[THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OE [AMERICA. amerikansk! Slovenec * PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI; Geslo: Z« vari |a ta&rod — *« pravico m resnico — od boj« tfo zmagi I GLASILO SLOV KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — i. P DRUŽBE SV, MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE V DENVER, COLORADO. NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH 'AMERIŠKIH, ŠTEV. (No.) 173. CHICAGO, ILL., SREDA 8. SEPTEMBRA — WEDNESDAY, SEPTEMBER 8, 1926. LETNIK XXXV. v Španiji. - Železniška nn 19 oseb mrtvih ŠPANIJA NA ROBU REVOLUCIJE. — TELEFONSKA ZVEZA PO VSEJ ŠPANIJI PREKINJENA. — KRALJ ALFONZ KONFERIRA Z DIKTATORJEM PRIMO DE RIVERA. — MNOGO ČASTNIKOV ARETIRANIH. Madrid, Španija. — Nedavno je bilo poročano o revoluciji v Španiji, vest pa ni bila resnična, zunanje ministrstvo je svetu sporočilo, da vlada v deželi mir. Bilo pa je dovolj vzroka, da ni-so v političnih krogih izven Španije verjeli poročilu zunanjega ministrstva, to pa zato, ker jim je bilo znano, da vlada med nekaterimi topničarskimi starejšimi čagtniki, ki so bili od vlade zapostavljeni, tako da so mlajši častniki preje avanzirali, mrž-nja do de Rivera in njegovega dikt.atorstva. Niso *se motili, sedaj se ne da več prikriti in je svetu znano, d.a je Španija na robu revolucije, Nad Španijo vlada obsedno stanje, za katero je dal ukaz kralj Alfonz. Večina topničar-skih častnikov, ki so se uprli so aretirani. Diktator Primo de Rivera je poklical kralja na Pomoč, s katerim sta dolgo konferirala. Bilo je poročano, da kralj diktatorju ni naklonjen, sedaj se je pa izkazalo baš nasprotno. Diktator^ ko je u?h. Gviavisivcgci Kivoujci * . . čistin srcin xen novoporoceucev j" ihuu^n. xs<»ivi«. je na elyškem vrtu utrgal cvetko zalo nevesto Miss A. Škuf-ca. Poroka se je vršila v slovenski cerkvi sv. Antona. Poročne obrede je opravil domači č.'g. župnik F. Mihelčič. Mladi par bo gnezdil V Roundup, Montana, kjer je ženin zaposljen v pekarski obrti. Mnogo sreče j mlademu paru! Operacijo na toncilu so uspešno prestali te dni sledeči: Edward Majerle, Anni Majerle in Sophie Papež. l DAVKI NA FRANCOSKEM. Francoske finančne zadrege, trdijo po nekod frankofobi, izvirajo odtod, ker državljani ne marajo plačevati dovolj davkov. Da to ni res, je ondan pokazal Marcel Marion, profesor francoskega kolegija (ljudskega vseučilišča). Evo nekaj zgledov v okroglih številkah. Globalni davek se začenja na Francoskem pri 7000 frankih, na Angleškem pri 50,000 fr. (2000 šterlingov), v Zedinjenih državah pri 70,000 fr. ($14,000). iNajvišja mera obdavčenja znaša v Franciji 60 odst., v Angliji |33.33 odst., v Uniji 20 odst., v Italiji 10 odst., in sicer se ta maksimalna mera uporablja šele Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi 1320 W. 18th St. Chicago, 111. Vence za pogrebe, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno po naročilu. Dostavljam na dom. Cene zmerne. JOS. HLAVATY zanesljivi lekarnar Zdravniške recepte izvršuje točno. Zaloga fotografič. potrebščin. Kodaki in Kamere. Prinesite k nam filme v iz- deljavp. 