>J°|
in
Entered at the Post Office of Chicago, 111. as Second Class Matter.
>u-
9. Štev.
Chicago, 111., 23. okitolora, 1891.
Teoaj I.
an »oral.
j Srčno se zahvaljujemo slavnem ^iradništvom vsili slovenskih časo-pisev, ker so naše podvzetje prav po bratovsko pozdravili in svojim čitateljem tako gorko priporočili. ,a V inarsikterem oziru bi naše delovanje lahko kritikovali, ali naši j- bratje tega niso storili, marveč f P8ernili so našo potnanjklivost s plajščem prave ljubezni dobližnje-li &a. Spoznavamo svoje nedostat-
in delovali bomo na to, da jih
polikor le mogoče odstranimo, kar
ppamo, da se bo dalo v teku časa
t«di doseči. Sedaj še leži naše
" časnikarstvo v plenicah detinstva,
a "pati smemo da se bo razvilo in
»ostalo krepka in izdatna obramba
Sproti ptujim nam sovražnim nava-, Poni. ' 1 /l
^astiteni slovenskem občinstvu «8c priporočamo in je uljudno vabi-rno> n»j nam blagovoli pomoči 1 pem, da v obilem Številu naroči paš list, ki bo posredoval zvezo fniej milo domovino Kranjsko in "je sinovi, ki so si poiskali daleč preko oceana, mej ptujimi narodi drugega domovja. Ameriške Slovence veže tesna zveza s staro domovino, kajti ni ga Slovenca pod ameriškim obnebjem, ki bi se često odtrgal od matere slave in več ne mislil na njo.
Tisuče Slovencev se jo že tu na-rodilo; ali 8e mar ni nadejati, da bi t uči i v Ameriki rojena mlade* J 110 V8plamtela v ljubezni do one , dežele, ktere sicer nikdar videla ' »i in jo morebiti nikoli ne bo?
Ktera dežela pak jim jo odgojila ; roclitelje, ki so jim še kot radoved-I nim otrokom toliko lepega in mič-| nega pripovedovali o svoji ljubi j stari domovini.
Da bi se pošiljanje lista v Ev t ropo brez ovir vršilo in bi č. gg. I naročniki list redno prejemali, ne i a ^i jim pošiljanje naročnine na-f Pravljalo kake sitnosti, je gospod A n t o n Obrez a tapetnik v \ Ljubi j ani blagovoljno in nesebič-= no vsprejel glavno zastopništvo i našega lista v Evropi. Gospod
■	A n t o n Obreza obče znani [ niestjan ljubljanski in vrli rodoljub je bival pred nekoliko leti dalj ^'časa v Ameriki in ni samo angloš-; čine popolnoma vešč, ampak tudi i' ameriške razmere iz lastne skušnje
■	prav dobro pozna.
Slavna predstojništva narodnih čitalnic, bralnih društev i. d. in : vse častite rojake stare deželo, koje ; zanimajo naše ameriške razmere, = naše delovanje na narodnem polji j in sploh napredek ameriških Slo-: veneov, uljudno prosimo naj bla-| govole se obrniti do zgoraj imeno-| vanega gospoda, kteri bo če se ' zahteva, list vsakemu poslal na S ogled. Naročnino, katerej naj se blagovoli pridjati 10 kr. več za .pošiljate v v Ameriko, prosimo ita-f^o pošiljati z navadno nakaznico gospodu A. Obrezi.
Slavna uradništva slovenskih časopisev uljudno prosimo zadnji • odstavek ob priliki v njihovih ve-lecenjenih listih svojim častitim čitateljem blagovoljno priobčiti. Z vsim spoštovanjem Uredništvo Amerikanskega Slovenca.
Volitev po avstralskem običaji.
Amerikanski Slovenec
Stane za vse leto s spoštnino vred po vseh združenih državah in Oanado $2.50.
Kakor je volitev po tem običaji priprosta in lahko umevna, vendar zahteva največjo pozornost, kajti najmanjša napaka povzroči neveljavnost glasovanja; tako so 11. pr. v New-Yorku pri prvi volitvi, kise je vršila po avstralskem običaji ogromno število to je 26.000 glasov ovrgli.
Volilec vstopi pred volilno komisijo, pove svoje ime in stanovanje, sprejmo tam volilni list, na katerem so tiskane vse stranke druga pri drugi 1 napisi kakor: ,,Republican - Democratic - Peoples Trade & Labor - Prohibition"- pod temi naslovi so tiskana imena za vsako stranko posebej z napisom za katero službo ali urad so imenovani.
Stem listom se poda volilec v volilno kočo, kjer so znajde često sam in 11111 je dano samo 5 minut časa voliti. Ker mu jo odmerjen le kratek čas treba se je požuriti in že popred dobro premisliti za katero stranko bo glasoval. Kdor je dober demokrat pogleda samo kje stoji nasjov ,,Democratic," pred naslovom pak je malo kolo (O) i" v t0 kolo napravi s svinčnikom ali peresom mali križec (X) to je znamenje da voli brezizjem-110 cel tiket zaznamovano demokratske stranke. Potem pregane list v kup, tako da je tiskani naslov viden, zapusti kočo, izroči listek volilni komisiji in demokratska volitev je dokončana.
Komur pa ne ugajajo vsi demokratski kandidatje in bi za kako posebno službo ali urad, rad videl da bi bil kak kandidat druge stranke izvoljen, je volitev težavnejša. V tem slučaji ne sme pred naslovom stranke ,,Democratic ali Republi-ca" i. t. d. napraviti križca ampak samo pred imena tistih kandidatov katere hoče voliti. Ce bi kdo hotel koga voliti, čegarime ni tiskano pri nobeni stranki, mora ime na prazen prostor moj imeni vpisati in z križcem zaznamovati.
Posebno je troba paziti da volilec ne napravi preveč 16-ižcev pred kandidati različnih strank za eno in isto službo, kajti če bi kdo napravil križec za eno in isto službo demokratskega kot republikanskega kandidata, tako glasovanje ne bi bilo veljavno, če je voliti samo enega.
Dostikrat se pripeti dajo kandidat imenovan za dve službe istega odseka n. pr. kot predsednik in potem odbornik; v tem slučaji je treba posebno paziti da volilec napravi križec pred oba enaka imena obeh služeb. Lahko so tedaj primeri da bi kak kandidat dobil zadostno število glasov predsednikom, ker pa ne bi bil voljen tudi v odbor dotičn.ega odseka, bila bi neveljavna volitev predsednikom čeprav bi ga vsi voli lei tako volili.
Če volilec pokvari volilni list, dobi od volilne komisijo drugega in tudi tretjega, pokvarjeni list pa je primoran poprej komisiji oddati. Več kot tri liste nihče tirjati ne sme.
Dne 3. novembra se bo v trinajstih državah v pervič vršila volitev po avstralskem običaji in sicer: v Arkansas, California, Delaware, Illinois, Michigan, Nebraska, New-Hampshire, Ohio, Oregon, Penusylvania, Vermont,
West Virginia in Wyoming. Trinajst družili držav je uvedlo ta običaj že popred, Connecticut in Montana pri volitvah meseca oktobra, Rhode-Island in Massachu-sets meseca novembra 1889, potem Indiana Maryland, Minnesota, Missouri, New-Jersy, New-York, Tennessee, Washington in Wisconsin v jeseni preteklega lota.
Čeravno se volitve po novem običaji v vseli državah splošno vrše 11a isti način, vendar je v ne. katerih državah nekaj male razlike.
NOTRANJE DEŽEI.E.
RUSKO. Peterburg, 24. oktb. Po množili deželah se je z državno pomočjo nakupilo seme za le-tensko setev, in po glavnih krajih napravili so žitna skladišča, da tako lažje kmet k setvi žito in sicer ceneje kakor na trgu nakupi. Vlada je nadalje tudi dovljila, da smejo kmetje svojo živino na državnih pašnikih pasti in obljubila vso storiti kar le mogoče, da se več ljudstva v delo spravi. Do sedaj je že izplačala vlada 35 miljonov rub-ljev v 18tih deželah za delo po 1.
Peterburg, 24. oktb.
Nekteri listi hočejo vedeti, da io ruska vlada prepovedala vsem bankam kako zvezo z Rothschildi, v Parizu Londonu ali kjer koli že imeti. Ruski bankirji, ki so do sedaj z Rothschildi kupčevali, si morajo poiskati druge zveze. Omenjeni listi opirajo to vest na to, da je ruska vlada zelo huda 1111 Rothschildove, ker so zoprvali, ko se Je hotela Ruska zadolžiti, a se je vendar brez njihove pomoči sposojila.—
FRANCOSKO.
Pariz, 25. oktb.
Ze tri dni razsaja ob Bevernem obrežji sredozemskega morja velikanski vihar. Včeraj bil je mej zalivom Lyons in otokom Korzika najstrašnejši. Mnogo ladij je hitelo iz strahu pred njim v Marseilles zavetja iskat. Kraji: Carcassonne, Limoux, Circassan in Nar-bonne vsi v dolini Aude ležeči trpe mnogo škode ker so preplavljeni. Več vojaških odelkov so poslali tje, da pomorejo ubogem ljudstvu imetje reševati.
Pariz, 27. oktb.
Pri zboru deželnih poslancev predlagal je nek ud iz«ied minis-terstva, da je Francoska nepos-tavno sindikatu angležkemu do-voljila, da si osvoji zemljišče 3900 kvadratnih mil veliko v Ma-dagascarji. Ribot minister zvu-nanjih zadev je nato odgovoril, da je madagaška vlada dovoljila Francoski si osvajati zemljišča z gozdi pokrita, kar pa znači da se
rodom dovoljilo. Na vprašanje nekoga druzega, kaj je z ameriškim konzulom v Madagascarji, ki je poskušal Francosko opehariti, odgovoril je Ribot, da se je stvar iza Francosko ugodno rešila.
