do- da nekaj sladkorja ter se nato servira otrokom. Za ta sok je veliko zanimanje tudi po drugih republikah in ka- že, da bodo veliko količino tega soka uporabili za šolske kuhinje. LOGIČNA ODLOČITEV Neki mož z mnogo prtljage naroči taksi in vpraša: — Koliko stane vožnja do po- staje? — Devet kovačev. — In koliko bom moral pla- čati za prtljago? — Nič. — Zelo dobro. Vzemite prt- ljago, jaz se bom pa sprehajal, ker je še dovolj časa. STRESNO OPEKO prodJun. Muršičeva 15, Ptuj. PRODAM POSESTVO 8 HlSO v Ptuju in manjšo njivo. Na- slov v upravi Usta. Pavliha v Ptuiskem tedniku PAVLIHOVA FILOZOFIJA Opice se bavijo s posnema- njem, ljudje pa z modo. ZALOGA »Tovariš direktor, prišei je nekdo z račtmom.« »Recite mu. da imamo tre- nutno tega dovolj na zalogL« V SOU Učitelj: »Trije dokazi so, da je zemlja okrogla. Imenuj jih, Ivanček!« Ivanček: »V knjigi je napisa- no, vi tako pravite, pa tudi moja mama.« tri proti Štiri »Postal si pravi nogometni butec. Drugo te ne zanima, ka- kor nogomet, vse drugo pa po- zabljaš. Stavim, da si p>ozabil na najin poročni dan.« »Marička, tega se pa dobro spominjam, to je bilo takrat ko je igrala Drava pro*i Alii" miniju tri pirrrti StlriL« DAN PO POROKI »No, kako je uspelo prvo ko- silo?« »Ne vprašaj, 4e knhtojafca knjiga je ožgana.« PISMENO OPSATlClU> »Slišala sem, da si pr^lnBa zaroko s profesorjem. Ali je res?« »Da. Veš, ni bUo mofloče vzdržati. Vsaki3cra