1738 W. 21st Street in Wood, Chicago, 111. Izvrstni sladoled, mize za goste lz teh jedrnatih besed vidi jasno vsakdo, zdravo m pa metno taktiko znamenitega delavskega voditelja ameriških delavcev. Kako ves drugi duh veje med ameriškimi delavskimi voditelji, kakor pa med našimi "napredno mislečimi" delavskimi voditelji. Kakor noč in dan, tako se razlikujejo. Pri naših je glavno, da zadajo pri vsaki stvari zaušnico Cerkvi in njenim duhovnikom. Amerikanci pa ravno te postavljajo naprej v prve vrste in jih stavijo za vzgled. avgusta so bile vse šole v našem mestu zopet otvorjene po skoraj trimesečnih počitnicah. Tudi mi smo nastopili ednajsto šolsko leto. Učencev je prišlo dosti. Le škodia, da jim nimamo Ne fanatizem — temveč zdrav razum deluje pri Amerikan-, Martin Tomec. JOLIETSKE VESTI. Joliet, II. Mesto Joliet raste in se mnojsi od dneva do dneva. Vedno gradijo nove hiše in poslopja. Zlasti na zapadni strani mesta gradijo lepe moderne stanovanjske hiše. V glavnem delu mesta se je tekom zadnjih deset let tudi Naročnikom v Waukeganu, 111. in po državi Wisconsin naznanjamo, da jih bo te dni o-biskal naš potovalni zastopnik Mr. Frank Kurnifc, ki je pooblaščen pobirati naročnino za Amerikanskega Slovenca in Ave Maria. Rojakom ga priporočamo, da mu gfejo na roko in pomagajo širiti katol. tisk. Uprava "Am. Slovenca." -o- Lenuhu ne gre v glavo, kako morejo biti ljudje tako nespametni, da delajo. -o- Ponesrečil se je v Trbovljah 16 letni rudar Guzej Ludovik, zaposlen kot zavirač pri Dukiču. Prišel je z roko med odbijače vozov in mu jo je pod ramo zmečkalo. FRANK STEFANICH R. 1, Box 230 Fresn o, Calif. t-P Stop! PdTOr! Ako Vam izpadajo lasje ali ste jili že izgubili ,moja "ALPEN-tinktura" napravi ,da v osmih dneh počnejo lasje rasti. Stari in mladi gospodje, kakor tudi dame, rabijo samo mojo "Alpen-tinkturo" za rast in proti izpadanju las "ker je dokazano, da je "Alpen-iinktura" silnb dobro sredstvo na svetu moderne znanosti, ki deluje v teku 8do 14 dni na lasne korenine, da lasje takoj začnejo rasti. "Bruslin-tinktura" zoper sive lase tako izvrstno deluje, da postanejo lasje v osmih dneh popolnoma naravni kakor v mladosti. Dalje imam najboljša zdravila, kot za Revmatizem, rane, opekline, srbečo kožo, kurje, oči, bradavice, potne noge. solnčne pike, ali drugo nečistost na obrazu. $5.00 vsakemu, ki bi rabil zdravila brez uspeha. Pišite po cenik, pošljem ga zastonj. — Tacob WahčiŽ« 1436 E. 95th St., Cleveland. Ohio. AMERIŠKA INDUSTRIJA ŽELEZA IN ' JEKLA. Leta 1854 so Združene države producible manj kot deset odstotkov vsega železa na svetu in samo približno štiri odstotke vsega jekla. Dandanes pa ta dežela produ-cira več jekla in železa nega vse druge dežele na svetu, skU( ; vzete. Leta 1924 se je vsa svetovna produkcija litega železa (pig iron) cenila na 64,600,000 dolgih ton, od katerih jih je ta dežela pridelala 31,-400,000, dočim je vsa svetovna produkcija jekla znašala 73,500,000 ton, od katerih so Združene države producirale 37,800,000. Da se je ta industrija tako velikansko razvila v Združenih državah, je pripisati bogastvu na temeljnih surovinah za to industrijo: železni rudi in premogu. Žfelezne rude (iron ore) je tu v izobilju, največ v državah Minnesote, Michigan, Wisconsin in Alabama. Iz rudnikov ob Lake Superior se vsako leto približno 60 milijonov ton rude dovaža v železarne mest Pittsburgh, Youngstown, Chicago, Cleveland in drugje, kjer cvete industrija železa in jekla. Premoga, apnenca in drugih surovin, potrebnih za izdelovanje jekla, je tudi v izobilju; te