Lyon, 27. oktb.
Uzrok velike nesreče na železnici pri Moiransu, jo sedaj lahkomiseln i.lokomotivo vodja koji klju-bo mnogih nvinkov na oni železni
črti je na vso moč hitro vozil. E11 del poškodovanega železničnega nasipa so še-le pred kratkem popravili. Mej drugimi ki so se ob tej nesreči ubili so tudi soproga umetnika De Troyart-a in znani inžinir Trevost.
ŠPANSKO.
Madrid, 27. oktb.
Vsa dežela trpi pomankaiija, največ pa siromašno ljudstvo ker je povsod voda preplavila. Reka Ebro še vedno naršča, in je že preplavila ulice visokoleže-čega mesta Tortosa v deželi Tarragona. VeČ vasi gleda iz vode kakor otoki. Zveza se posreduje le z čolni, in ] škoda na žitu 11 živini je neprecenljiva.
ITALIJA.
Palermo, 27. oktb.
Ognjeniški otok, ki se je prod malo dnevi dvignil v sredozemskem morju in ognjeno zmes blju-val je zopet tako hitro izginol, kakor se je prikazal. Tudi voda je sedaj prestala vreti in morje je skorom ravno takošno. kakor je bilo preje. Tudi potres na ognjeniškein otoku Pantellaria kacih 60 milj od siciliškega obrežja in 4S kvadratnih mil velik, je prestal. Nekaj gorkih potokov je izginilo, drugi pak so znova uastali.
VLLKA BRITANIJA.
London, 27. oktb.
1 1111,šna.,,Daily News" ve po-VI v ovojem telegramu iz Pe-terbuiga, da je vlada na prošnjo ki so jo bogati trgovci vladi predložili da bi se jim dovoljilo osnovati društvo, kterega nalog bi bil ubogim stradajočim pomagati, ni-kavno odgovorila.
Na daljo je minister notranjih zadev zatrdil da bo vsakega kaznoval, kdor bi so drznil okraje kjer vlada beda obiskovati.
NEMČIJA.
Berolin, 25. oktb.
Tudi mesto Berolin je doživelo uzor ki jo tem ,,Jack theRipperje-vim" podoben. Našli so v predmestji, ki ni posebno dobrega glasu mrtvo žensko grdo razmesarjeno. Kodo je morilec te ženske se še ne ve in policija nima še^nobe-nega sledu o njem.
ŠVICA.
Bern, 25. oktb.
V bližini Borna ležečemu mestu Mainingenu razsajal je danes velikanski požar, 'vničil najlepša poslopja kakor pošto, hotel ,,Viktorija" in največje prodajalnice. Požar je divjal komaj kake 3 ure a vničil cele ulice ker mu požarna bramba ni bila kos. Mestni bival ci okolu 30,000 so prišli skorom ob vse premakljivo imetje. Tako velikanski požar še ni mesta obiskal od leta 1870. sem.
TURŠKO.
London, 27. oktb. Na otoku Kreta je sedaj mir
je kaj jednakega tudi drugim na-Turški guverner je žandarmarijo z
Pečihili le v bran mesta Pekinga in njega okolico. Vendar je vlada sprevidela, da se utegne stara re-vulucija oživeti in zato treba vse moči napeti da se še v pravem času prepreči.
F00-CI100, 27. oktb.
Za v zadnjem juniju ob priliki ustaje napravljeno škodo, ko so uporniki razdjali več bolnišnič cerkva in šol bodo dobili misijonarji fiopohio odškodnino. Podkralj v Nankingu je izplačal odškodnino, kakor so jo misijonarji sami cenili; tudi ženske in nune, s kojimi so malopridneži včasih grdo postopali so dobile odškodnino vsaka 5,000 tetov (okolu 7.500 dol.), kojo so pa podkralju vrnile, da jo naj raje mej uboge razdeli. Tudi so spro-sile, da se kaznenci nepoznamuje-jo s razbeljenim železom, ker bi se ti potem tako ali tako ne bi poboljšali ali pa še drznejši postali. Podkralj jo njihovim prošnjam ustregel in razglasil to tudi moj kitajski narod, da spozna kako dobrega srca so dame,
AVSTRALIJA.
Melbourne, 24. oktb.
V kratkem se bo stavil parlamentu v Avstraliji predlog posojila 50,000,000 dol. Ta svota naj bi so porabila v gradenje novih železnic in za druge velevažne naprave. Vlada ni pri volji več odstotkov plačevati, ko 4. Prvi del svoto 15,000,000 dolarjev se bo razpisala prihodnjega januvarja.
CHILE.
New York, 24. oktb.
Danes jo odplul državni parnik ,,Boston" iz Brooklyna proti južni Ameriki državnemu brodovji v chilenskem vodovji 11a pomoč. Do Valparaisa bo potreboval kako dva meseca, 11a poti se bo najprejo v Santa Lucia, potem v Montevideo in slednjič v Sandi Pointu s premogom obložil. Parnik je za celo leto oskrbljen z vsem in ima tudi orožje za državni parnik ,,Baltimore" in ,,San Francisco."
New York, 27. oktb. Pismo od 16. septembra iz Iqui-quo v Chile napisano prinaša vest, da so v Santiago in Valparizo več ljudi, ki so kongresistom nasprotovali, usmrtili, a ti usmrtjeni možje so baje navadni in nič kaj posebni. Vicuna kojega so predsednikom južnih okrajev izvolili in o njem mislili da je bil sporazum-ljen z Balmaoedo je sedaj v Cal-lao.
vojaki pomnožil in tolovaje razpo-dil. Nekteri novinci žandarmarijo so se jako hrabro proti svojim nekdanjim tovarišem obnašali.
KITAJSKO.
Šangaj, 24. oktb.
Kakor se javlja iz Pekinga, so je vendar kitajska vlada odločila, del vojakov v Pečihili v dežele kjer je upor odposlati, da se napravi mir. Težko se je k tema pripravila, ker jo vojaški oddelek v
ZTUNANJE DEŽELE.
New York, 24. oktb.
Soprogo Nau-a baje zelo bogatega trgovca v Brooklynu so spustili danes iz norišnice v Amity-ville L. I. kakor je sodnik Cullon zaukazal. Ženo so vzeli v norišnico vsled spričeval dveh zdravnikov ki sta jo blaznim spoznala. Ona pak ni blazna temveč popolnoma zdrava, nje mož je kupčijo prone hal, kar pa nji ni bilo po volji zato jo je spravil v norišnico kjer je prebila cela 4 leta, samo da je 011 mogel svojevoljno z svojim premoženjem postopati.
•Jl-m&SBngton, 24. oktb.
Danes popoludne je minister Blaine s svojo druščino v Washington dospel. Videti mu je bilo, da ga je potovanje malo otrudilo, pozdravil pak je svoje prijatelje najveselejo.
Pozneje ga je obiskal nek dopisnik, ga poprašal po zdravji, ua kar mu je minister naznanil, da se dobro počuti, kaj več pak ni bilo od njega zvedeti, zlasti ker se je* ravno k prezidentu namenil.
Indianapolis, Ind., 24. oktb.
Iz Terre Haute Ind., se poroča, da so se Lucija Jewett in Sara Proctor prišedši včeraj iz Pariza 111. le sem, podale v neki hotel blizu kolodvora, kjer so obedve danes zjutraj mrtvi v postelji našli. Ženski ste na večer preje ko so šli spat plin upihnile mesto odvile in se tako zadušile.
San Francisco, 25. oktb.
Posnemanja vredno. V San Francisci snujejo naši rojaki slovensko podporno društvo. Ta-mošnji Slovenci so bili do sedaj brez vsake take-naprave, kar je pa le prevažno za našo narodnost in sploh za človeštvo. Udov se je že nabralo blizu 50 kteri so vršili v nedeljo 25 t, m. prvi zbor. — Želeti je, da bi naši rojaki vrlo napredovali, napravljali društva svoja, kajti v slogi je moč. Le tako vrlo naprej. Trikrat Slava!
New York, 25. oktb.
V	Long Island City stanuje Charles Brown z svojo ženo, je mašinist ter šel včeraj na delo kakor po navadi. Komaj par ur pozneje se je ženi povedalo, da so našli v New Town potoku v bližini Hunters Pointa utoplenca kteri je njenemu možu zelo podoben, Preplašena žena se je koj na omenjeno meuto podala, v mrtvecu svojega moža spoznala in ga spravila domov, kjer so ga koj 11a oder položili in vse za sprevod pripravili. A na večer ob 7 uri prišel je pravi mož iz dela domov in žalost se je spremenila v veselje. Utopljenec je bil Brownu tako podoben, da se je moral sam še živeči mož čuditi.
New York, 25. oktb. Ko se je danes ljudstvo izkrcalo iz ladij, vprašali so uradniki ubož-110 opravljenega Žida Izak Terkow-ski-ja, li ima dovolj denarja za jrvi čas v svoje življenje? Kako so se uradniki začudili, ko je Izak izvlekel iz za neder j a zavitek, v kojem je bilo $26,500 gotovino.
New York, 25. oktb. Elizo Harpel, ki je danes prišla z parnikom ,,Werra" v tnkajšno uko so deli pod kluč ker je sumijo tihotapstva. Pri sebi in v ob-eki svojega deteta je imela nenavadno mnogo zlatine in $2000 gotovine. Govori se da je svojemu še na Nemškem bivajočemu možu ušla.
Cincinnati, O. 25. oktb.
