Leto XVI
APRIL 1967
Cena 0,20 N din
Novo poštno poslopje v Domžalah
llnprctrgana
zveza
samoupravljanja

Osvojeno samoupravljanje je vir našega razvoja; omogoča nam, na najbolj demokratičen način, sodelovati pri upravljanju gospodarskih podjetij, ustanov in zadrug.
Spremembe v gospodarjenju, katerega smo korenito reformirali, narekujejo, da odgovornost upravljanja še bolj utrdimo, to pa bo mogoče, če ga nadalje razvijamo. Naša naloga je, da samoupravijalcem poverimo še več Pravic ob istočasni odgovornosti za pravilno izvajanje zaupanih nalog.
Ko smo leta 1950 izvolili svoj prvi delavski svet, nismo poznali niti okvirno vsega, kaj nam naj delavsko samoupravljanje da. Več kot poldrugo desetletje je poteklo v znamenju oblikovanja in začrtavanja najustreznejše oblike dela tega najvišjega organa v našem družbenem življenju.
Mnogi med nami so že sodelovali kot člani delavskih svetov in tako ueposredno sodelovali pri odločanju o naši sedanjosti in prihodnosti. Sposobnost soodločanja je lastna socialističnim delavcem naše domovine. Nekateri so dobili nauke ali pogled v samoupravno delo šele, ko so že bili elani teh organov, kar pa ni motilo niti kvalitete samoupravnih teles kot celote, niti odločitve oziroma njih pravilnost. Osvojili smo namreč načelo, da nas v organih upravljanja zastopajo najboljši sodelavci po pravilu, da so Proporcionalno zastopane vse ekonomske enote podjetja.
Letošnje volitve bodo znova odraz naše dozorelosti. Zahteva po obnovitvi polovice delavskega sveta z novimi člani in posredna izvolitev celotnega upravnega odbora podjetja zagotavlja — to smo omenili že v naslovu — nepretrgano zvezo samoupravljanja.
Prenašanje izkušenj na nove člane, njih uvajanje v odgovorno delo upravljanja ni le lastitev pravic delavcev v naši socialistični družbi temveč šola, v kateri se izoblikujejo liki delavca, ki o količini in kvaliteti svojega dela odločajo in odgovarjajo.
Ko bomo v drugi polovici aprila letos volili člane v delavski svet, bodimo zavestni svoje dolžnosti in opravimo nalogo z največjo mero dozorelosti.
VSEBINA:
Nepretrgana- zveza samoupravljanja
Komunisti so razpravljali o gospodarskem stanju Induplati
Obvestilo
Z. Potočnik — obisk zdravnika na bolnikovem domu . . .
Deveta seja upravnega odbora
Marjan Slapšak, predsednik sind. podr. Induplati
XV. občni zbor TVD Partizana Jarše
Vesti
L. Zabukovec — Proizvodnja v februarju 1967
Dvesto tekstilcev startalo v veleslalomu na IX. tekstiliadi
B. Zupan — Nezgode pri delu v februarju In marcu 1967
Dvakrat Zlata
V. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe
Slovenski mladini. . .
Zahvala
Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani
Komunisti so razpravljali o gospodarskem stanju Induplati
V sredo 8. marca sc je zbrala komaj slaba polovica članov ZK na zanimiv sestanek, na katerem so razpravljali o gospodarskem stanju našega podjetja.
Na začetku konference je sekretar ZK v Induplati tovariš Marjan Regent čestital ženam za 8. marec in jim izročil knjige, kot darilo sekretariata. V nadaljevanju pa je direktor Marinc pojasnil navzočim gospodarski položaj našega podjetja.
Iz direktorjevega izvajanja lahko zaključimo, da je stanje zadovoljivo. Do tega smo prišli po izpolnitvi nalog, ki jih je sprejel delavski svet Induplati in politične organizacije. Izdelovanje novih izdelkov je doslej navedlo do boljše prodaje, celo do večjega povpraševanja kot pa smo sposobni izdelati.
Pomembno pri našem delu je, da že pripravljamo izdelke za prihodnje leto, ko bomo naše gospodarjenje še bolj utrdili. Leto 1968 bo ugodnejše tudi za izvoz, ker pripravljamo izdelke, za katere bomo več iztržili kot doslej. Kljub vedno ostrejšim zahtevam gospodarske reforme nam ne bo treba zmanjšati osebnega dohodka, to pa so optimistična gledanja.
Problematična so naša obratna sredstva; to je v kontradikciji z ekonomskimi pravili, toda v skladu z zahtevami družbe. Nekatere stvari delamo še vedno prepočasi, odločili
pa smo se, in o tem je bilo govora na proslavi Dneva žena, da nerentabilnih izdelkov ne bomo več izdelovali.
V razpravi je sodeloval tudi tovariš Zabukovec in kratko pojasnil, da smo v naši predilnici delali 30 let, da pa smo delo v tem obratu v ponedeljek 6. marca ustavili. Ljudje bodo dobili zaposlitev v drugih oddelkih tako, da ne bo nihče ostal nezaposlen. Na to misel je pripomnil Marinc, da bo 26 delavk iz predilnice začasno zaposlenih na čistilnih delih, tekom časa pa bodo dobile stroje, na katerih se bodo priučile za novo delo.
Mira Kavčičeva je pripomnila, da so bile ženske razočarane, da bodo morale prijeti za slabše delo. Zabukovec je k temu pripomnil, da je težko starejše delavke prekvalificirati za novo delo, zato smatra osvojeno rešitev za najboljšo.
Komunisti so se zanimali tudi za usposobitev novih strojev za delo, za njihovo ceno in čas, kdaj bodo uporabni za delo.
Govorili so tudi o razliki med integracijo in fuzijo in zaključili, da je ceneje določene izdelke kupiti, kakor jih za nerentabilno ceno doma izdelovati.
Razpravljali so tudi o sredstvih, ki so jih doslej ustvarjali v podjetjih z zastarelo strojno opremo. Predvi-
deno je, da bodo »odvečna-« sredstva industriji odtegnili. To pa lahko tudi naše podjetje navede v težave, ko bomo primorani občutno skrčiti obseg našega dela. Nemogoče so tudi prilike, ko se veča število upnikov in dolžnikov. S tem ne moremo v nedogled. Takšno stanje zasledimo tudi v trgovini, ki nenormalno niha med konjukturo in stagnacijo.
Tolmačenje gospodarskega stanja je potrebno, da bi bili člani sekretariata in ostali, enako kakor člani kolektiva, tekoče seznanjeni s prilikami, ki jih srečujemo in s katerimi se moramo srečati. Vedeti pa moramo, da je Induplati podjetje, ki je primorano iskati vedno nove rešitve, kajti togo nadaljevanje dela po starem načinu, bi nas slej ko prej pripeljalo v slepo ulico. Verjetno bomo imeli letos zelo malo dinarskih sredstev na voljo; dovolj bo le stavb, pa še te ne takšne, kot bi jih sodobna tekstilna tovarna potrebovala.