surovine se izkopavajo v bližini jeklar-niških središč. Za pridelovanje železa tri stvari so bistveno,potrebne, namreč železna ruda, koks in apnenec. Najslovitejše naslage železne rude se nahajajo v severni Minnesoti. Večina minnesotske rude je jako mehka in se v roki drobi kakor trhla prst. Nikjer na svetu se železna ruda ne izkopava tako zlahka, niti nikjer drugje se ne more ruda prevažati tako poceni. Tri četrtine vse rude, ki se vporablja v Združenih državah, se pridobiva v Minnesoti in večina te rude se izkopava iz odprtih jam (open-pit-mines). Taka odprta jama v Minnesoti izgleda kot kaka velikanska luknja v zemlji. Morda nikjer ne vidiš znaka življenja razun par raztresenih luči in ne slišiš nikakega ropota-razun puha nekega stroja daleč globoko na dnu obsežne jame. Iz take velikanske luknje pa se more tekom ene same noči izvleči 15,000 ton železne rude, ki se potem odvaža k velikim železarnam. Te pa se nahajajo blizu velikih naslag premoga, iz katerega se koks prideluje. V Ameriki kakor drugod privažajo železno rudo k premogu in ne narobe, ker se tako bolje izplačuje. Odprte jame železne rude imajo najrazličnejše oblike; nekatere so okrogle in izgledajo Kot kako ogromno odprto gledališče, druge imajo obliko kopita, tretje so podolgaste itd. Vrhnja zemlja pa je odko-pana do globočine 100 čevljev ali dokler se pač ne pride do naslage rude. Iz minne-sotskih jam prevažajo rudo po železnici do bližnjih pristanišč v Duluthu in Two Har^ bors, kjer jo nakladajo v ladije. Nakladanje se vrši z občudovanja vredno brzino. Ladija od 10,000 ton se mora nakladati v kakih treh urah in malo minut kasneje se ladija z lastno parno silo pridružuje neskončni nizi ladij, ki prevažajo rudo k južnejšim plavžem tekom onih mesecev, ko je plovba po Velikih Jezerih mogoča. Glavni ugovor proti izkopavanju odprtih jam je veliki začetni strošek. Velike parne kopače in železniški vozovi, ki odvažajo neporabno vrhno zemljo, stanejo mnogo in r.jihv>v obrat je jako drag. Treba tudi veliko prostora za dostop k jami in zemljišč za odkladanje izkopane zemlje. Vendarle dajejo prednost kopanju odprtih jam. Pred letom 1915 so v sami Massaba range (ime rudniškega okraja v severni Minnesoti) izkopali in drugam nasuli čez 234 milijonov kubičnih yard zemlje; toliko zemlje se ni izkopalo niti ob gradnji panamskega kanala. Druga bistvena surovina je premog. Okraj Connelsville blizu Pittsburgha je tipična premogova pokrajina. V tem okraju naj služi za ilustracijo jama Standard Mine No. 1. Ta premogovnik pošilja na površino vsakih 24 ur po 1200 ton premoga za svoje koksne peči (coke oven). Kajti ves premog mora postati koks, predno ga dene j o v nočf nudijo čaroben prizor, ki. spominja plavž. Koksne peči gorijo neprestano in po na Dantejevo peklo. Ker so te bolj staromodne koksne peči nekam slične panju čebel, jih nazivajo' "beehive ovens." V teh "panjih" Connelsville okraja se približno 28 odsto premoga izgublja v dim; in vendarle ta dim vsebuje snovi, ki so skoraj ravnotako dragocene kot sam premog. Da se odpravi taka potrata teh postranskih produktov (by-pi-odi^cts), razvili so tako-zvane "by-products ovens." Te moderne koksne peči prihranjajo vse snovi, ki se nahajajo v. premogu in proizvajajo za 10 do 15 od sto več koksa. Produkcija koksa potom modernih peči se vrši v raznih