V	tukajšnih živinskih dvorih Conora, Hughesa, Creigtona je obolela goveda za neko kužno boleznijo, za kojo je 17 živinčet že poginilo. Za to čudno boleznijo ni druge pomoči, kakor ta, da bolnim govedam roge odžagajo, kar so tudi že z dovoljenjem tukajšnega ,,Humane So«ety" pričeli.
NAZNANILA ffi OGLASI.
v „Amerikanskem Slovene!"
imajo najboljši uspeh, kajti list se bere po vsili združenih državah A-lasko vpoštevajoč, v Canadi, Mek» siki, Braziliji, na Goriškem, Štajerskem in Kranjskem.
,,Amerikanski Slovenec.'
Prvi in edini slovenski časopis v združenih državah severne Amerike, izhaja vsak četrtek in velja za celo leto s poštnino vred za vse združene državo in Canado $2-50, "s pošiljanjem v Evropo $3-00.
"Amerikanski Slovenec" No. 65 Cor. W. 19. & Johnson Str.
Olncuj^o, 111.
Anton Murnik,
i/.dujntelj in urednik.
„Amerikanski Slovenec."
The only Slovenic Newspaper in the United States published, every Thursday.
Supscription price for one year for United States and Canada
....................... 12.50
for Europe.............. $3.00
Office No. 65 Cor. W. 10. & Johnson St. Chicago, 111.
Anton Murnik,
Publisher & Editor.
Chicago, 29. oktb. 1891.
Lakota.
leta 795, 850, 868, 873, 880, 889, 990, 1030-32, 1100, 1165. do 1166 in 1187. V nekterih navedenih časih si niso mogli pomoči drugače, ko da so vživali človeško meso. Leta 1030. so na Francoskem nekega moža obesili, ker je 48 oseb pomoril v svoj živež.
Početkom 10 stoletja je bila lakota po vsej Evropi nekaj navadnega. Sploh pa so se morale Ev-ropejske dežele, menim posamezno, braniti gladu neprestano stoletje za staletjem, Nemška celo kaj pogosto do 18 stoletja. Ljudi ki so vsled tega umirali niso šteli samo na tisoče temveč kar na milijone.
Ni moč vse te žalostne dogodke tu na tem malem prostoru naštevati in opisovati, in ko bi se to storilo dale bi se cele knjige napisati, kajti več ljudi je pomrlo za lakoto nego na vojski.
0 ameriškem kmetijstvu.
Skorom vsakdo ve, da je lakota kaj groznega na svetu. Rusko deželo bo to zimo res hudo ponian-kanje zadelo, in lehko si predstavljamo v kako veliki meri akose oziramo na poročila iz Evrope, koja javljajo da tam prek 14 mil-jonov ljudi trpi glada in bo vlada prisiljena blizu 320 milijonov ru-bljev troškov v njihovo pomoč napraviti. Lahko si stavimo to strašno podobo pred oči, ako pomislimo, da je to tudi vladi nepridiprav, kajti tudi ta pride v zadrego. Kako palc tudi no '( ker gladatrpe-če ljudstvo nemore plačevati dav-. kov, kar vlado v finančnih zadevah tudi v zadrego spravi. — Kakor pa nekteri nemški listi tukaj-šni kriče, pak ni verjetno, najbr-žeje je to le zmes nemškega strahu pred vojsko. — Tudi se je govorilo, da bo Ruska od Amerike mnogo žita kupila a to se do sedaj še tli zgodilo. Natančnega o tej ruskej lakoti se pa nič kaj neporo-ča; večina listov kar mehanično računi o tem in kar svoje volje ogromne števila slika. Običajno bi bilo, da bi Ruska bolj natančno in obširno o svojem sedanjem položaji poročala, kar bi bilo le njej v prid. Svet bi moral več pojma imeti o groznej lakoti, ker potem bi se še ložjo kakošen novec tu ali tam v podporo vjel.
Srečna Amerika! V časih so že trpele posamezne dežele Spojenih držav lakoto po suši in družili jednakih nezgodah, vendar zgodovina molči o tako groznem poman-kanji, kakor ga jo že Evropa do živela ali sedaj Ruska. Kakor že omenjeno, dokler so ne bo natančneje poročalo o ruskem položaju, ni si moč pravo sliko v umu naslikati te grozne nesreče, še monj pa bi se dala ceniti ali premirjati z preteklo ki je že evropejske dežele zadela in se v svetovno zgodovino vseh vekov zabeležila.
Že v starem zakonu se piše o sedmih rodovitnih in sedmih nerodovitnih letih, a še hujši časi nastopili so še le pozneje. Na Taljan-skom je razsajala huda lakota oko-lu leta 436 pr. K., bila je tako zlit, da se je na tisočo ljudi raje utopilo nego bi glada umiralo; na to je sledila velika lakota 1. 42 po-Kristu v Palestini in ravno tako 1. 262 v Rimu in njegovej okolici. Komaj deset let pozneje zadela je velika nesreča kritiške otoke, ljudstvo se je moralo živeti o koreninah in o družili vsakovrstnih rastlinah. Mnogo tisoč ljudi je pomrlo gladom 1. 306. na Škot-škem in štiri leta pozneje okolu 30,000 oseb na Britiškem. V letu 450 je trpela vsa južna Evropa gladu a mej vsemi največ Italija, kjer so stariši lastne otroke morili, da so imeli kaj jesti.
Za korologinškega časa so trpele skorom neprestano Francoska 'n Nemška pomankanja največ pa
Mnogkrat se je že opozarjalo, da bi so uvedle pametne in koristne kmetijske metodo pri ameriškemu farmarji, se čemur bi se niarsktera izplačujoča so industrija uživela, kar bi bilo le kmetu samemu na korist. Toda, mesto da bi naši ,,Yankee-ji" stvar pametno prev-darili in upeljali jo še često lahko-mišeljno zanemarjajo.
Ako je tem pametnim glavicam kaj prebrisanega na um prišlo, da utegne danes ali jutri gozdov z-manjkati, ali se polje preveč iz-potrebovati, — zlasti ker se ljud stvo na zapadu tako zelo hitro množi — potem se je samo hlupo govorilo: Amerika je za Ameri-kance! Mi lahko in lepo tukaj izhajamo, ako nedamo starodožela-nom v deželo."
Iz tega se vendar toliko lahko povzame, da so so jim vendar jed-no oči odprle, da ni prav tako važne pridelke v uemar puščati, ko bi jim mogli toli dobička prinašati. Jeden iz mej zanemarjenih pridelkov po ameriškem kmetu je n. pr. lan. Sicer se tu mnogo lanu soje, a le radi semena. Seme spravijo a drugo kar je najbolj važno, bilko namreč pak požgejo ali pak pripuščajo da segnije na njivi. Ni li to gola zanikornost; bi li ne-mogli tkati in pripravljati platno, ki je v Ameriki tako presneto drago in velevažno ?
Tu bi se mogel lan ravno tako izkoristiti, kakor po nekterih zvu-nanjih evropejskih deželah, kjer ga navadno ne sejejo le radi semena, temveč veliko bolj radi bilčja, iz kterega se prideljava tako posebne koristi platneno blago. To jo točka kmetijske industrije, ktero se še celo na anglo-ameriškem čas-niškoin polji ni odobravala, čeprav jo je že marsikterikrat kak ekonom pretresal in povdarjal.
Te dni je došla vest iz New-Yorka, ktera javlja da se bo osta-uovila tam družba bogatinov, kte-rili nakan je ta, da se po večjih krajih Spojenih držav ostanove predilnice in tkalnice. Bog daj, (la bi se to tudi vresničilo!
Govori so tudi, da se bo pri Kolumbovi razstavi posebno poslopje otvorilo v kterem bodo le pridelki lanu razstavljeni. Ta misel ni napačna in če bo ameriški •farmar ne bo preje zavedel bo so takrat. Priložnost bo imel, se osebno prepričati, kako važna in koristna je ta industrija zanj.
veliko večino županom izvoljena gospa Paxton, gospodarstva.
Verla županja jela je mestne zakone po svojej glavici prenarejati in ni se mnogo brigala za občno mnenje. Ker je bila že popred ud zagrizeno temperenške stranke, ni tedaj nič nenavadnega, da je naj-prvo razglasila strogo ukaze radi prodaje upijanljivih pijač. To pa jej še ni zadostovalo, kajti možje se niso nič kaj brigali za žensko prepoved, ter pili kakor poprej; zatorej je zaukazala brezbožne (?) ,,Saloon-e" zapreti in vrata zabiti.
Ta učinek j a imel za mestece kaj slabe nasledke. Poprej so kmetje cele okolice vozili v mesto svoje pridelke, trgovci s živino so gonili cele črede v mesto, je tam prodali ali tudi dalje gnali. Skoraj ves denar ki so ga kmetje str-žili jo ostal v mestu, kajti vsakdor je za prodane pridelke, nakupil družili pri družini potrebnih stva-rij. Ko si kmetje pridši v Kiowo niso mogli več omočiti suhega grla in previdili, da jim mesto najljubša vrata tako rekoč pred nosom zapira, obrnili so neprijaznemu mestu hrbet in in začeli v druga mesta voziti svoje pridelke, kjer prebivalci ,,žejne napojiti" dobrim delom smatrajo.
Kiowa, pred nekaj mesci še kaj živahno mestece, je sedaj često zapuščeno, vso je tiho po cestah ko v grobu; le malo ljudi jo videti po ulicah, tu in tam se prikaže k ik trgovec iz prodajalnice,ki zaželjeno ogleduje na vso strani, od kod bo prišel kak kupec. Prodajalmce so nabasane z raznem še no plačanem blagom, katero sedaj nihče ni pri volji odkupit].