Diskutanti so se zanimali tudi za manjše prijeme in napake, in se zedinili, da bomo komunisti utrdili sodelovanje z drugimi množičnimi in političnimi organizacijami v podjetju. To bo omogočilo načrtovanje najboljših prijemov za naše delo v podjetju.
Del razgovorov so navzoči posvetili tudi vprašanju zdravstva in socialnemu zavarovanju sploh. Med drugim je bilo povedano, da sta podjetji Papirnica na Količevem in Induplati dali naši obratni ambulanti potrebna sredstva, ker bi brez. njih bila ta zdravstvena ustanova v stanju, da ne bi mogla več delovati.
Člani zveze komunistov so se dogovorili tudi o času sestankov in zaključili, da bodo v prihodnje sestanki morali biti deljeni (za člane iz popoldanske izmene in za člane iz dopoldanske izmene). Potrdili so namreč, da lahko zasedajo med delovnim časom le delavski sveti.
Osebna odgovornost je bila predmet nadaljne razprave. Diskutanti so izjavili, da kaznujemo tkalke za majhne napake, medlem ko v ople-menitilnici ne poiščemo krivcev, ki pokvarijo desetine metrov tkanine. Naglasili so, da je treba vprašanju osebne odgovornosti posvetiti več pozornosti in se ne zadovoljiti s površnimi deklarativnimi stališči.
Pred koncem sestanka so osvojili tudi načrt, kako bodo izbirali nove kandidate za članstvo v ZK. Domenili so se tudi, da bodo podprli krvodajalsko akcijo, ki bo sredi prihodnjega meseca.
Zaključno bi rad citiral še pripombo sekretarja Občinskega komiteja ZK tovariša Krevsa, ki je sestanek komentiral tako: Postopno urejujemo vse zadeve. Pri tem se poslužujemo borbe mnenj, s katerimi iščemo najboljše rešitve. Nihče nam pri reševanju vprašanj ne bo dajal navodil. Množične razprave pa bodo našle vedno tudi boljše rešitve.
Obvestilo
Odbor Tovariške pomoči v Induplati je predlagal XIX. občnemu zboru sindikalne podružnice Induplati zvišanje članarine od sedanjih 2 N din na 5 N din. Občni zbor in novoizvoljeni izvršni odbor sta predlog, ki ga je odbor utemeljil s tem, da je prosilcev vedno več, odobrila.
Člani kolektiva so dolžni plačevati prispevek s 15. marcem 1967 v predlagani višini.
Kdor bi bil drugačnega mnenja (da se z višino prispevka ne strinja) naj sc javi pri blagajničarki samopomoči, tovarišici PEPCI BURJA (pisarna poleg blagajne v upravi podjetja). S spremembo višine mesečnega prispevka se večina strinja, zato preostane manjšini le, da iz članstva izstopi.
Prepričani pa smo, da bo izstopov malo, v kolikor bo do njih sploh prišlo. Tovariška samopomoč je prostovoljno ustanovljena pomoč, od katere je imela doslej veliko korist pretežna večina članov našega kolektiva.
Vse člane naše sindikalne podružnice prosimo, da sprejmejo spremembo dobrohotno. Nastala je zaradi prilik, ko potrebujemo več denarja, kot smo ga ob ustanovitvi.
Jarše, marca 1967
Izvršni odbor sindikalne podružnice
Induplati
Obisk zdravnika na bnlniknvem dumu stane 5 Al din
Znano je, da je leta 1965 začeta gospodarska reforma prizadela, se Pravi, na ta ali oni način povzročila zmanjšanje denarnih sredstev marsikatere gospodarske organizacije, pa tudi ustanove. Z lanskoletnimi in letošnjimi spremembami zakonskih predpisov s področja finaciranja socialnega, in v sklopu tega še posebej zdravstvenega zavarovanja, se je Zavod za socialno zavarovanje kot izvajalec omenjenega zavarovanja znašel v izredno težkem finančnem položaju, v katerem naj bi izvajal svoje naloge, v kolikor le mogoče neokrnjenem obsegu, pri občutno zmanjšanih sredstvih. Z namenom, v smislu varčevanja, vzgojno vplivati na zavarovance po eni strani ter, da se vsaj v manjšem delu krijejo nastale razlike, predpisuje zakon določene razlike prispevanja zavarovancev k stroškom zdravstvenih storitev. Višino prispevkov je v okviru zakonskih predpisov določil samoupravni organ Skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Ljubljana, na katerem ozemlju se nahaja tudi naše Podjetje. Zato mora od 1. 3. 1967 dalje vsak koristnik zdravstvenih storitev plačati prispevek in sicer:
1.	Za obisk zdravnika na bolnikovem domu 5 N din, ne glede na to ali je bil obisk izvršen podnevi ali ponoči.
2.	Za vsak prevoz z rešilnim avtomobilom ION din. Tega prispevka ne plačajo zavarovanci, pri katerih je prevoz potreben zaradi življenjsko nevarnega bolezenskega stanja in pa tisti, ki se sami ne morejo gibati, oziroma se le težko gibljejo, če tako ugotovi zdravnik in zato odredi prevoz.
3.	Za preglede in zdravljenje hude zastrupitve z alkoholom, znaša prispevek vsoto stroškov vseh pregledov in zdravljenja, nastalih v prvih 24. urah po sprejemu v zdravstveno ustanovo.
4.	Za prvi pregled pri zdravniku specialistu 5 N din, ko pride zavarovanec zaradi iste bolezni prvič na pregled plača prispevek, pri kasnejših pregledih — če so potrebni — pa ne.
če zavarovanec pri pregledu ne Predloži predpisane napotnice, kjer je ta predpisana, znaša prispevek toliko, kolikor znašajo vsi stroški tega pregleda.
5.	Za izvedbo splava v zdravstvenem zavodu, če ta ni bil izvršen zaradi zdravstvenih razlogov, ter za do-vršitev splava v zdravstvenem zavodu, čeprav je bil ta začet kot nedovoljen splav izven zdravstvene ustanove, znaša prispevek 100 N din.
6.	Za vsa fiksna in snemno-zobno Protetična sredstva, vključno repa-
rature in zobno-tehnično pomoč (vse vrste prevlek in kron, vmesnih členov, inlayev, opornic, gredi, jahačev, zobnih protez, reparatur itd.) plača zavarovanec 25 ”/» vrednosti po veljavnem ceniku.