važnih postojankah, n. pr. blizu velikih železarn United States Steel korporacije v.Gary, Indiana. Približfto polovica plina, ki se s temi pečmi prihranja, se uporablja za kurjenje samih peči in ostanek se rabi za odprta ognjišča in kurilne peči jeklarne. Pa to še ni vse. Ko je vsaka tona premoga proizvela svojih 75 odstotkov koksa in 10,000 čevljev plina, ostane v peči še 5 gal. amole (tar) in 20 do 25 funtov amonijakovega sulfata ali 5 do 6 funtov tekočega amonijaka. Zapadna Slovanska Zveza i DENVER, COLO. I NASLOV IN IMENIK GLAVNIH URADNIKOV ZA BODOČA ŠTIRI LETA: UPRAVNI ODBOR: i Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind ave., Pueblo, tfolo. Podpredsednik: John Shutte, 4751 Baldwin Ct., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington Street, Denver, Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington Str., Denver, Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Building, Pueblo, Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Joseph Pritekel, 322 W. Northern Ave., Pueblo, Colo. 1. nadzornik: George Pavlakovich, 4717 Grant Street, Denver, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 5117 Emerson St., Denver, Colo. POROTNI ODBOR: Predsednik: Dan 'Radovich, Box 43, Midvale, Utah. 1. porotnik: Joe Ponikvar, 1030 E. 7s-t St., Cleveland, Ohio. 2. porotnik: John Kocman, 1203 Mahien Avenue, Pueblo, Colo. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec," 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem, spremembe zavarovalnine, kakor tudi sumljive bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika. Z. S. Z. se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji priklopijo. j Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbližnjega društva Z. S. Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO I ! ČLANSTVU ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE! Pueblo, Colo. jak odgovori, da ne bo pristo-Kakor ste že videli v zapis- pil, da je že mogoče pri drugih fiiku polletne seje glavnega od- društvih itd. Ako ne dobite pr-bora Z.S. Zveze, je bilo sklenje- vega, poskusite pri drugih in fto, da se znižajo stroški za pri- videli bote, da bote uspešni, stop v Z.S.£. za mesec seplem- Vsi'člani, kateri ste zunaj delo-ber. Zato prosim vse člane kroga vašega društva, tam kjer ZSZ., da vzamejo sklep seje ni še nobenega društva ZSZ., ftialo bolj v poštev in' napnejo giejte, da ustanovite nova dru-Vse svoje moči in pridobijo kar štva in jih priklopite pod okri-največ novih članov v našo Za- lje ZSZ. Za svoj trud dobite Padno Stovansko Zvezo. $2.00 za vsakega novega člana Cenjeni mi sobratje, ako bo in to, naj pristopi k že obstoje-Vsak "izmed vas storil svojo čemu društvu ali pa se ustanovi dolžnost in pridobil vsaj enega novo društvo, lovega člana v našo organiza- j Torej na noge, da naredimo cijo tekom kampanje, potem gaesec september kar najbolj bom znal, da člani ZSZ. ne spi- uspešen in pokažimo, da tudi Jo, ampak so na delu za napre- ZSZ. lahko napreduje, samo dek in procvit ZSZ. Mogoče je agitacije je treba, ftekaj od vas, kateri bote rekli, j Z bratskim pozdravom za da ne morete dobiti nobenega večjo in močnejšo ZSZ. ostajam novega člana, da jih ni. To je samo izgovor. Vsak čian, kateri hoče pridobiti novega člana, se ne bo ustrašil, ako mu prvi ro- vas Anton Kochevar, glavni