Gostilničarji so se sicer te dni ohrabrili raztrgali uradne ukaze in vrata salonov odprli, ali niest-jani nimajo okroglega za pijačo, kmetov in živinskih trgovcev pak ni več blizu. To početje gostilničarjev jo osrčilo tudi druge mest-jano; podala se je deputacija z pisano ponižno prošnjo, za olajšati v
1
Uospa Župan.
dragocenosti niso nič posebnega, ker niso velike in dragocene in brez kake posebne barve.
Ako se v Londonu res trdi o tako ogromni množini safirov, ktera naj bi bila iz Montane, tako nemore biti nič druzega ko sleparija in prav čudno se nam zdi, da se da londonška
v
gospoda na led voditi. Ce so te dragocenosti res v Montani izkopali, tako so jih tudi že preje tje nalašč zagrebli. Na tak način sleparilo se je že okolu leta sedemdesetega v Arizoni z demanti.
Zemljišče, ktero hoče otvorjena družba kupiti je last nekega P. D. Spratt-a, koji si je je osvojil deloma z kovinami ki se tam nahajajo, deloma z gotovino 50,000 dol., kur mu bo sedaj najmanj jeden milijon dol. dobička donašalo. Ni verjetno, da bi se angležko ljudstvo družbi pridružilo, najbržeje bo stvar v miru pustila, naj se ari-stokratija sama v jame v past.
Razne vesti.
. * Gospod McKinley je skrbel v svojej tarifi še celo za varstvo domačih kač, napravil jo namreč dvajset odstotkov naklada na kače ktere se prav po gosto v Ameriko uvažajo in se v New Yorku trgovina s tem blagom zelo uživela. Dne 1. oktobra zaplenil je davčni urad dvanajst zabojev s 14 mi velikanskimi kačami, ktero so hoteli mornarji tihotapskim potom kot svojo last v Ameriko prenesti. Pri zadnji razkazi povečala se je njihova cena, a vendar davčni naklad ni več znašal ko 75 dolarjev.
* Kmetje v Red River-dolini se britko pritožujejo, zakaj so trgovci z mašinami in železnica vse stroje za mlačev z potrebnim delovstvom vred v Dakoto poslali, v omenjeno dolino pa ne, kjer je kakor tudi po bližnih okrajih komaj tretinja letošnje žetve omlačena, ostalo pak še v kupe zloženo snopvje se-
sodajnega stanja, v rokah, ka*,
jo baje lastni mož županje prvj [ vremena zidnih dnij. podpisal, v hišo mestne gospodinje. Deputacija je vstopila v kuhinjo, ali tu ni bilo nikogar, dalje v druge sobe pa si hrabri možje niso upali; položili so prošnjo na ku-hinsko mizo in se mirno vrnili domov. Plaho pričakuje sedaj mesto Kiowa razsodbo svoje kraljice.
na neko tamošnjo firmo. Ker se je hotel uradnik malo zabavati, poskušal je jedno naviti, da bi mu kaj v kratek čas zaigrala, kar se mu pa ni posrečilo, ker niso bile škatulje z godbo temveč z svilo in dragoceno zlatnino napolnjene, kakor je natančna preiskava dognala.
*	B. Kauffman v Two Riever-s-u, Wis., je nepoboljšljiv grešnik. Že kake trikrat so ga vjeli ponoči ko je skrivši žganje kuhal in ga kaznovali vsakokrat a vendar nadaljuje še vedno svoje tihotapstvo. Državni maršal v Milwaukee se je odpravil pred malo časa na pot, da obišče g. Kayffmana v njegovem kotičku.
*	Še ni dolgo, odkar je oddal v New Yorku glasgovski parnik ,,Funessia" zaboj z finim šostkim žganjem, ktero fabrikant Andrew Carnegie prezidentu Ilarrisonu pošilja. Davčni urad je žgano pijačo zmeril okusil in prav dobri robi spoznal. Ker v Ameriki tudi prezident ni davka prost, moral bo za poslanih 18£ galonov žganja okolu 45 dolarjev plačati, ako ga bo hotel piti.
*	,,Mladi Kikiriki piše: Na Dunaju je mlad trgovec na okno svoje prodajalnice obesil list s sledečim napisom: ,,Posestnik te trgovine, 28 let star, brez telesne napake, katoliške vero, se želi s poštenem dekletom ali mlado vdovo v kratkem poročiti. Zahteva da ima dotična oseba 5000—6000 fl. premoženja." —Od tistegača sa, ko je obesil razglas v okno, je v njegovi prodajalnici vedno polno mladih kupovalk in ima mož toliko opraviti, da mu sedaj za ženi-tev niti časa ne ostajo. Da se pri tem ne stoji slabo se umeje.
*,,Zgodnja Danice" piše: Trinog i s o s o c i j a 1 d e m o k r a t i, to je pokazal socijaldemokratLieb-
kneeht, ki je v Monakovem pred 4500 poslušavci Hkoro dve uri čen-
* Možje ki so pričeli misliti na gradenje železnice z elektriko moj Chicago in Milwaukee iščejo še zmirom bogatinov, koji bi bili pri-; volji v to podjetje kakih 10 miljo-nov dolarjev vložiti. Družba se imenuje: Inter-State Electrical Railrod Co., in se je dala že in-korporovati.

*	Sloveči porotni odvednik Howe v New Yorku, ki je pred malo časom v pravdi radi umora Frank Krečmau-a zatoženega Aleksandra Huppe-ja zagovarjal bi bil kmalu sain morilec postal. Ko se je namreč sodba po porotnikih vršila, vzel je odvetnik na mizi ležeči samokres v roke in pričel d »kazovati. kako se je umor napravi , mej tem ko je petelina napel. Ni zapazil da je samokres nabasan in tudi bi bil uradnika kteremu je bila smrtna cev namerjena skorom vstrelil po lastni neprevidnosti, ako ga ne bi bil v istem trenutku uradnik po-| prijel za roko in mu smrtno orožje j iztrgal rekoč: ,,Za Boga li blaz-^ nite ali kaj ? Nevidete li, da je samokres nabasan?" Howe je obledel in se vsel na blizu stoječi stol, sprevidevši svojo neprevidnost, kako lahko bi bil postal morilec ne nalašč.
*	Višje sodišče v Tennessee je določbo nižjega sodišča odločno ovrglo,tako se morajo kaznenci, ki so delali po rudokopih v Briceville povrniti v svoje ječe ker je jetniš-nica v poslednje imenovanem kraju postavna.
*	Pred kratkem je odplulo pet j ladij (na veter) iz San Francisco I zaliva v Californiji okolu predgorja Horn za stavo. — Ameriška la-dija ,,Sheanodoah" z 5002 ton pšenice to je najtežje breme kar ga je še kedaj kaka ladija te vrste prenašala, in jo v Liverpool namenjena in britiška ladija ,,Strat-hearn" stara že nad 25 let, ta je bila prva dokler se niso pričeli parniki. Druge ladije, ki bodo

____________________________j plule tudi za stavo so: ameriška
daj na polju gnije vsled deževnega \MMhodsinai po8(K,ijahli0fm0vi y j |>B. D. Carlton" m britiška „Cal
občini no bode verskega značaja, |kamah" obedvev Havre namenje-
Na.jbržeje nevrjetno.
Te dni se je new-yorškemu ,, He-
rald u" iz Londona
telegraf (jvalo,
V mestecu Kiowa v državi
da se je tam ustanovila družba z kapitalom 250,000 dol., ktera bo nakupila na desnem obrežji reke Missouri kacili 12 mil severo vsho-dno od Helene v Montani 4000 oralov zemljišča, nakojem mislijo pričeti z iskanjem drazega kamenja. Pripoveduje se, da je na oveni mestu tako obilo tega blaga zlasti safirov in rubinov kakor še nikjer koli. Tudi se trdi diuse je to mesto že preiskalo in našlo safirov-in rubinov, skupno 35,000 karatov. Vodja te družbe g. Edviu \YT. Strecter nokakošen strokovnjak in poznavalec drazega kamenja trdi, da je to v novej dobi najbogatejše mesto razun deinantovih jam v južni Afriki. Početuiki tega po-dvzetja so veljavni plemiči britiš-ke aristokratije.
Čudno je, da ni tu v Ameriki o tem bogatem zakladu nič čuti, in da, so ameriški bogatini, ki vendar niso slepi, kadar velja dobiček na-pravljati, neposlužijo tako lepe prilike. Najbolj čudno pak je, da naši zlatarji o tem nič poseb-
V južni Danville v nekem 'v šoli nič verskega nauka; vkljub
Kansas so pomladi mestni očetje I lieSa »e vedo> kajH 4rugače bi bili
imenovali gospo Paxton kandi-datinjo mostnem županom. Nekteri so sicer mislili da gospa, če prav izvoljena, ne bo liotla vspre-jeti častne službo; drugi se niso često nič nadejali da bi utegnila ženska dobiti zadostno število glasov, ali vsi so se jako zmotili. Z nenavadno srčnstjo se je poprijela,
bogati zaklad gotovo še pred po-vodnijo dvignili. Stvar je prav neverjetna.
Sicer je resnica, da so našli v strugi reke nekaj safirov in posamezno tu in tam tudi kakošen rubin, kar znači da mora biti malo višje še kako večje skladišče in sp že dalj časa po njem išče, toda te
predmestji mosta Danville je pe-doset hiš vsakej zvezi izklučeno ker v njih difteri razsaja. Tudi v sredi mesta je nekaj hiš radi bolezni zaprtih. Novine in mestno sodišče se protivijo razglašenji te vesti radi trgovine volja, a mestni maršal in zdravniški odsek je klju-bu temu zaukazal, da tamošni zdravniki o vsakem posameznem slučaji te bolezni zdravniškemu odseku objavijo, da se potem hiše zatvore. Državne šole še niso uradno zaprte, a večina šolarjev jih vendar neobiskuje radi bolezni, in listi dolže šolski urad krivde vsili umrlih otrok, dokler šole ne-prestanejo z poukom.