Zaradi že omenjenih vzrokov se tudi nadomestila osebnih dohodkov za čas odsotnosti z dela zaradi bolezni izplačujejo kot sledi:
V skladu s spremembo zakonskih predpisov s področja zdravstvenega zavarovanja izplačuje od 1. 1. 1967 dalje nadomestila OD za prvih 30 dni odsotnosti z dela zaradi bolezni, vsako podjetje v breme lastnih sredstev. Zakon dovoljuje, da višino nadomestil določi vsako podjetje samo z internim aktom, vendar le okvirno in sicer ne nižje od 50 %o lanskoletnega povprečja OD prizadetega in ne višje, kot bi nadomestilo OD za isti čas znašalo, izračunano po starem načinu.
Od enaintridesetega dne zadržanosti od dela, razen če ni v temeljnem zakonu o zdravstvenem zavarovanju drugače določeno, znaša:
80°/o od osnove od 31. do 60. dne in 90 %) od osnove od 61. dne od zadržanosti od dela zavarovanca, ki je izpolnjeval pogoj predhodnega zavarovanja, preden je nastal primer, ki mu daje pravico do nadomestila.
Povračilo stroškov za prehrano in nastanitev zavarovanih oseb med potjo in bivanjem v drugem kraju (zaradi potovanja na pregled oziroma zdravljenja) znaša:
a)	30 N din za zavarovance, stare nad sedem let, če prenočujejo v drugem kraju;
b)	16 N din za zavarovance, stare nad sedem let če ne prenočujejo v drugem kraju;
c)	22 N din za zavarovane osebe, stare do sedem let če prenočujejo v drugem kraju in
Induplati marca ob 6. uri
Takoj od prvega dne zadržanosti od dela, pa gre v breme sklada zdravstvenega zavarovanja nadomestilo osebnega dohodka:
a)	za zavarovance, ki so sanitarno izolirani;
b)	za zavarovance, ki so določeni za spremljevalca bolniku, ki je poslan na zdravljenje ali na zdravniški pregled v drug kraj;
c)	za zavarovance, ki so postali nezmožni za delo v 30 dneh, od prenehanja delovnega razmerja ali druge dejavnosti in so neposredno pred tem izpolnjevali pogoj predhodnega zavarovanja.
Nadomestilo osebnega dohodka za prvih 30 dni zadržanosti od dela, zaradi sanitarne izolacije, znaša:
70*/o od osnove za prvih sedem dni in 80 %> od osnove od 8. do 30. dne zadržanosti od dela — zavarovanca, ki je izpolnjeval pogoj predhodnega zavarovanja, preden je nastal primer, ki mu daje pravico do nadomestila.
d)	10 N din za zavarovane osebe, stare do sedem let če ne prenočujejo v drugem kraju.
Pravico do povračila v gornjih zneskih dosežejo zavarovanci, kadar traja potovanje nad 12 ur. Če traja med 8 in 12 ur, imajo zavarovanci pravico le do polovice dnevnice.
Če traja potovanje in prebivanje v drugem kraju zaradi navedenih vzrokov več dni zapored, gre zavarovani osebi polni znesek povračila za vsakih 24 ur, preostalo število ur pa po določilih prejšnje točke.
Pravico do omenjenih povračil za potovanje prejemajo le zavarovanci, ki potujejo do zdravnika ali zdravstvene ustanove dalj kot 10 km.
Dajatve, ki bremenijo sklad za socialno zavarovanje, se izplačujejo po navedenih določilih od 1. marca letos dalje.
Z. Potočnik
KONOPLAN
Stran 3
Deveta seja upravnega odbora
Pod vodstvom tovariša Jeraja, se je sestal upravni odbor podjetja na IX. redno sejo, v petek 10. marca 1967.
K prvi točki je podal poročila šef prodajnega oddelka, tov. Mavko. Naglasil je, da je poročanje o poteku prodaje v skladu s sklepom delavskega sveta, ki je seznanjanje v takšni obliki zahteval.
Iz izvajanj Jožeta Mavka lahko povzamemo, da smo s prodajo v prvih dveh letošnjih mesecih zadovoljni. Skoro vse skupine izdelkov smo prodali v večji količini, kot smo jih utegnili izdelati. Večjo prodajo smo realizirali z manjšanjem zalog, ki so se občutno znižale (količinsko in vrednostno).
Kljub temu, je rekel Mavko, pa si v 1.1967 ne moremo obetati nič posebno dobrega. Soočili se bomo s težavami, ki nastajajo zaradi manjšanja obsega proizvodnje v nekaterih vejah gospodarstva. Neugodno bodo k težavam pripomogli tudi ukrepi, s katerimi družba manjša kredite ob istočasni podražitvi nekaterih izdelkov. Za plasman naših proizvodov pa je neugodno, da morajo nekatere tekstilne tovarne prodajati svoje izdelke ceneje, od dosedanjih cen, ker so se jim določeni izdelki kopičili v skladiščih v velikih količinah.
Zaključimo lahko, da smo večino izdelkov prodali; neugodno pa je še vedno nihanje med »veliko možnostjo za prodajo naših tkanin ob premajhni proizvodnji in zastojem v prodaji in običajno »veliki proizvodnji«. To je sezonski pojav, kateremu se bomo le težko izognili.
Kot drugi je upravnemu odboru poročal, direktor Marinc, o zaključkih svojega potovanja v Zahodno Nemčijo. »Kontaktiral sem tuje kupce in se z njimi poslovno dogovoril o poslih, ki jih bomo sklenili za leto 1968,« je rekel med drugim Marinc. Na osnovi teh razgovorov, smo izdelali že kolekcijo izdelkov, katero bomo pokazali kupcu. Vse to navaja na zaključek, da bomo v letošnjem letu razpolagali z zadostnimi deviznimi sredstvi. Poudariti pa moram, je dodal direktor, da so naši izdelki zanimivi za tujino ravno zaradi sodobne uporabnosti, cenenosti
in lepega izgleda, kar je delo tehnikov v naši tehnični službi.
V razgovoru smo tudi o nakupu novih tkalskih strojev. Zaključka o tem še ni, v kolikor pa bo potekalo vse ugodno, bomo statve namestili v zameno za stroje v jadrovinskem oddelku.
Direktor Marinc je nato predlagal, da bi upravni odbor potrdil potovanje v tujino za Braneta Zupana (strokovna ekskurzija) ter zase. Direktor bo navezal poslovne stike z
Občni zbor je 24. februarja letos izvolil Lino Sitar, Franca Blejca, Marjana Slapšaka, Mira Šimica, Franca Lužarja, Danico Bleje, Vido Šimenc, Maro Nusberger, ing. Niko Wagner in Jerneja Orehka v izvršni odbor za obdobje 1967—1968.
