Zatirani stajerski Slovenci. (Govor poslanca Jos. Žičkarja v seji deželnega zbora dne 12. noTembra 1903.) (Konec.) Pred vsem rečem, da moramo Slovenci sami v prvi vrsti presoditi, kaj nam je v korist. Ta šola v Mariboru, in ravno to velja o kmetijski Soli v Grottenbofu, je Sola nižje vrste, ustanuvljena v ta namen, da m( rejo gcjenci, ki so jo dovrSili, domače zemljisče, katero bodo kedaj podedovali, pametno obdelovati. Gojenci iz teh 3ol nižje vrste niso poklicani k temu, da bi k|e kot oskrbniki dalefi po svetu okrog iskali svoj kruh, ker se nam vedno ugovarja, da bodo boljše shajali, če se dobro priučijo neraSkega jezika. Je pa vendar vsejedno, če že sadna drevesa, njive in travnike obdelujejo ljudje, ki govorijo neinSko ali slovensko. Pogln^itno je, da jih obdelujejo pametno. Raditega Se ni rodilo nobeno sadno drevo in nobena trta bogateje, če je zoal delavec nemški jezik! Proti temu ne ugovarjamo, če bi se na teh Solah nemSSina gojila kot podučni predmet. Toda resnica je, kakor sem že omenil, da starisi slovenskih sinov vsled tega velikansko Skodo trpijo, da morajo njihovi sinovi celo leto dalje ostati v teh zavodih, kakor pa nemžki kmetski sinovi. Kmet mora za ta čas, ko obiskuje njegov sin ta učni zavod, pogo8toma najeti posebnega delavca, kar prizadeva dandanes veliko težav in mnogo stroSkov. Tega hlapca mora slovenski kniet celo leto dalje plačevati kakor bi bilo potrebno, če bi bil zavod tako urejen, da bi mogel slovenski kmetski sin dovršiti nauk tudi v dveh letih. A reklo se je: »Slovenski gojenci so na obeh učnih zavodib v Mariboru in Grottenhofu skuSnje prav dobro dostali.« To priznam tudi jaz. Da so se pa dosegli ti dobri uspehi, to ni pripisovati uravnavi teh učnih zavodov, temveč bolj talentu in marliivosti slovenskih kmetskih sinov, kateri obiskujejo te zavode. (Po8l. Pfriemer: »in učiteljev.«) Tu postopa celo majhna deželica, majhna grcfija Gorica, mnogo bolj pravično. Tam se nahajata dve poljedeljski šoli; ena z laškim, druga s slovenskim učnim jezikom. In to velikansko Skodo trpijo štajerski Slovenci že skoz več kot trideset let! Nasledek te uredbe je ta, da mnogo slovenskih kmečkih sinov zahaja rajsi na kmetijsko šolo v Grmu na Kranjskem, kakor da bi tukaj v Mariboru ali v Grottenbofu se učili tri leta. Drugi nasledek teh samonemSkih učnih zavodov je tudi ta, da so nekateri okrajni zastopi, denarni zavodi na Spod. Štajerskem naredili posebne ustanove, da morejo štajerski kmetski sinovi učiti se v Grmu na Kranjskem. Gospod poročevalec v flaančnem odseku o teh Solah je ugovarjal proti naši zahtevi, da se U8tanovijo slovenske kmetijske Sole: »Saj Se vi nimate poduCnih knjig.« Sem že odgovoril, vis. zbornica: »Take slovenske kmetijske šole obstojijo že v Gorici, Ljubljani in na Grmu. Tam so vpeljane tudi potrebne poučne knjige v slovenskem jeziku, da se morejo slovenski gojenci poučevati.« VpraSam pa zdaj: Ali skrbi zares večina deželnega zbora po očetovsko za Stajerske Slovence, če moraio slovenski kmetski sinovi pri teh razmerah toliko Skodo trpeti? Z nekaterimi besedami moram tudi omeniti učni zavod, katerega smo ob velikonoftnem zasedanju deželn. zbora spodbijali. To je nemdko žensko u č i t e 1 j i 8 č e v Mariboru. Trdili smo takrat, da je to žensko učiteljišče nepotrebno (Klic: »Oho!«), ker v Mariboru se že nabaja čisto enako žensko učiteljiSče. (Klici: »Samostanska Sola!«) Radi tega zavoda smo trdili, da učiteljice, ki se tam izvežbajo, ne bodo zmožne svoje naloge spolnovati na slovenskih Solah. Rekli smo: to je nepotreben in izvržen denar, ki se po- trosi za vzdrževanje tega nemškega ženskega učiteljiSča v Mariboru. Napovedali smo, da bodo stroSki vefiji, kakor se je proračunalo. In res! proračun se je že prekoračil. Če vzamete v roke predloge finančnega odseka, najdete, da so stroški za L 1903 in 1904 večji, kakor se glasi proračun. In to se bo v prihodnjih letih ravno tako ponavljalo. — Š8 nekaj moram omeniti. Mislim na »k a z a 1 o (repertorij) Stajerske dežele«, katero je na svitlo dal deželni odbor. To je uradna statistiCna knjiga za Štajersko, sicer prav praktično vrejena. Pa kaj najdemo v njej? Iz te knjige so slovenska imena popolnotna izginila. V njej ni navedenega razmerja med slovenskim in nemSkim prebivalstvom; ne najde se v njej niti eno slovensko ime za mesta, trge, občine in vasi na Štajerskem. Če vzamete v roke to knjigo, dobite vtis, kakor da na Štajerskem sploh ni več ni jednega Slovenca. VpraSam: je-li tudi to znamenje tiste očetovske skrbi, katero imajo za Slovence izvršilni organi večine deželnega zbora? Tu bi pač nujno prosil, da, če se na podlagi zadnjega ljudskega Stetja zopet sestavi in izda takSna knjiga, se podatki, ki se že nahajajo v državnih statističnih izkazih, samo le prepišejo in povzameio v ta deželni repertorij. — Opetovano smo izjavili, da glasujemo za podporo za vsa dobrcdelna druStva in zavode; samo le za podporo tistih društev in onih zavodov ne moremo oddati svojih glasov, ki delajo po svoji ustanovitvi v ta namen, da se pokonča naS slovenski narod. Ta namen pa imajo očividno »Siidmarka«,nemSki »šuiferein<, potem razni »študentenheimi« in »Madchenheim« (dekliški dom) v Piuju. Tu se nam jemlje naS denar in se trosi v ta namen, da se vničijo Slovenci. Ravno to, kar vganjajo Pruni t večjem obsegu s svojo znano politiko nasproti Poljakom, ker njihova pcsestva z več sto milijoni mark kupuiejo; ravno to vganjajo pri nas poprej omenjena društva. Vi vtegnete to tajiti, a kljubu temu je resnifino. Jaz sem, visoka zbornica, zadosti dokazal, da se z nami Slovenci ne ravna s tisto blagohotnostjo in z ono pravičnostjo, kakor bi mi po Stevilu naSega prebivalstva in naših davkov gotovo zaslužili. Ni res, da skrbi večina deželnega zbora za štajerske Slovence. Mi toraj tudi ne moremo glasovati za predloge, kako se naj pokrijejo deželni stroški. Izjavljamo pa, da smo takoj na vaSi strani, kadar bo cenjena večina z nami ravnala po pravici.