*	O volitvi v Iowi. ,,Times Independent," kakor znana republiškega duha, se je za governerja Boies-a demokratskega kandidata odločila. ,,Sidney Herald" prinaša tudi članek v kojeni odločno izvolitev Boies-a podpira. To je že drugi list jugozapadne' države Iowe, ki jo svojo trdovratno mnenje spremenfl. Povod te nagle spremembe slika ,,Herald" takole: ,,Mislimo da je formarjem v prid, da se izvoli Boies governer-jem, ker je bil tako pogumen, da se je za svojo stranko tičečo v ve-licih dolgeh v New Yorku odločno potegnil. Mi nismo demokrati, marveč republikam, kar bomo tudi ^stali, mi ga ne bomo volili ker je demokrat, temuč ker je poštenjak in pravičen mož, ter vreden te častno službo." Njegov tekmec je Wheeler, koji pa ni dovolil, da se njegovo ime natisne po listkih in še do danes ni nihče čul iz njegovih ust, kako misli o par slabih udih republiške stranke.
*	Da so davčni uradniki zviti, priča ta-le dogodek: Te dni prišle so nekemu davčnemu uradniku v New Yorku dvo škatulje z godbo v roke, ktere so bile naslovljene
temu pa da naj gospoduje naj oj-strejše šolsko nasilstvo, vsi otroci bi morali v take vražje šole hoditi, nobeden bi jih ne smel dajati v kake posebne, privatne šole. To tedaj je ,,svoboda" liberalcev.
* Angleški časopisi poročajo sledečo jako ginljivo notico: ,,Jaz skušam poizvedeti kje je moj oče. Pravili so mi da se zove James E. Bailey. Moja mati je umerla pred 15 leti v Boone County, Iowa; tisti čas sem bila leto stara. Knialo po smrti moje matere me je sosed Morgan vzel za svojeva otroka. Ko sim bila osem let stara, presolili smo se v državo Nebraska; skoraj gotovo mojemu očetu to ni znano. Sedaj živim kot ptujka mej ptujci, nihče se ne briga zame in jaz ne za druge; vedno upam da moj oče šo živi kje na velikem obširnem svetu in če se uresniči moja nada našla ga bom. — Re-ta Bailey."
* John G. preje privatni
Nicolay, ki je bil tajnik prezidenta Lincolna in vedno v njegovej bližini vso zaupanje uživajoč je raz-nesel o njem, mej tem ko že celih 26 let v zemlji počiva nesramno vest mej opravljive klepetulje, ktere sedaj neusmiljeno z svojim jezikom po njem odribajo, češ da je bil ,,šnapsar" in da je v uradnih zadevah nanj zelo ,, medij a" upljivala. Oas je že, da bi se tako grdi obrekljivosti konec napravil.
* Pred kratkem povabil je prezident Harrison diplomatično društvo in vso ministre k večerji, ktori so se tudi z soprogami vred povabila udeležili. Gospa Lavra Schir-mer Mapelson je neki dobra pevka in se je ob tej priliki z svojim na-pevom prezidentu tako prikupila, da jej podaril svoje in svojo soproge sliko v lepem srebernem okviru.
ne, ravno tako tudi ameriška ,,M. P. Grace" ktera pak samo do New Yorka pluje. Vse brodovje so pred odhodom fotografovali, in sedaj pričakuje radovenden svet ktera bo naj preje okolu predgorja Horna dospela in stavo dobila.
*	Redka prikazen je šestleten deček Herman Hoffer sedaj v pri siljoni delavnici v Jamesburgu N. Y. z čisto doraslimi brkami. Deček je 4 črevlje visok in tako divje nravi, da so bili njegovi stariši prisiljeni ga v kako poboljšal-no prostorje odvesti. Njegovo vedenje je podobno temu kacega mladeniča pri dvajsetih letih.
*	V Chicagu spojeno poljsko pevsko društvo priredilo je zadnjo nedeljo v Walšovi dvorani na Milwaukee ave. zanimiv koncert, kojega so se razun drugih tudi dame: Mikitigewski, Dombrowski iz Racine, Wis. in gospa Wlodki kakor tudi gospodje: Malek in Wajenki udeležili. Programova vsebina je bila tudi ,,Titus Ernes-ti iz Sirakuze N - Y." in ,,Dvorek Polski" od Muencliernerja dvorskega pevovodje v Varšavi.
Naznanilo
vsem rojakom in vernim slovenskim rodoljubom, da se je ustanovilo v Jolietu pri cerkvi sv. Jožefa novo drušvo: vitezi sv. Jurij a. Kdor želi pristopiti k temu društvo, naj - se blagovoli oglasiti pri predsedniku A. Nenia-nič-u 913 Scott ulice ali pa pri tajniku John Zupančič-u 1107 North Chicago ulice.
Prihodno soboto se bo vršila eja ,,pri Jevčiču."
Častiti naročniki blagovolite
se potruditi nagovarjati Vaše znance in sosede, naj se naroče prvi in jedini slovenski časopis v Ameriki.
kovačev peter.
Kdo
Spisal S en i 6 a n. se ne spomina radostnim srcem otročje svoje dobe? Meni vsaj je še živo v spominu blažestna doba prvega detinstva. To je bil čas poln življenja. Takrat mi je bilo še nepoznano bolestno koprnele in hrepenenje sra, živel sem neskrbno in veselo, kakor slavec v radosti prve pomladi. Srce, to malo srce mi je kipelo sreče, nez-najočernu, da beže dnevi mladosti naglo kot valčki ob gredici cvetoče livade tekočega studenca.. ..
Da res so hitro minoli krasni dnevi neskrbnega mladoletja; in resnejša doba seje počela, ko sem jel zahajati v šolo.
Tisti dan, ko mi je bilo v prvo posetiti šolo, vzbudila me je zlata mati preje kot običajno iz mehke postelj ce, v koj i sem neskrbno spal do te dobe, molila z menoj jutranjo molitev, ter ročno oblekla me v novo obleko.
V
Čudeč se samemu sebi stopil sem pred zrcalo, da se pogledam, 11 a to pa sem hitel v šolo.
Ko sem se nekaj korakov odda-lil od hiše, poklicala me je mati že jedenkrat nazaj, kajti vedela je, da bom odslej mnogo bolj odsoten njenemu uplivu, in čutila je za-jedno, da me bo nadalje često pogrešala na blagih svojih prsih, na katera me je tako pogosto pritiskala ljubeče'. Urno tekel sem na-zaj pogladila mi je rumene kodraste lase raz belo čelo poljubila me na lica, prekrižala me in potem spustila dalje. — Ko sem dospel pred šolo, poljubil sem gospodu kapelanu velo roko, ustopil v učilnico, sedel poleg neznanega mi dečka, i ta mi je pomagal sneti raz rameni šolsko torbico, na kojo sem bil jako ponosen.
Nestrpne vsi pričakujemo učitelja. In kmalu se otvore duri, v šolo ustopi koščen mož majhnih svetlih očij. Veli nam ustati, moli z nami ,,oče naš"; na to zopet sedemo. —
Pred nekaj dnevi dobil sem od očeta svojega v dar lep nožiček, katerega slučajno nisem znal bolje uporabiti, kakor da sem urezal ž njim velik križ v svojo klop. Kmalu sem se bil seznanil s svojimi sou-čenci, nekaterih že s prva nisem maral, večina mi je bila vnemama mnogo njih sem ljubil, najbolj pa sem čislal kovačevega sina Petra.
To je bil majhen, toda čvrst in čokast deček, polnega zdravega obraza in žarno modrih očij, iz katerih sta sijali srčnost in poštenost. Bil je vsekakor neukrotljiv resnoben dečko toda v malih prsih je hranil preplemenito, vseljubeče srce. Licemerstvo je preziral, čislal pa pravico in napram krivici ščitil svoje slabotne tovariše.
Tudi jaz sem bil takrat neukrotljiv paglavec. Mladostni mi značaj se je nekoliko prilikoval Pe trovim nravim. Včasi sva se sprla in stepla; a ker je bil Peter jaČji in modrejši od mene, odjenjal je vselej sam, in če me je užalil, poprosil me je odpuščenja, in bila sva zopet stara prijatelja.
Napočil je dan 7. marca, — moj imendan. Za god mi je podarila ljubezniva stara namica Šlem, sablo, puško, boben in tele-čak.
Peter prišel je k meni, ko je to poizvedel in igrala sva vojake. Kaj sličnega še ni videl nikoli, celo bolj mu je bilo mari mojih igrač, nego meni samenu. —
Opasal si je sablo, vzel moj boben in tolkel na vse kriplje nanj. In tedaj čutil se je najsrečnejšega dečka na svetu. To je i mene veselilo in podaril sem Petru svoj boben.
Nastopni dan posetil me je zopet, ter mi svetoval, da bi osnovala iz svojih tovarišev korupanijo vojakov. Prinesel je seboj lesa In ročno izrezljal vojakom puške m sable. Mene je imenoval Peter stotnikom, akopram nisem bil
največji in najmočnejši mej svojimi tovariši, del je Peter, da sem ipak le dovolj hraber in srčen za tako odlično mesto in da imam tudi dostojno vojaško opravo, namreč šlem, sablo in telečak. Samega sebe je izvolil Peter za tambor-ja, ostali tovariši pa so bili pros-taki. To je bilo meni po volji in urno smo osnažili prostorno prazno drvarnico na dvorišči, ter jo priredili za vojašnico.