Izvoljeni člani sindikalne podružnice Induplati so se zbrali 3. marca na prvo redno sejo in takoj soglasno izvolili tovariša Marjana Slapšaka za novega predsednika.
Za predsednika nadzornega odbora je bil izvoljen Franc Bleje, za člane pa Mara Nusberger in Lina Sitarjeva. Tovarišico Danico Blejčevo so si izbrali za tajnico in ji poverili nalogo namestnika predsednika. Administrativne zadeve bo za našo sindikalno podružnico tudi nadalje opravljala Mirjana Kavčičeva, blagajno pa bo vodila Francka Orel.
Člani novega izvršnega odbora so se odločili, tudi za zamenjavo v odboru Tovariške pomoči. Nekdanjo članico Vido Hren, predstavnico pre-dilcev; v odboru ji nasleduje novoizvoljena članica Albina Kosmač.
Na prvi seji so se med drugim dogovorili, da morajo znova utrdili sindikalne odbore v obratih. Člane podružnice bodo tudi obvestili o krvodajalski akciji, ki bo predvidoma 10. aprila letos. Člani starega izvršnega odbora bodo priredili poslovilni izlet. Takšen izlet bo tudi za člane Tovariške pomoči.
Avstrijci na Dunaju in z drugimi v Duisbadenu (ZR Nemčija).
Upravni odbor je odobril potovanje na sejem tekstilnih strojev v Basel (Švica) tudi za Jožeta Klešnika, ing. Nina Matičiča, ing. Niko Wag-ner, ing. Sreča Berganta in ing. Antona Dečka.
Da bi se seznanili s proizvodnjo in prodajo ter izdelki iz Vzhodnih držav, bo v jeseni obiskal sejem v Leipzigu (NDR) direktor Marinc.
Prošnji Mladinskega komiteja iz Domžal je upravni odbor ugodil s tem, da bo kolektiv za opremo mladinskih lokalov v Mengšu in Domžalah prispeval primerne zavese.
Tekmovalci, ki bodo na IX. smučarskem prvenstvu tekstilcev SRS tekmovali za naše barve, bodo dobili plačane ustrezne dnevnice iz blagajne sindikalne podružnice. Prevoz tekmovalcev iz Jarš do žičnice na Veliko planino in nazaj, pa oskrbi uprava podjetja Induplati.
Na koncu so se člani izvršnega odbora odločili tudi za zvišano članarino za Tovariško pomoč, ki znaša odslej 5 N din. Sklenili so, da bodo prepustili posameznikom v odločitev, če soglašajo z novo članarino. V kolikor je kdo proti, potem mu ne preostane drugo, kot da iz TP izstopi.
Tovariš Marjan Slapšak se je rodil 26. januarja 1934 v Trebnjem. V našem kolektivu se je zaposlil 1. januarja 1958 kot elektro inštalater. Pred dobrimi tremi leti se je vpisal na elektro oddelek sredr nje tehnične šole v Ljubljani. Letos obiskuje zadnji letnik te šole.
Marjana Slapšaka poznamo kot zavzetega zagovornika delavčevih pravic. Tuje mu je polovično opravljeno delo. Vsako nalogo dokonča in se zavzema, da bi tako delali tudi drugi. Člani sindikalne podružnice Induplati so ga zavoljo njegovih karakteristik že pred leti izvolili v svoj najvišji odbor. Letos pa so ga novoizvoljeni člani izvršnega odbora sindikalne podružnice Induplati soglasno izbrali za svojega predsednika.
Tovarišu Slapšaku smo zaupali zahtevno nalogo. Prepričani pa smo, da jo bo ob pomoči članov izvršnega odbora in v sodelovanju drugih političnih in družbenih organizacij ter samoupravnih organov, uspešno opravil.
K izvolitvi mu čestitamo in želimo mnogo uspehov.
-r-
Marjati Slapšak
predsednik sindikalne podružnice Induplati
XV. občni zbor Partizana Indupfati
Med 41 navzočimi smo na občnem zboru pogrešali predstavnika sindikata in predstavnika mladine iz Induplati.
Po večkratni preložitvi se je upravni odbor TVD Partizana Jarše odločil, da skliče občni zbor društva v četrtek, 9- marca letos ob 17.30 uri, v prostorih strelišča v Zgornjih Jaršah.
Eno uro po napovedanem času, je predsednik Zibert otvoril XV. občni zbor in predlagal tovariša Franca Jeraja za delovnega predsednika. V delovno predsedstvo sta bila izvoljena še Marjan Urh in Mojca Deržičeva. Zapisnik je pisala Marija Grešnikova.
Osnovo za razpravo je dal predsednik društva, ko je podal poročilo o dvoletnem delu. S poročili sta mu sledila še blagajnik društva Metka Cerarjeva in načelnik Tone Mišvelj.
Tovarišica Cerarjeva je v svojem poročilu prebrala tudi postavko 200 N din izdatkov. Ta denar je društvo nakazalo v dobro Indijcem, ko smo v preteklem letu zanje zbirali sredstva, da bi jim olajšali prilike, ki jih tarejo zavoljo suše. To je bila vsekakor lepa gesta društva, ki tudi samo nima odvečnih denarnih sredstev. V blagajni ima društvo ob koncu mandatne dobe sedanjega upravnega odbora le 741,06 N din.
Načelnik Tone Mišvel j, se je v svojem poročilu omejil na dejstva, katere Je obrazložil, bilo zavoljo uspešnega dela ali zato, ker je bilo delo pomanjkljivo.
Društvo ima danes 198 aktivnih telovadcev ali 36 več, kot pred dvema letoma. V vrstah splošne vadbe sodeluje 84 članov (pretežno mlajših), toda te ljudi vodijo le štirje vodniki, kakor je to naglasil načelnik. To je izrecno predalo in bo moralo novo vodstvo misliti predvsem na jačanje vodniškega kadra. Telovadci so nastopili na dveh akademijah in dveh telovadnih nastopih. V Poletnem času 1965, so priredili izlet v Ankaran, lansko leto pa v Izlake. Komaj
Stane Bonča se je prvi priglasil k razpravi
znosne prilike predstavlja za telovadce Prostor (oder) v dvorani, ter sanitarne naprave, ki za mlajše niso primerne.
Po aktivnosti, množičnosti in uspe-lllh, sledijo telovadcem nogometaši, ki Se zbrani v sekcijo imenujejo Induplati. Nogometaši tekmujejo z mladinsko in člansko enajsterico v Ljubljanski pod-Zvezni ligi. Potrebne spremembe v mo-5tvu so privedle, da si je moštvo članov
priborilo mesto na samem vrhu te lige. Z doslednim delom in vztrajnostjo lahko pričakujemo, da bodo nogometaši tudi v prihodnje dostojno zastopali ime našega Partizana.