predsednik. Opomba:—Ne pozabite na mesec september! IZ URADA GL. TAJNIKA ZAPADNE SLOVANSKE ZVEZE. Cenjeno članstvo:— Veliko smo že čitali v našem Klasilu, A. S. poročano po začasnih kakor tudi po stalnem gl. nadzornikom — o naši veliki kampaniji, ki se vrši tekoči niesec. Ker je v tekočem mesecu največja kampanja kar jih je Z. S. Z. še kdaj imela, si štejem v dolžnost, da apeliram na vsakega posameznega člana (ica) ZSZ. da vsak dobi najmanj po enega člana, kajti pridobiti člana v našo dično Z. S. Zvezo je slično kot, da bi pripeljal otroka k svoji dobri materi. Člani, si se nahajate na potnih listih, nesmete prezreti te iepe prilike, ki se vam nudi tekoči mesec za ustanovitev novih društev. To naj velja tudi za °ne člane, ki žive po večjih slovenskih naselbinah. Brat Pritekel mi je že pisal, da bo ustanovil še eno društvo v Puebli tako je tudi povedal brat Ponikvar, dase bo v Clevelandu oziroma v Collinwoodu ustanovilo novo društvo; za kojo me je že brat Svete Vprašal za vse posebne informacije. Brat Vo-&rin je ustanovil novo društvo v bilst in zato nisem imel nobene sitnosti, iste pridobiti pod mogočno zastavo ZSZ. Ako se vsak posamezni član (ica) posluži zgoraj omenjene kampanje bomo prav lahko dosegli cilj našega gl. predsednika, koji cilj je vse agilno članstvo tako toplo odobravalo. Namen gl. predsednika je bil, da v tekočem letu pridobimo najmanj 1000 novih članov. In jaz sem ravno istega mnenja ter zraven še do.dam, da se pomnožimo najmanj za deset novih društev. Do danes so se ustanovila tri društva, in tri imam obljubljene v tekočem mesecu in druga štiri pa mislim, da bi se tudi mogla ustanoviti brez vsakih težav. Upam, da se rojaki v Chicagi in Jolietu podajo na delo ter tam ustanavljajo nova društva, kajti tam je mnogo rojakov, ki bi morali spadati k naši ZSZ. Za vse informacije stojim vam na uslugo. Iste vam bom podajal točno in z največjim veseljem. Pričakujem velikega uspeha v naši tekoči kampanji, posebno v tekočem mesecu, kajti kampanja v tekočem mesecu tudi stvar ima za rešiti glede odškodnine (compensation).— Zadnje čase je živel v Roslyn, Wash., P. O. Box 145. Anthony Jeršin, gl. tajnik Z.S.Z. i'*»i3n ■»+nn»mmmf j» jMj ■»■h«;« Tvoj nedeljski tovariš. Rev. J. C. Smoley i TEDENSKI 16. po bink. - KOLEDAR. — Jezus ozdravi vodeničnega. L. 14. 12 Nedelja — Sladko Ime Marije Device. 13 Pondeljek — N6tbui'ga. 14 Torek — Povišanje Sv. Križa. 15 Sreda — Kvat. Marija Sedem' Žalosti. 16 Četrtek — Kornelij, Ci-prijan, muč. 17 Petek — Kvaterni. Rane sv. Frančiška. 18 Sobota — Kvaterna. Jožef Kup., muč. ŠESTNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠTIH. (Praznik Marijinega Imena.) In Devici je bilo ime Marija. Luk. 1, 27. Dve imeni ste ,kateri izgovarja pobožen kristjan z največjo pobožnostjo: Ime Jezus in Ime Marija. Kako vzvišeno je Ime Jezus! Je ime Sina božjega in našega Odrešenika! Sv. apostol Pavel piše: "Ni v nobenem drugem imenu zveličanja, in ni dano ljudem drugega imena, v katerem bi se mogli zveličati" (Dej. ap. 4, 12). In slično pravi sv. Pavel: "Bog mu je dal ime, ki je nad vsa druga imena, da bi se v imenu Jezusovem pripogi-bajo vsa kolena nebeščanov in Zemljanov in podzemljanov" (Fil. 2, 9-10). ■ Vzvišeno je ime Marije. Sv. Bonaventura pravi: "Razun Jezusovega imena nimamo lepšega imena ko je Marijino ime." In