Ko smo prišli prihodnji dan iz šole, počel sem izdelovati čake od starega debelega papirja, našim kuram pa sem populil najlepša peresa, da sem nakitil ž njimi čake. Peter je oskrbel orožje, kar smo ga potrebovali.
Malo dnij po tem odpravili smo se na vajo. Jaz, stotnik, načelo-val sem kompaniji, za mano je stopalo deset z veča bosepetih dečkov, ob strani pa je korakal Peter z rudeČo čepico na glavi in tolkel na svoj boben, kakor izvežban tambor.
Necega dne julija meseca kanili smo igrati vojake in roparje. Sreč-kanje naj bi odločilo, deli smo, kdo bode ropar, kdj vojak.
Jaz kot stotnik sem moral žrebati, postavili smo se v kolobar in začel sem:
„En pan, pet pogdan Štiri miši, v uho me.... Enkatc, penkate cukata me, Abe, fabe domine Ere, pere, konje dere Rus kus, vun 1" in potem zopet
,,Un, due, tre da noi Sija, vija, kompanija Serbaraka, tika-taka Vija, vaja viin." Tudi moj prijatelj Peter je bil usojem k roparjem.
Roparji so se razkropili po gosto zaraslem graščinskim vrtu, vojaki pa smo počakali nekaj treno-tij in šli potem roparje lovit,
Na graščinskem vrtu so tisto dobo zorele marelice, ki neso mikale samo roparjev, nego tudi nas vojake. Celo na tleh jih je ežalo, — ki so odpadale po godnem zorenji.
Oprezno sta se bližala Peter in sosedov sin Jožek lepemu drevesu, polnemu rumenega sadja.
Jaz sem prežal za grmovjem in hotel ujeti Petra.
Mahom se Peter prikloni k tlom in pobere marelico.
Kako neki bi se moglo otročje srce protiviti tako mikalni skušnjavi?
Vsaj je ležalo ovočje na tleh, dišalo je Petru. Znova se pripo-gne Peter, isto stori ropar Jožek.
Ko sem hotel skočiti, da uja-mem Petra, pritihotapi se izza plota grajski vrtnar, surov, zarobljen mož, popade Petra za vrat ter ga počne neusmiljeno tolči z debelim krepelcem, a Jožek pobral je urno pete.
Jaz nesem mogel ravnodušno gledati tega prizora, Pomišlja nisem mnogo, i potegnil se za roparja Petra.
Urno planem na vrtnarja,* ter ga usekam s svojo ploščevinasto sabljo po roki. Mož me spozna ter jenja pretepati Petra.
,,Ali tudi ti, gospoda K. sin, takšni družbi?"
,, Spustite kovačevega Petra moj prijatelj je!" dejem jaz mali pritlikovec ter se mu protivno po stavim po robu. Kaj Vam je za krivil? Pobral je nekaj bornih marelic, ki jih pustite, da v travi gnijo. !"
Odurno se mož nasmehne ter pravi jezno: ,,Pomnite paglavci, jutri bode vedel gospod župnik, da ste tukaj krali marelice."
,,Krali!" zaupijem strastno raz-vnet ter ga udarim s svojo leseno puško po obrazu, da se mu mahom pocedi kri iz nosa. Vrtnar nato z obema rokama prime svoj debeli nos. Peter je bil — osvobojen. Jaz, stotnik, in moj tambor Peter sva pa bežala brez kompanije domov, kolikor se naju nesle noge (Konec prih.)
Iz Cirkus v Ameriko.
(Spisal M. V. V.)
(Dalje.) nazaj moj duh v deželo deželo mislij mojih in
srce
brezmejno]
Nazaj, sveto, V želja.
N a j t r a j n e j š e se je vpodo-bilo v spominu to, kar je človeku najljubše in dražje, namreč domače zemlje lice in domačih obrazi. Ta slika je ostala sveža v onih barvah v kterili se je vtisnila jed-nako fresco-sliki, ki je ne škoduje ne mokrota, ne druga neugodna vremenska sprememba. Gotovo šo človeku najbolj priljubljeni kraji, ki so mu bili vedno pred očmi, v kterili ozke j meji se mu je razvijala nit življenja. — Ilotel sem se torej posloviti tudi od teh krajev, kojih je bilo oko vajeno že iz detinse dobo. Precej visoko nad vasjo Z. F. se dviguje prijazna cerkvica sv. Vita:
Z višave zelene je cerkvica bela
Prijazno v dolinski odsevala
svet;
Gor romarjev četa je mnoga hitela
Po mir, po tolažbo, nema ju
svet.
Kako bister, svež in zdrav zrak preveva planinski svet!
Pod teboj se odpira prijazno T. dolina naseljana po bližnjih hribih in holmcih z vasicami. Pretakajo jo vseskozi mali a bistri potoki in studenci. Skozi se vije bela cesta kakor kača, ki te pelje in mare magnum (v širni burni svet.) Kolika razlika mej to tiho dolinico, obdano z neprevisokimi Alpami, in tukajšnjim planotnim šumečim mestom, ležečim ob velikem jezeru !
sa, pa gorje.
Heraus in eure Schatten, rege
Wipfol
Des alten, heil'gen, dielit be-laubten Haines, Wie in dor Gottin stilles Ilei-ligthum,
Tret' ich nocli jetzt mit scliau-derndem Geftihl, Als wenn ich sie zum erstenmal
betriite
Unci es gewohnt sicli nicht mein Geist hierher. (Iphigenie.) (V vaše sence se šibeči vrhi, Lesovja z gostim staro-svetim
listjem,
Veselje srca razodeval, Poslušal je potnik, po dolu gre-
doč,
Moj drug mi je z onkraj od-
peval.
Britkosti in boli tam nisem poznal,
Pijoč le sladkosti sem rasel; Da bil bi pač vedno tam gori
ostal,
In čede očetove pasel!
(Dalje prih.)
Potne črtice.
Spisal P. Cyril O. S. B.
(Konec.) Železnica vodi tu prav po ravnem Sedaj še vedno ko poprej usto-1 kakih 20 milj do mesta Gunison.
pim Dolina je komaj dve mile široka, S sveto grozo ne neslično tih'mu p(, sredi j0 re£e bistra rečica ob
Duhov svetišču in moj duh uvidi, Skrivnosti da pregledati ne more) Svojega mirnega loga, središče vseh mojih mladostnih uzorov, nisem pozabil. V vseh neprilikah in revah sem se najraje zatekal v temno losovje, kjer so so mi brez dvomno v proti božji naravi prsa umirila. Dasi ni popolna ravan, temveč se polagoma vzdigajoči hrib, zovejo ga vender Poljane. A to je tem prijetneje, ker si ti 11a gotovih prostorih odpre krasen razgled. Koliko prijetnih, Čez-mero veselih ur sem tu prebil! Tu sem ,,pasel," ko sem bival še na
straneh z lepimi livadami in rodovitnimi travniki, som ter tja se vidi še kako malo jezero.
V par urah pripeljal sem se iz Gu nisona v imenitno rudarsko mestece Crested Butte, ko sem tje dospel bilo je že 7 ura zvečer. Poiskal sem nemudoma č. g. Rioda-na, kteri navadno vsake 14 dni obiskujejo ta misijon, k sreči so bili ta čas ravno v mestu. Moj čas odmejen za Colorado mi je že pohajal, zato sem mislil koj zvečer svoje Kranjce skupaj spraviti. Čast. gospod so šli z manoj h gosp. Hočevarji, kteri je imel mnogo
očetovem domu; seveda včasih me L^ n& gtan6vanji Ljudje kar je obhajala zona, če so ovce v hn- . ^ ^ hot(jli) fie le potem ko di vročini zašle pregloboko v goš-1	, ?	^^ pHče.
čo; kot malega paglavca „me H U so se veseliti rekoč: „Sedaj bo-
bilo strah;" zato so mati včasih radi opomnili, da se veverice bo
O, zlatih dni opomin Me vleče 11a planine, Po njih srce mi gine, Saj jaz planin sem sin! Tedaj nazaj, Nazaj v planinski raj! Solnce se je že nagibalo zatonu a njegovi žarki so še poljubovali streho cerkvice in zvonik, ki je klical spodaj bivajočim dolinarjem: nearer to God (bližje k Bogu.) Da pridi vrh planin nižave sin tu boš občutil, kar si zamanj iskal v odprtih širnih planjavah.
I11 groza skrivnostna srce mi potresa,
V lepoto čarobno zamaknen
strmim.
Ko zrem v svetišče nadzemlj-
sko to,
Srce mi neskončno je polno tako Kot zrl bi v odprta nebesa. In vendar — kaj sili mi vedno v sponim Svetišče na vrhu višin ? Kaj tožnost srce mi pokriva, Kaj solza oko mi zaliva?.. .. Ko solnce se niža, Ko bliža se mrak, Ostavim premile Gorice svetle; Ah, morda nikoli Ne dospem na vaše Zelene vrhe ! Ker je čas jako pritiskal namerim jo naravnost v Č. k svojemu bratu, da spregoriva in uganeva še ktero pred odhodom. Pogostil me je kakor Abraham svoje goste z mlekom in mesto masla z Noetovo prijačo. Mleko kakor je pravil, je bilo iz samih planinskih rož; verjel sem njegovim besedam ter sem večkrat latvico nagnil jako pošev, primerno odgovarjajoč njegovemu prigovarjanju. Pri tem tudi nisva pogrešala pristnih kranjskih klobas. Mej živahnim pogovorom, kajti niti jaz niti brat ni hotel kaliti zadnjega vzajemnega veselja, je napočil čas ločitve. Ljubi Bog, na zemlji je v istini vedno le ločitev ! britka ločitev ki ljubeča srca otre. Podal sem mu še jednokrat desno, gorko mi jo je stisnil, vlile so se mu solze po obrazu ter moj njegovim voščilom naj uživam srečo in zdravje po svetu,sem se ločil od drage mi du še. A jaz nisem imel rosnega oče
1110 vsaj lahko k spovedi šli."