Neugodno je poročilo o delu igralcev odbojke. Moštvo je v začetku pokazalo voljo do dela in želo uspehe, potem se je zataknilo in so se fantje razšli tako, da te športne igre v Jaršah trenutno ne gojimo več.
Prizadevni pri delu so igralci namiznega tenisa. Težko je le, ker imajo na voljo le eno mizo in za igranje namiznega tenisa neprimerno osvetljen prostor. Manjka tudi ostalih rekvizitov za igranje.
Kegljači — naj mlajša sekcija Partizana Jarše — tekmujejo v 3. ljubljanski skupini. Trenutno so na 8. mestu; resnost pri delu in stalna vadba pa obetajo, da se bodo ob koncu uvrstili bolje.
Načelnik Mišvelj se je zaključno zahvalil vsem — predvsem vodnikom — za sodelovanje in pozval prizadete, da delo tako nadaljujejo.
V razpravi je prvi sodeloval tovariš Bonča. Zanimala ga je predvsem ureditev igrišča in nabava opreme za igranje nogometa. O istem vprašanju je diskutiral tudi trener jarških nogometašev tovariš Marjan Urh. Kritično je ocenil le priliko, da pred pričetkom tekmovalne sezone ni prave zavzetosti za vadbo.
Doktor Franc Jerovec je pripomnil med drugim, da bo treba vse sekcije predvsem organizacijsko utrditi. Soglašal pa je z Urhom, da končni uspeh še ni zapravljen. Po njihovem predlogu so sklenili, da bodo zahtevali pismene izjave od možnih igralcev če so voljni delati tudi v prihodnje.
»Nas je dovolj, pa tudi volje ne manjka« je posegel v razpravo delovni predsednik Jeraj in nadaljeval, da pride do trenutnih nesoglasij, ki se zopet poravnajo in vse je dobro. Vemo tudi, da smo in bomo vedno znova zadevali ob težave, ki pa jih moramo odpraviti.
Načelnik Mišvelj je prosil blagajnika, da bi ponovila podatke o tem, kolikšna sredstva nam je za delo v društvu nakazal Sklad za pospeševanje telesne kulture pri SOB Domžale.
O dejavnosti Občinske zveze je poročal predsednik Občinske zveze za razvoj telesne kulture v Domžalah, tovariš Stane Laznik. Znano je, da je denarja vedno manj in ga bo v letošnjem letu le' borih 0,5 "/o od občinskega proračuna. Razpoložljiva sredstva bo upravni odbor sklada razdelil po pravilniku, ki v točkovni obliki ocenjuje dejavnost posameznih društev (množičnost, nastopi, zmage, gostovanja ipd.). V začetku, je rekel tovariš Laznik, bo sklad primoran dodeljevati le akontacije, ker pravega merila za razdeljevanje še ni.
Zbrani člani so ugotovili, da Partizan Jarše, oziroma njegovo vodstvo, ni prejelo osnutka pravilnika, o katerem je govoril predsednik Občinske zveze in so sklenili, da bodo zahtevali takšen pravilnik, ker imajo do tega pravico, celo ko je znano, da so drugi tega že prejeli. Pripomb v zvezi z ocenjevanjem dela in z načinom, kako se dodeluje
denar društvom, je bilo še več. Bila so kritična, vendar lahko ugotovimo, da so vse pripombe bile dobronamerne. Pismena poročila pa lahko pošlje vsakdo. Običajno napiše tisti, ki malo dela več, in obratno, je pripomnil dr. Jerovec.
Poročilo nadzornega odbora je podala tovarišica Vida Andromako. Pri pregledu niso ugotovili nepravilnosti; v redu je vodena tudi inventarna knjiga. Manjkajo pa zapiski o prireditvah.
Predsednik Albin Zibert je rekel, da ima to dokumentacijo in jo bo nadzornemu odboru predložil naslednji dan (jutri).
Pripombe h temu vprašanju so navedle na dilemo, ali je poročilo nadzor-
Pionirska vrsta TVD Partizana Jarše
nega odbora garant, da se razreši sedanji odbor dolžnosti ali ne. Sporazum so dosegli s tem, da so zadolžili stari nadzorni odbor in novega (ki so ga šele kasneje izvolili), da zadevo razčistita in o ugotovitvah poročata upravnemu odboru društva.
Delovni predsednik je po osvojeni formulaciji predlagal razrešitev starega odbora, kar so navzoči sprejeli. V novi upravni odbor, nadzorni odbor in častno razsodišče so bili, na predlog starega upravnega odbora, s 97,5 "/o izvoljeni: Danica BLEJC, Ivan DERZlC, Helena GERBEC, dr. Franc JEROVEC, Jože KNEP, Niko KRŽAN, Otmar LIPOVŠEK, Tone MIŠVELJ, Mihajlo NAGY, Matka ODAR, Marija OREŠNIK, Janez POGAČAR, Franc REBERNIK, dr. Marija SISKA, Lado ZABUKOVEC in Albin ZIBERT.
Navzoči so izvolili skupni odbor, ki se bo v naslednjih dneh zbral na. sejo in odločil, kdo bodo člani posameznih odborov in kdo predsednik društva.
Pred zaključkom se je znova oglasil k razpravi tovariš Stane Laznik in navzočim pojasnil stališče Občinske zveze za telesno kulturo k vprašanju profesionalnega delavca pri tem organu. Profesionalnega delavca potrebuje Občinska zveza le za 4-umo zaposlitev dnevno. To je za vodenje in urejanje administracije. Preostali čas je na voljo društvom, kjer bi lahko strokovno vodil vadbo košarke. Društva, tudi TVD Partizan Jarše, naj takoj posreduje Občinski zvezi svoje stališče do tega vprašanja, je zaključil Laznik in zaželel novemu vodstvu Partizana Jarše obilo uspeha pri delu.
O. L.
KONOPLAN
Stran 5
Druga seja IO sindikalne podružnice — 15. III. 1967
Izvršni odbor sind. podružnice bo pričel vsako sejo z branjem sklepov zadnje seje. Tak način dela naj zagotovi, da bodo dogovori uresničeni. Samo govorjenje, tako so naglasili, ne pomeni nič.
Novi predsedniki sindikalnih odborov v naših ekonomskih enotah so: Mara VREBEC (predilnica), Milan NARAT (pripravljalnica), Slavko HRIBOVŠEK (tkalnica), Julka ČERNIVEC (oplemenitilnica), Slavka REŽEK (konfekcija), Miran BOŽIC (obrat za vzdrževanje) in Jelka PRE-MROV (uprava, obrat družbene prehrane in obratna ambulanta). Navedeni so bili imenovani in bodo stalno vabljeni na seje izvršnega odbora. Njihova prva naloga je, da si izberejo tolikšno število poverjenikov, kolikor jih je potrebno, da bi obveščanje (obojesmerno) potekalo hitro in nemoteno.