sv. Bernard vzklika navdušeno: "O velika, milostljiva Gospa! Tvoje ime je tako sladko, je tako milo, da ga ne moremo izgovoriti, da ne bi goreli ljubezni do tebe in do Boga, ki ti je to ime dal." Danes, prijatelji, slavimo praznik Marijinega imena., Zbrali smo se hiši Gospodovi, dar-bi o tem svetem imenu premišljevali in Mater Božjo častili. Kaj pač hočemo premišljevati, da bi bilo naše premišljevanje dostojno današnjega praznika ? Pokazati . vam hočem, s čim je proslavil Marijo Bog, s čim je proslavila Marija sebe samo, in s čim jo moremo proslaviti mi. * * * Bog je proslavil Marijino ime. Ne bom vam našteval vsega, 1 J, v, , „ 1 Pozdravljam vse članstvo Z. S. Z., kakor tudi vse rojake ši- ®estre posnemajmo, te agilne vele zaslužne brate in na ta na- v, Cln pomagajmo svojim rojakom, da pridejo pod okrilje Z. Jan^ S- Z. pod okrilje organizacije, rom Združenih Držav, ter osta- Vaš za najuspešnejšo kam- ki je ustanovljena na najzdra- . v. ..... Anthony Jersin, gl. tajnik. -o- Vejši podlagi v Združenih Drža-Vah Ameriških. Nihče ne more trditi, da so vsi rojaki zavarovani zado-sti in, da je nemogoče pridobiti KJE JE ANDR. KRAVANJA? Denver, Colo. John Kravanja, član dr. Gor-*ove člane, kajti danes je šele ski Junaki št. 30 ZSZ. je bil ubit septembra, in dobil sem sam v rudokopu dne 19. avgusta t.l. dva člana, ki se bota štela na Pokopan je bil 21. avgusta v Gkočo kampanjo. Omenjena Price, Utah. Omenjeno .društvo kandidata sta tudi zavaro- bi rado izvedelo za njegovega v&na pri večih slovenskih dru- brata Andreja Kravanja, kajti tvah. Toda zavedata se, da pri njegov pokojni brat ima po-ftiiiboljši organizaciji nista še smrtnino pisano na njega in pa da je to ime vzvišeno nad ime na vseh Zemljanov; pokazati vam' hočem samo dvoje. Bog je proslavil Marijino ime s tem, da jo je izvolil za mater svojega Sina, da mu je dal za mater najsvetejšo in najčistejšo Devico. Sv. pismo pravi : "In Devici je bilo ime Marija." Ta dostojnost je povzdignila Marijo, čisto Devico nad vse ljudi, nad vse angele. Sv. Tomaž Akvinski pravi: "Kaj hočeš š^ več? Kaj še iščeš pri Devici? Zadošča naj ti, da je Mati Božja." Da, to zadošča: da je Mati Božja. Zato so vsi preroki, ki so v duhu videli prihodnjega Odrešenika, z občudovanjem in spoštovanjem gledali na njo, ki bo Mati Bt>žja. Prerok Iza-ija pravi: "Gospod sam vam bo dal znamenje: Glej, Devica bo spočela in rodila sina, in njegovo ime bo Emanuel (7, 13). In v pesmi Salomonovi beremo besede: "Katera je ta, Važno Kupovalci grozdja pozor Ker so železniške družbe prepovedale prodajanje grozdja na progah, so sklenili kaliforničanje, da bodo poslali svoje blago vsi na eno mesto. PRIDITE NA GREAT DEW SOUTH WATER MARKET 14th PLACČ & 15th STREET med Racine Ave. in Morgan cesto kjer boste imeli največjo izbero grozdja. Tako velike množine ga še niste videli skupaj v Chicagi, škoda bi bilo zamuditi te prilike, ker cene so izredno nizke. - sr.-s. oznani, da bo postala Mati Božja, in ponižno je odgovorila Marija: "Glej, dekla sem Gospodova." Spoštljivo jo je pozdravila Elizabeta: "Odkod to, da Mati Gospodova prihaja k meni?" Marija pa ni mislila na svojo veliko čast, ampak ponižno se obrača k Bogu in pravi:" Moja duše poveličuje Gospoda.'