Naglo so pospešili nekteri korake
po hišah, da naj bi šli
ljudje v cerkev, ob uri bila
. . . . .	1 je cerkvica z Kranjci že napol-	oi	^......
vmh je ker je tu mimo 1,1 tiho bi-	le prav ,palo jih je ostalo -J . d 0J ]jal MC1I1 v
v al išče po noči m po dnevu, česar | ^ Kako milo in ljubo se mi ncde,jo Jpc{	božjo. Da-
je zdelo pri pridigi, si že vsak I	•	....
kar
jim. Razlogov, zakaj so mi je ta ^ ^ kraj toliko priljubil v poznejših letih, sam ne vem; pač jeden gla-
,,Premoga." Kip je črevljev visok, ves iz premoga umetno izdelan in z žlahtnimi kameni okinčan.— Približal se je čas, da odrinem domov. Ker sem podgorski sin, porabil sem na potu mikal 110 priložnost, se peljati 11a visoko goro ,,Pikes Peak." Njen vrhunec je 14,147 črevljev visoko nad morsko gladino. Vlak ki vozi radovedne ljudi na goro, ima 11a sredi zobata kolesa, kajti drugače tudi ne bi bilo varno gor iti, ker je klanec tako strm, kakor streha. Gora je v znožji in sredini lepo z cvetlicami in drevesi ob-raščena, le na vrhu jenja vsa rast. Na obeh straneh potnika leškeči studenci pozdravljajo, ki šumljajo po belem kamenji. Večkrat so mi prišle na misel v goro grede besede: ,,Kamur se oko ozre povsod se mi nov svet odpre." Kadar prideš nekaj sto črevljev višje, zapaziš na novo okolu sebe zelene dolince, marsikterikrat še z kakim priljudnim jezerom olepšano. To se vrsti celo pot v goro, dokler se ne pričue pusti vrhunec, kjer je vse mrtvo. Po ojstrem kamenji in po razpokanem ska lovji smo skakali od jedne strani na drugo ter občudovali čudapol-ne razglede. Mraz nas je stresal, zato smo jo kmalu potegnili doli v ravnine. Tri mesta so posebno lepa, skozi ktera sem se potem vozil namreč Colorado Spring, Ma-niton, in Colorado City. Ti imajo mnogo vročih in rudninskih studencev, kterim se pripisuje velika zdravilna moč. Koj v naglici, mimogrede sem si ogledal znamenitosti te romantičue države, ker sem moral zopet nazaj v Minnesota hiteti. Tam pri sv. Štefanu, kjer so si kranjski poljedelci
človek v težkih borbah ravno najbolj želi.
Življenja valovje tam zunaj
hrumi,
Tu vlada pa mir in tiliota,
Tam zunaj vrvenje, drvenje
ljudi
' Tu notri je sveta samota.
Kje si ti utolaži bolj srce, nego v sveti samoti, kjer lahko brez ovinkov razodevaš čute svojega v brezštevilnih nadlogah se nahajo-čega srca svojemu te ljubečemu Stvarniku ? ue ti tudi v svojej nos-končnej dobrotljivosti in previdnosti ne spolni želje, kakor si sam
siravno je na tujem marsikaj prijetnega, je še stari kraj najmilejši, kjer mirno, v sreči in zadovolj-nosti dalje živimo.
Ubogi Kitajec.
domišljaš, ti vender da notranji	^^ ^ ^
^»^IT^ -li prišel vsaki dan ob p
lahko sam misli' ker so mi nehote pri opominovanji z glavo prikimovali. Seveda sem imel tu službo božjo kakor drugod zjutraj in zvečer, in vsakokrat se [jih je zbralo zelo mnogo. Drugi dan som si vzel nekoliko časa, da sem mogel iti po hišah in tako popisati koliko je tam na- V Chicagu blizu velkega parka, šega sveta Naštel sem jih okrog tam kjer se križajo Lincoln in Bel-170 oseb Družin je le kakih 20, mont ave. stoji stanovanje Wong ostali so možje, kteri imajo ženo Sing-a. Vsi otroci in odrašem še zvunaj, drugi so zopet samski, cele okolice poznajo dobrodušnega Hvalevredno so se tu Katoličani Kitajca, ki se, kakor drugi sinovi obnašali. Predstojnik rudskih jam kitajskega miroda, z pranjem vk-
kteri I varja in pošteno preživi. Mnogo-pravem krat že, so mu paglavci nagajali in zunaj svojega Začetnika, zastonj; l™^1^ '^ar so ostajali do pred vrati njegovega stanovanja kajti človeško srce ni mirno dokler	^ 'nekteri celo do polnoči | peli „Chin-Chin-Chinamen" i. t.
Temu ne mo-	'
v Bogu ne počiva. Temu ne mo-,	^ ~80" pri6li na vr8to pri I d. mnogokrat so ga tudi hudo vje-
jeden trezno misleči človf	di' Ziutraj so prišli že ob Uli, a bil je precej dober in naš
......U6 T^Scm USrih k maši in nekteri že ob treh Mongolee in poredna chicagska
V počitniških	d. M.slim da so .o bUzu mladina ostali so si dobri prijatelj
J« 'i f8' rcJln< vsi opravili. Pritoževali so se ze-1 kajti blagodušni Kitajec ni—1
re 111
ugovarjati, treba mu je vprašati le	j'm	ob treh | Mongolec" in poredna chicagska
lastno izkušnjo. — V počitniškil'	- --	■ ' > '
dobah bodisi po letu, bodisi v hu
dej zimi sem mnogokrat redno, -	,,„n *ooa mil, na-
V ko-11°' msem dal3 č 1 J
storil
vsak dan leseni zahajal.
Tu-
nikomur nič žalega.
Te dni je priuesel pismonoša
, .	tal kakor do tretjega dne.
zavih počitnicah" v 6. latinskem	ozjraje 8e na skupno na- našemu Kitajcu jako čuden zavi-
razredu, ko je pokrivala snežena | ^ ^ ^ ^^ duh|tek, bUo je pismo iz Kine Pag-
odeja bližnje travnike in livade, sem pribil v izdolbljeno mesto sta
Od kod lavci so to tudi berž opazili in ku-- kali skozi okno, kaj bo neki Kita-
mej našimi rojaki našel.
1 to? Brezdvoma, ker so	ob ne . .
rega mogočnega hrasta podobo ^	hoditi jec s pismom počel. Wong Sing
,,Marije Pomočnice" f. - Madonna |J	'v	,J . | ...—----i« »rične
k sv maši. Če ravno nimajo pri- pismo previdno odpre in prične dig v svojem jeziku, sv. Duh, ki|čitati, ali takoj mu omahnejo roki,
(,,Madonna
ajutrice della quericia") Marija Pomagaj v hrastu. Stariši so mi vcepili že v zgodnjej mladosti ljubezen do ,,Ljube Matere," kar jel
bilo, je in upam bode največja	^"ejo" ogniti, I bridko jokati, kakor bi mu hotlo
I ti /munini) V smili zamori. — počiti srce neznane tuge. 1 ag-
solze se mu udero po licih, ne mo-
učuje pri teli 'svetihskrivnostih. Ire čitati daljo, pritisne pismo na
" ■ prsa, se skloni naprej m prične
zna vse jezike, jih vnema in pod
ostih
Nedolsko delo, kterega so dosti-lemoi
vero s časoma v srcih zamori.
dobrota, ki so mi jo mogl za to jim bodem hvaležen do zadnjega trenutja. Koliko brezmejno
ljubezen mi je Stvarnik skazal je- svoji poglavitni postaji dino s tem, da mi je dal v katoliš-1 Na tej poti sem se vozil skoz_ zna
v Pueblo.
kej
Odtod napotil sem se zopet proti lavci so takoj pričeli kričati Cry 1	r r baby, Cry baby!" ali ubogi Kita-
_ jec se ni zmenil za poredneže, sa-
enomer je točil grenke solze.
Malo pisemce, pisano v kitajski
1110 v
cerkvi'izrejene, priproste sta-	menito Kraljevo Pečovje (Royal
.. . n 1 • •	•„„ „„.; j:v	Qeor2o"> Te visoke skalnate ste-
riše! Zakaj nisem rojen mej di.	George) ^	uam nez„ani in nerazumljivi pisa-
jaki, neznabogi, ki živijo se v	ne,	>	•>	noročilo o smrti stanšev
smrtni senci?zakaj ne v mamlji-	mislim da so kakih šest milj dofee,	ilf)žn08ti
•i 1 -i -i	v veli-	so ouste n ozek prostor jih deli po Wong bing a. 1 11 »J P
vih, slepilnih	v^veU \soj*	P ^ Arkaasas m0ramo opomniti, da Kitajcem na
ko mestnem hrumu, ki poznajo Kierem ^	L«,„m ničesar tako svetega in
vanje?