Člani izvršnega odbora so sklenili, da lahko dobijo člani Tovariške pomoči posojilo v najvišjem znesku 1000 N din. Poudarili so, da mora odbor TP, kljub najvišji dovoljeni meri posojila, preceniti tudi kreditno sposobnost prosilca.
Rok vrnitve posojila ostane še nadalje 10 mesecev.
Sindikat zahteva poljudno tolmačenje sedaj veljavnih predpisov o socialnem zavarovanju. Sestavek bo
PROIZVODNJA
v februarju 1967
Boljša oskrba s surovinami je omogočila v februarju precejšen dvig proizvodnje. Prvič po letih ni bilo večjih zastojev zaradi pomanjkanja
materiala. Po obratih je ganje plana sledeče:		bilo d os e-
	Plan februar 1967	Indeks februar 1967
Predilnica	103,9 %	72,5 “/o
Tkalnica	89,7 »/o	117,6 o/o
Plemenitilnica	78,0 o/o	122,3 °/o
Tiskarna tm	—	74,0 o/o
bm	—	70,5 »/o
Konfekcija	136,1 o/o	182,3 »/o
Produkcija v tkalnici bi bila lahko še višja, vendar je še precej tkalk, ki še ne dosegajo norme in bo za priučitev le teh potrebno še precej časa.
Kvaliteta izdelkov je nekoliko slabša kot v januarju; posebno se je poslabšala kvaliteta izdelkov iz sin-tetike.
pripravil naš ekonomist, Zvone Potočnik. Objavljen bo v Konoplanu.
Sindikat se je znova zavzel, da uredi plačilo prejetih Občinskih poročevalcev. Pri tem bo sodelovala naša mladinska organizacija. Rok za ureditev zadeve je 17. marec 1967.
Televizijski sprejemnik (Philips), last sindikata IPI, je dan Upravi obrata za družbeno prehrano, do na-daljnega v uporabo. Aparat bo nameščen v menzi Induplati. Obrat družbene prehrane je dolžan ves čas uporabe sprejemnika plačevati zanj zahtevano naročnino. Izvršni odbor bo Upravo obrata družbene prehrane v Induplati o tem pismeno seznanil.
O primeru Klopčič so člani Izvršnega odbora zavzeli enako stališče kakor disciplinska komisija, ki je to po dolžnosti obravnavala. Svoje mnenje bodo posredovali delavskemu svetu Induplati.
Izvršni odbor apelira s tem na upravo obrata družbene prehrane v Induplati, da uredi in zahteva od
Prireditelji IX. zimske tekstiliade so bili 12. marca letos tekstilci iz Kamnika. Kljub izredno slabim vremenskim prilikam, se je v nedeljo ob 9. uri javilo na startu 200 tekmovalcev. Prišli so, da sodelujejo in tako utrdijo tovarištvo, ki se pogosto tako rado krha.
Nekatere ekipe so že tekom tedna vadile na progi in žalostno gledale po strminah, na katerih je bilo vedno manj snega. Megla, dež in topel veter so uničevali sneg, katerega tudi najboljši organizatorji tekmovanja niso mogli zaščititi. V soboto zvečer je bilo stanje že docela obupno.
Vreme, ki je bilo tako nagajivo, se je v noči od sobote na nedeljo spremenilo. Med grmenjem in bliskanjem je pričelo
svojih uslužbencev vljuden odnos do gostov.
Sindikat v Induplati se bo tudi letos zavzel za dober uspeh krvodajalske akcije. Naš kolektiv je znan po dobrih rezultatih pri tej akciji.
Letos bo akcija izvedena 11. in 12. aprila.
Izvršni odbor bo povabil v goste vse tiste prostovoljne krvodajalce, ki so doslej darovali kri najmanj petkrat. Všteta bo tudi letošnja akcija. Izvršni odbor se je za to odločil, ker želi s pogostitvijo izkazati krvodajalcem posebno priznanje kolektiva.
Sindikat je sklenil, da bo plačnik naročnine za Delavsko enotnost za člane svojega izvršnega odbora in nadzornega odbora. Upravičenci bodo prejemali list na zasebni naslov po pošti. Ta dogovor velja za 1. 1967.
Sindikat je predlagal delavskemu svetu v Induplati, uveljavitev regresa za dopust, kakor je bilo to že doslej. Nov je predlog DS Induplati, da bi s 5 N din regresirali tudi letovanje tistim, ki bodo taborili s šotori v avto-campah. Dokaz za to bo račun uprave avto-campa.
snežiti. Dvanajstega marca je pokrila 8 cm debela snežna odeja bregove Velike planine. Veselje med prireditelji tekmovanja in tekmovalci je bilo toliko večje, ker je kazalo, da bo tudi dan primeren za tekmovanje.
Ko je ob 8. uri, inženir Ribaš začel otvoritveno slovesnost in prosil predsednika občinske skupščine Kamnika tovariša Vidervola, da otvori IX. zimsko tek-stiliado, se je na zbornem mestu pred domom na Šimnovcu zbralo rekordno število tekmovalcev in gledalcev.
Zadnja navodila pred startom je podal tekmovalcem tehnični vodja tekmovanja, tovariš Peter Pečevnik. Navzoči so se nato podali (večina s sedežnico) do starta na Zelenem robu. Na vrhu so pri-
Dvesto tekstilcev startalo v veleslalomu na IX. tekstiliadi
pravili dva starta: pri zgornji postaji sedežnice je bil start za ženske in seniorje. Nekaj deset metrov višje pa je bil start za vse ostale tekmovalne skupine (mladince ter starejše In mlajše člane).
Od cilja do starta je proga merila približno 800 metrov z višinsko razliko okoli 200 metrov. Sorazmerno lahka proga je imela 30 vratič. Pripravil jo je Rotar. Cilj in start sta bila povezana z radio-telefonom. Sodnike je vodil Milan Bradač (utensilia — Ljubljana).
Pred startom je izjavil Peter Ziherl (Predilnica - Škofja Loka), da upa na osvojitev 30. mesta (lani je bil 27.). Vlado Simonič (Metka - Celje), je bil previdnejši in svoje sposobnosti opredelil v sredino. Precej smelejši je bil Jože Notar (šešir -Škofja Loka), ki je menil, da bo tretji, medtem, ko bo ženska predstavnica njegove ekipe osvojila 2. mesto. Janez Ziherl je rekel, da bo med 100 tekmovalci v svoji skupini osvojil 30. mesto, med drugim pa je takoj dodal, da mu ni za zmago ampak za sodelovanje, kar je bilo letos na Veliki planini v polni meri tudi doseženo.