^ Tretja čednost, s katero je proslavila svoje ime, je bila njena zvestoba. Pri ljudeh jo redko nahajamo. Zveličal* govori o mnogih z britkostjo, ki sicer besedo sprejmejo, v času skušnjave pa odpadejo. Je li Marija kedaj odpadla? Vprašanje, katerega bi niti izgovoriti ne smeli! V najhujših trenutkih ni zapustila Gospoda. Zapustili so Gosp'oda apostoli, zapustili so ga radi strahu drugi njegovi učenci. Marija je ostala pri Gospodu, zato pa molimo v li-tanijah: "Devica verna, prosi za nas!" Verna, zvesta je bila Marija! Proslavila je pa konečno svoje ime z ljubeznijo do Boga. Nam li treba to še dokazovati? "Sedaj pa ostanejo: vera, upanje, ljubezen, te tri," in dostavlja: "največja izmed njih je pa ljubezen", in s to ljubeznijo se je odlikovala Marija ; kdo vprašam vas, je imel večjo ljubezen do Boga, kakor jo je imela Marija? Marijino ime sveti nam vsem kot jasna zvezda, njene čednosti kažejo nam, kako moramo mi njeno ime proslavljati. V Rimu je hotel bogat meščan, Metellus po imenu, proslaviti ime svoje soproge Ceci lije. Zgradil je v ta namen ob glavni cesti posebno poslopje, ki je bilo tako postavljeno, da je bil slišati osmeri odmev, če je kdo izgovoril^-glasno kako ime. Na poslopju je dal napis: 'Cecilija, tvoje ime in tvoja slava bo trajala vedno. Kdor je šel mimo in bral glasno ta napis, je slišal vedno osmeren odmev in jek. Prijatelji, trikrat na d£tn, slišimo z zvonika glas zvona, zvon nas vabi, da bi počastili Mater Božjo, da bi izgovorili omahljivo vero v Kristusa, Sina Božjega vedno in povsod, in naj se sovražniki še tako vzdigujejo proti Kristusu! Bodimo ponižni; za vse, kar smo, in kar imamo, edino le Bogu slava! Bodimo zvesti svojemu Bogu, naj nas zapeljivi svet še tako vabi k sebi, ostanimo zve-j s^i ♦ Gospodu, -ostanimo pri j njem ! Ljubimo Sina Božjega! Ljubimo ga iz celega srca, iz cele duše, in vse svoje misli, vsa naša dela, naša dejanja naj prešinja ljubezen do Boga, ksikor je prešinjala Marijo. Bodimo vredni nasledniki Marijini ! To sem vam hotel danes pokazati, kako je proslavil Marijino ime Bog, kako je proslavila Marija sama, in kako je moramo proslavljati mi. Marijino ime naj nam sveti v našem življenju, Marijino ime1 naj nas tolaži "ob naši smrti. Amen. DELO IN SLUŽBE STALNO SLUŽBO DOBI v uradu moški star 22 do 40 let. Biti mora podjetnega duha in vešč slovenskega in angleškega jezika v govore-liju in pisavi. Prošnje je vložiti pismenim potom ter navesti dosedanji posel. Prošnje je poslati na naslov: M. N. N. c. of Am. Slovenec. 1849 West 22nd Stret, Chicago, 111. s do s IŠČEM KUPCA, ki bi imel $2500, da prevzame farmo v bližini Chicagc, ker sem primorati oddati. Pišite: Box 78, Amer. Slov., 117 N.. Dearborn St. 52-sr "EXPIERIENCED OPERATORS" za ženske navadne obleke in predpasnike. 1621 Milwaukee Ave. 58-sr do sr UGODNA PRILIKA. CONFECTIONARY. Cigars, drobnarije. Sedanji lastnik 7 let na prostoru. $1250. 2877 Clybourn Ave. 18-čdoč GREASING POSTAJA, auto laundry blizu mesta, dolga pogodba. 700 Washington Blvd. Monroe 3884. 32-s do MALI OGLASI. t H I Ž E IN LOTE. BUNGALOW 6 sob, furnace heat. 2306 N. Lowell Ave. 12-sr do sr HIŠA 8 SOB, parna toplota, 75x128 lota, garaža za 2 kari, lepi dohodki. 