česa prislužiti ali zaslužiti,
noben narod na ze-
K-oVn« Nihče si ne more I da so mogli napraviti železnico ko trdimo da
Kako? Nihče ne m	^^ P^ ^^ ^ ^	feo ^
' P 1	,di kakor bi se peljal nje kot kitajski. Wong Sing je
ne eksistira, čeje„goli ni-č	čevja se mu zciuca or o:'	^	fe priletne stariše,
Torej vse je le dobrotljive Roke	v podzemeljsko kraljestvo. V1 ue. zapustil « P	•
dar! V tem, vsaj zame idealnem	bli sva šla z gosp. Bonifacijem Se Ue poda a o
svetu, sem popeval slovenske do-	mineralno palačo pogledat, kjer kraje ^^^^ slabeli materi
mačinke, da se je daleč na okrog	so na razkaz različne bogate, mde onemog 1 m.	^^ za(]nji
razleealo-	i« druga kamenja te dežele. Ravno v starosti n jm p olajšal
Tani, srečen pastirček, sem glas- takraf je delila iz Trinidad-a čas ^^
no pojoč, odgrnila velikanski kip kralja | tudi že večk.at poslal pum j
denar roditeljem svojim v izdatno podporo.
Stariši Kitajca niso umerli mirne navadne smrti na postelji, ali vsled starosti v sredini prijateljev, sosedov in znancev, v sredi žalujoče rodbine, ampak ljuta druhal lastnih rojakov ju je neusmiljeno umorila. Žalost Wong Sing-a je neizmerna, tembolj ker je on sam neposredno pouzročil žalostno smrt lubljenih starišev.
Razglasila se je namreč vest v rojtsni vasi Wong Sing-a, da se je ta odpovedal malikovalstvu in postal kristjan, to pa so mu njegovi rojaki za jako zlo vzeli in čeravno so pretili s smertjo roditeljem odpadnika, vendar se isti niso nadejali nič hujšega. Ali krvoželjna druhal se ni dala pomiriti v ene-mer je kričala, da morajo stariši tacega sina, ki se jo odpovedal bogovom in postal izdajavec svoje očetujave, mesto njega umreti in malike utolažiti. Tako in enako je bilo pisano v malem pisemci in hitro se je razšilila žalostna vest po vsej okolici. — Nam pa dragi rojaki je ta resnična prigodba živ dokaz v kaki temi še tavajo sploh omikani, ali še vedno malikoval-
y
stvu udani narodi. Želeti je le, da bi tudi njim kmalo zasijala luč prave sv. vere.
Kakor popred, tudi sedaj še hodi poredna mladina in kuka pri oknih ali vratih v stanovanje ,,Clii-namen-a," ali kakor bi otroci čutili neznano bolest plakajočega prijatelja, ne dražijo, marveč miluje-jo ga, radi hudega udarca. Eden izmed njih ga je vprašal: ,,kaj pa boš sedaj počel Wong Sing?" Y svojo domovino se bom vrnil, da poleg očeta in matere najdem tudi jaz večni počitek odgovoril jo sirota z solznimi očmi.
ZAHVALA.
Presrčna zahvala častitim gospodom: Fran Zalokar-ju, Ivan Lesarju, Alojzij Skubecu, Josip Vrščaju, Ivan Jonku, Ivan Mišici in Matiji Klomencu za udeležbo najne borne svatovščine. Posebno pak se zahvaljujeva gospej Lesarjevi in gospej Skubecovi za vstrajno pomoč v tem za naja posebno važnem koraku iz samskega v zakonski stan.
Z vsem spoštovanjem, ostajava vam vedno hvaledolžna
Marija-in Ivan Grilec.
RAZGLAS!
Gospod J a k o p S t o n i č , 532 S. Santa F e Ave. Pueblo, Colo, je od nas povblaščen vpisovati naročnike in pobirati naročnino za Amerikanskega Slovenca.
Čast. Slovenci v Puebli, Lead-ville, Crested Butte in drugih krajih države Colorade, zaupljivo se obernite do obče znanega, verlega rodoljuba gospoda Jako p a Sto-n i č a in naročite si pri njemu prve slovenske novine.
Yam pa dragi prijatelj in vrli rojak gospod Jakop Sto nič izraža tem potom najtoplejo zahvalo za žrtovalni trud in nesebično delovanje.
Upravništvo Amerikanskega Slovenca.
berite
"Amerikanskega Slovenca." Naročnina in dopisi blagovolijo naj se pošiljati na: „Amerikanskega Slovenca" Oliioag-o, 111.
65. ff. 19. St, Cor. Johnson
Tiskarna
"Amerikanskega Slovenca"
Cor. W. 19 . Ac Johnson »t. Chicago. 111.
Sprejema vsakovrstna tiskovna dela: pravila, karte in listke za spol-ke, liste in kaverte za trgovska pisma, vizitnice i.t.d. v slovenskem, hrvastkem in angleškem jeziku, ktero hitro in vestno dovršuje.
ANTON MURNIK
lastnik.
Izvrstna postrežba
s dobro pivo, vsakovrstnim, starim žganjem
<lol>i se pri
in "vinom
JOE ŠTUKEL-JI JžOO Indiana SStr.
Joliet Illinois.
Ta prostor je še oddati, na teden mesec ali celo leto za male in velike oglase.
Lek za odrašene in otroke nnj boljše sredstv o zoper pokvarjen
GASTORIA
želodec in «»- liste pri otroci li. Prodaja se v vsaki
lekarni
Glejte!
Glejte!
JOSIP BRACCOi
Priporoča svojo trgovino z mešauim blagom, dobro pivo, žganjem vinom slovenskemu občinstvu zlasti pa vabi potnike skoz naše m e s t i c e potujoče, k t o r i smejo pričakovati bolje postrežbe kakor drugod.
V vslh trgovshili zadevah blagovoli naj se čast, slovensko občinstvo obrniti do oskerbnika
GOSP. JOSIPJ. SOKLlC-A
ki je v vsili trgovskih strokah dobro izvežban in bo gotovo vsakemu solidno in uljudno postregel.
Tower St Louis Co. Minn.
CITY MEAT MARKET
največja zaloga mesa.
Vsi flan Mo proio ii preSn m, tote Mi si)
in
i zeiGiuavo is
W. H.
& CO.
Tower ST. LOUIS Co. Minn.
John Bobnar
Carbonado, Pierce Co. Wash.
Popravlja stare harmonike kakor tudi orgije ter prodaja nove ameriške harmonike močnega glasa. Vsa dela in prodaja se olj ud no hitro in po nizki ceni dovrše.
Čast. rojaki ! v Ely, Minn
Naš rojak in prijatel, obče znani gospod Ivan P a k i ž v E 1 y, M. i n n. je od nas povblaščen, delovati za Amerikanskega Slovenca, kot lokalni agent t. j. vpisovati naročnike in pobirati naročnino.
v
Cast. Slovenci zaupno se tedaj obrnite do vrlega gospoda P a -k i ž - a in naročite se pri njemu prve slovenske novine v Ameriki.
Vam pa dragi prijatel in vrli rojak gospod Ivan Pakiž izražamo serčno zahvalo za nesebično in žrtovalno delovanje.
Upravništvo Amerikanskega Slovenca.
Amerikanski Slovenec
pošilja denar na vse kraje v Evropo bodisi v malih ali velikih svotali.
Prodaja po najnižji ceni vozne listke (šifkarte) od vsili želežnič-nih postaj Amerike do vsili mest v Evropi.
Kakor tudi od vsili postaj Evrope do kake želežnične postaje v Ameriki, po naj bolj varnih črtah in obče priljublenih parnikih.
Vsa naročila hitro, točno in vestno izvršuje
Amerikanski Slovenec
65 Gor. W. 19. & Johnson Sts. CHICAGO, 11,1,.
ANTON KOŠlCEK gostilničar &t519 na ISti ulici V
Oliicag-i, 111.
Priporoča dobro pivo, svojo obilno zalogo domačega vina in dobrega žganja s zabovno igro pu-lom in damačim kegljiščem.
JOSIP TURK
1016.18 Claire Str. v CLEVELAND-U O.
Ima razun špecerijskega blaga še drugo mešano blago, po najnižji ceni na razpolaganje. Ku-povalcem se na željo blago tudi na dom dovaža.
Josip strnili
Slovenski gostilničar in trgovec špecarijskega blaga,
na Wagemon ulici v Nevvburgh pri
CLEVELAND-U, O. priporoča slovenskemu občinstvu dobro postrežbo s pivo, vinom in žganjem, kakor tudi dobrimi smodkami, tabakom in groceri blagom.
JOHN YORK
m m in 781 s. Halstei Si.
Velika zaloga obuval iz iinega in solidnega usnja za odrašene, dečkp, deklice in za otroke po jako nizki ceni. Za vse blago v zalogi garantiram, in so oljudno priporočam	JOHN YORK 777, 779 in 781 S. Halstod St. Chicago, Illinois.
Poslano.
Z a h v a 1 a i Prav srčna zahvala vsem društvom ki so se udeležili blagoslovljenja cerkve in za vero kakor tudi za slovenki narod tako posebno važnega podjetja v Jolietu dne 18. oktb., srčna zahvala tudi vsemu občinstvu slovenskemu in občinstvu vsake narodnosti, ki se je udeležilo te slav-nosti, zlasti pa maršalom: g. Antonu Nemaniču in g. Friedel-ju, koji so res hvale vredno pohod spolkov vredili- Nadalje se zahvaljujem izvrstnim govornikom, ki so tako navdušeno razlagali ljudstvu pomen vzajemnega delovanja slovanskih društev.
Slava! Živili še mnogo let vsi navdušeni podjetniki katolištva in narodnega pospeha.
Z odličnim spoštovanjem. M. B. M.
Naročnina in dopisi naj se blagovolijo pošiljati.
Amerikanskemu Slovencu 65. W. 19th Str. Cor. Johnson Chicago 111.