Prva sta progo prevozila predvozača, Anton Šuštar in Aci Sitar.
V konkurenci je nato startalo 28 žensk, 9 seniorjev, 26 starejših članov in 78 mlajših članov. Precej tekmovalk in tekmovalcev je zaradi padcev med tekmovanjem odstopilo.
Med vsemi je dosegel najboljši čas Dominko Uršič - Toper Celje, ki je star-tal s številko 66, v skupini starejših članov. Dosegel je čas 0.52,3 minute.
NESREČE
pri delu v mesecu februarju in marcu 1967
V podjetju smo imeli v mesecu februarju 3 nezgode pri delu. Vse tri so bile lažje. V marcu pa sta b'ili dve nezgodi, od katerih je bila ena na poti v službo, druga pa pri delu. Vse nezgode skupaj so zahtevale 43 izgubljenih delovnih dni.
Tkalnica
Ivanka Sare (16), tkalka. Ko je Privezala pretrgano nit osnove in stroj pognala, je držala z roko niti osnove preblizu bilo osnove in bila jo je udarilo na kazalec leve roke. (6 dni).
Helena Griratal (32), tkalka. Blagovni valj je zdrsnil s tečajev in ji padel na levo nogo. (5 dni).
Marija Zobavnik (16), tkalka. Na poti v službo je zapeljala s kolesom na kamen in padla, ter se udarila po levi strani obraza. Kasneje pa je spet Padla in se udarila na zapestje leve roke. (21 dni).
Vzdrževalni obrati
Marko Zaman (19), električar. Ko je v razdelilniku oplemenitilnice prevezoval elektro-vode je nastal v sosednji omarici, kjer je preizkušal napetost mojster, kratek stik. Plamen, ki je pri tem nastal, ga je opekel po desni roki in po obrazu. (11 dni).
Ostali rezultati:
Zenske:
Majda Barbič - MTT, (1.04,9)
Milena Čufar - BPT, (1.05,0)
Darinka Lukane - BPT, (1.08,2)
Seniorji:
Karel Kravcar - BPT, 1.04,3)
Slavko Primožič - BPT, (1.16,7)
Slavko Teran - BPT, (1.37,7)
Starejši člani:
Dominko Uršič - Toper, (0.52,3)
Marjan Šarabon - BPT, (0.56,8)
Vili Lang - BPT, (0.58,0)
Mlajši člani:
Janez Gorjanc - TŠC Kranj (0.53,0)
Milan Viher - MTT, (0.56,9)
Bruno Teran - BPT, (0.57,0)
Ekipno je pokal IX. Tekstiliade (2 mladinca do 18. leta, 2 člana do 35 let in 1 član star nad 35 let) osvojila I. ekipa Bombažne predilnice in tkalnice iz Tržiča, s časom 4.45,8. Drugo mesto je pripadlo ekipi MTT -Is časom 4.54,1. Sledijo BPT druga ekipa, MTT druga ekipa, peto mesto je osvojila zopet ekipa iz Tržiča in šesto II. ekipa iz Maribora, šele na sedmem mestu je tretji konkurent in to I. ekipa Tekstilindusa iz Kranja.
Predsednik zveze inženirjev in tehnikov tekstilcev Slovenije, tovariš Tone Tadel, je po tekmovanju takole komentiral prireditev: »Pohvaliti moram odlično organizacijo in organizatorje, ki so vložili v prireditev veliko mero truda in uspeli. Prireditelji so bili zelo pozorni do tekmovalcev, zato je vladalo med njimi pravo tovariško vzdušje. Deveta tekstiliada je uspela nad pričakovanji. To potrjuje tudi veliko število tekmovalcev in gledalcev, kar doslej še ni bilo primer. Kljub slabemu vremenu menim, da je marec primeren čas za izvedbo tega tekmovanja. Doseženi uspehi niso merilo temveč množičnost, te pa v hladnejšem času ne bi pritegnili. Pohvaliti želim tudi izredno discipliniranost vseh, tako da tudi s tega vidika ni bilo spodrsljajev. Podružnico v Kamniku moram pohvaliti in jih prišteti med kandidate, ki bodo v doglednem času zopet prireditelji zimske tekstiliade.
Inženir Miro Pintar — direktor MTT in tekmovalec v skupini seniorjev, pa je pripomnil, da je zadovoljen z vsem. Iz Mariborske tekstilne tovarne je prišlo okoli 40 tekmovalcev. Večina njih je mlajša in so danes dobri smučarji. To je rezultat dolgoletne naložbe v delo z mladino.
Inženir Pintar se je pohvalno izrazil o gostoljubnosti prirediteljev, imel pa je kritično pripombo na cesto, ki vodi do žičnice na Veliko planino. Rekel je: V takšnem vremenu, kot je bilo včerajšnje, je voziti po tej cesti nevarno. Kamenje, ki pada na cesto, lahko povzroči tudi smrtne nesreče. Cesta je ozka in za močnejši promet docela nerabna.
Za zaključek sem pobaral za kratko izjavo še najstarejšega tekmovalca, Karla Filača, generalnega zastopnika tovarne Cinkarna iz Celja in tovarne Kemoboja iz Zagreba. Njegova kratka izjava se je glasila: Proga je bila v redu — zapustile pa so me noge. Sicer pa sem trdno prepričan, da bo zmagovalec Celjan (tudi Filač je Celjan).
Moj sobesednik se ni zmotil; zmagal je Celjan Uršič.
Kljub slabemu ali za tekmovanje neprimernemu vremenu, je bilo doseženo najpomembnejše: množičnost in iskreno tovarištvo. Rudolf Prešeren iz Tržiča se torej pred desetimi leti ni zmotil, ko je organiziral I. tekstiliado. Naslednja bo zopet v okolici Tržiča (na Zelenici). Računamo, da bomo takrat srečali vse letošnje tekmovalce in še nove in tudi tovariša Prešerna, za katerega bomo rezervirali več prostora kot tokrat.
Pripis:
Tekmovalci iz Induplati so zasedli naslednja mesta:
Med starejšimi člani je bil 16. ing. Avgust Orehek.
Med mlajšimi člani pa so bili Branko Rabas 33., Tone Sitar 43., Franc Majdič pa 62.
Na startu pa se niso javili Miro Simič, Marjan Zupan, Metod Burja in Božo Stupica ter Matevž Burja.
V kolektivu tudi nimamo smučark, v kar pa dvomim. Morda je bolj zanimivo tekmovati drugod. To pa po mojem ni opravičilo, ker so vsi naglašali, da ni pomembno osvojiti najboljša mesta (čeprav je tudi to privlačno) ampak sodelovati.
O. L.
‘Dvahrat Zlata
Sedemindvajsetega februarja letos sva se z višjo medicinsko sestro, Majdo Škrinjar, podala na obisk k trem sodelavcem, ki so že dalj časa bolni.
Na Gor j uši šva obiskala Avgusta Orehka. Še pravočasno so mu zdravniki pomagali, da mu gre zdravstveno zopet na bolje. Prizadeto je bilo oko. Kmalu po našem obisku pa smo se z Orehkom že srečali v podjetju; to nam je bilo še celo prijetno, ker je prepričanje, da je bolezni konec, s tem še bolj potrjeno.
Na Viru sva obiskala Jožeta Mihelčiča. Naš Jože bo šel na operacijo, potem se bomo znova pogovarjali! Tokrat je bil v postelji; prihodnjič pa ga želimo videti zdravega!
V Volčjem potoku sva bila pri Otiliji Žibert. Bolje ji je, kod pred letom, ko smo jo zadnjič obiskali. Z Majdo sva bila srečna tudi, ker sva ob mamici Otiliji znova srečala
tudi njeno, nad vse pozorno in bistroumno hčerkico Zlatko.
Kakor že večkrat doslej, sem bil tudi v svojem zapisku pred letom dni (Konoplan XV/4) nerazumljiv in napisal, da je Zlatka bolna. Res je imela malo temperature, toda to je bilo nepomembno. Zlatka je zdrava
Vstopi:
1.	Franc Žibert, ključavničar, pomočnik mojstra v tkalnici, vstopil
2.	3. 1967,
2.	Jože Jeretina, ključavničar, vstopil 7. 3. 1967,
3.	Franc Pavrič, električar, vstopil 13. 3. 1967.
in mamici pomaga, kjerkoli potrebuje njeno pomoč.
Srečni so lahko starši, če so vzgojili takšne otroke, kot je to mala Zlatka Žibert iz Volčjega potoka. Zlatki naj veljajo naše čestitke, Otiliji pa želimo vsi v Induplati, da bi njeno zdravljenje šlo naprej tako, kot doslej. Potem bom lahko prihodnjič napisal še bolj vesele vesti.
O.	L.
Izstopi:
1.	Franc Luthar, del. v pripravljalnici, izstopil 9. 3. 1967,
2.	Andža Didovič, del. v menzi, izstopila 16. 3. 1967,
3.	Olga Kerč, predica, izstopila 18. 3. 1967.
Slovenski mladini!
Občanom slovenskih občin! Slovenski javnosti!
Zemlja naše Gorenjske pod Stolom ni samo naravnih lepot bogata, temveč tudi mnogih starih domov, v katerih je tekla zibelka velikim slovenskim možem, ki so živeli v daljnji ali bližnji minulosti. V Doslovičah, vasici med Begunjami in Žirovnico, je eden takih domov starosvetna kajža — rojstna hiša Frana Šaleškega Finžgarja.
Z življenjem, ki ga je živel ves zavzet za slovenstvo, v polni meri razume-
Ob težki izgubi mojega dobrega očeta
FRANCA PETERLINA
ki smo ga pokopali v Kamniku, se iskreno zahvaljujem sindikalni podružnici Induplati za cvetje, ki ga je poklonila pokojniku v imenu kolektiva Induplati.
Kamnik, februarja 1967
Hčerka Zorka Peterlin
vajoč tisočletne težnje svojega naroda in sodelujoč z njim v najtežjih preizkušnjah, z življenjem, v katerem je ustvaril delo, ki nam bo nenehen zgled in vir neusahljive ljubezni do domovine, velike skrbi za kleno domačo materino besedo, neustavljive zavzetosti za svetlo rast mladega rodu in neuklonljive predanosti dobremu, naprednemu in vrednemu, se je Fr. S. Finžgar kot človek in umetnik uvrstil med tiste sinove slovenske matere, ki jim bosta nenehno veljala naša hvaležnost in spoštovanje.
Iskren namen, da se Finžgarjeva rojstna hiša, ki je tudi vreden in zanimiv spomenik starega kmečkega stavbarstva, preuredi v muzej, so doslej preprečevale kulturnemu snovanju ne zmerom naklonjene in izjemne razmere, ki danes celo grozijo, da se preureditev, če že ne onemogoči, pa prav gotovo ob nepopravljivi in nenadomestljivi škodi zavleče v nedogled in negotovost. Zato je bil za odkup Finžgarje ve rojstne hiše in njeno preureditev v muzej ustanovljen odbor, ki so v njem kulturni, javni in družbeni delavci jeseniške in radovljiške občine; odločno se bodo trudili, da se Finžgarjeva rojstna hiša čimprej odkupi in preuredi v kulturni, spominski in narodopisni muzej.
Za uresničitev tega namena se odbor obrača na slovensko mladino, vse občane slovenskih občin in vso slovensko javnost s pozivom in prošnjo, da po svojih močeh prispevajo v sklad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše. Samo deset starih dinarjev naj prispeva vsak
Slovenec in Finžgarjeva rojstna hiša bo odkupljena in preurejena v muzej! Ob tem pozivu in prošnji vodi odbor misel in prepričanje, da hvaležna oddolžitev spominu pisatelja tako zelo branega in priljubljenega romana kot je »Pod svobodnim soncem«, ni samo dolžnost občanov jeseniške občine, temveč vsega slovenskega naroda. Ne smemo pozabiti, da je bil prav Fr. S. Finžgar pobudnik in zavzet navduševal ec slovenske mladine pred vojno, da je s svojim prispevkom odkupila in v naši skupni lasti ohranila rojstno hišo velikega Vrb-ljana dr. Franceta Prešerna.
Tudi tokrat se bo prav gotovo vsa slovenska mladina odzvala našemu pozivu; o akciji bo natančneje seznanjena še prek svojih šolskih vodstev. Vse druge posameznike, društva, delovne in družbene skupnosti pa prosimo, da za odkup Finžgarjeve rojstne hiše in za njeno preureditev v muzej namenjena sredstva nakažejo na žiro račun št. 5153-679-2135 na naslov zveza kulturno prosvetnih organizacij občine Jesenice — sklad za odkup Finžgarjeve rojstne hiše.
Odbor za odkup Finžgarjeve rojstne hiše s hvaležnostjo računa na kulturno zavest in razumevanje nas vseh. Svojo nalogo šteje za neogibno dolžnost vsega našega naroda; o poteku dela bo sproti obveščal slovensko javnost.
Jesenice, v februarju 1967
Odbor za odkup Finžgarjeve rojstne hiše