4050 N. Kilbourn Ave., Kildare 7849 __20-č do č LES. HIŠA, 2 nadstr. po 5 sob, garaža. Lichter, 5709 N. Menard Ave. _____21-č do č KRASNA REZIDENCA NA LEPEM KRAJU IRVING PARK. 7 modernih sob, garaža za 3 kare. 4309 N. Keller Ave., Vogal Cullom. ____25-čdop PET MEBLIRANIH sob proda takoj za nizko ceno. Vprašajte po 6:30 ali nedeljo. R. O. Armstead, 2941 Sheffield Ave. 27-č,p,s ROOMING HOUSE 10 sob, pohi-. štvo, garaža, elektrika, pogodba do oktobra 1927, ali pa rentati po $67.50, dohodki $158.00. 1621 W. Van Buren St. 43-t do t LES. HIŠA 7 sob, za veliko družino. $4000 na odplačila. 4228 Carrol Ave. __46-s do s LE NEKOLIKO TAKOJ za zid. bungalow, ko vidite vam dopade, odprto vsaki čas. 9328 Vernon Ave. •________44-s,t,sr BUNGALOW 5 SOB, furnace heat, blizu "L", zaprti porč, klet, ometa-no in vse moderno. 1830 S. 51st. St., Cicero, 111. 42-s do s BUNGALOW 5 SOB, vse improvements. Ph. Palisade 8438 ali na 3117 'Ivilpatrick. 41-s do s LES. HIŠA proda radi bolezni za nizko eeno. 3518 S. Mozart St. __40-s do s HIŠA 5 SOB, octagon jeklene konstrukcije, centr, kurjava, porči v steklu. Led se da v omaro od zunaj, vse improvements. Cena nizka prodati mora takoj. $2500 takoj. O pori'« deljkih in nedeljah 8546 Blackstone Ave. Ph. Normal 3531. 39-s,t,sr BUNGALOW 5 SOB, porč, lota in vrt, vel. garaža, lahki pogoji. Phone Hcmlock 3745. — 5641 S. Francisco Ave. tudi mala hišica na prodaj, ali zamenja. 38-s,t,sr BUNGALOW PRODA ali zamenja za prazne lote, garaža za 2 kari, spredaj prostor za golf, 1 bik. do Milwaukee kare, 6306 N. Mclvina. _34-s,t,sr HIŠA 7 SOB, centr. kurj., garaža, na obroke. 362 Downing Rd., Riverside, 111. Ph. 471 J. 33-s,t,sr WILMETTE "Real Southern Home" Sevejro-zapadni del, 1 blk. do jezera, vel. veranda, krasne sebe z ognjiščem, jed. soba in sun parlor. 2 nadstr., 4 spalne sobe in. porč za spati. Trata 50x200, sto let stara drevesa, garaža za 2 kari. $25,000. 47-sr K roll & Smith, 419—4th St., postaja L Wilniette, 111., Ph. Wilmette 500 i Hitela je k teti Elizabeti, ki jo je pozdravila kot Mater Božjo : "Blažena, "ker si verovala," in tu je Marija radostno zapela: "Duša moja poveličuje Gospoda, ker mi je storil velike reči." Sin Božji se je rodil. Marija gleda na malo, slabotno dete je li to v resnici Božji Sin? Kje1 ime> ki bilo "tako radostno slišati iz uft angela Gabrijela v Nazaretu: "Ceščena si Marija, milosti polna!" Pozdrav-ljajmo, proslavljajmo Marijo, kadar nas vabi zvon k tej molitvi, k angelskemu češčenju! Eden najbolj gorečih Marijinih častilcev je bil sv. Kazimir. Mariji v čast je zložil krasno pesem, ki sa začenja z besedami: "Omni die die Mariae mea laudes anima. . . duša moja, dan za dnevom poj Mariji slavo." Ko je bil smrtno bolan, ko se mu je bližala smrt, je prosil, da so mu dajali to pesem v rakev pod glavo. Storili so mu to, umrl je blažene smrti 4. sušča 1484. Omni die die Mariae. . . dan za dnevom poj Mariji slavo! Tako bomo proslavljali Marijino ime. Toda, prijatelji, ne samo z ustmi, ampak tudi z dejanji. To čednosti, ki jih je imela Marija, naj nam bodo v zgled. Imejmo trdno vero, ne- COFECTIONARY, Ice Cream, cigare in drobnarije, proda z opremo. Omare in vse potrebno, električni pop corn stroj, fina kupčija, lepa okolica. Mesto 5000 preb. Proda radi bolezni. C. E. Jones, Hartford, Wis. 50-sr,č,p POHIŠTVO NA PRODAJ. "OLD ENGLISH TAVERN" 16 sob, klet, vse moderno, 4 akr. sveta, tlakovana cesta, Cleveland, Caledonia, 111. 48-sr,č,p 2 STAN. HIŠA, parna toplota, moderno, 6 in 7 sob, garaža. 63125 Peo-ria St.__53-sr do sr BUNGALOW 5 sob, South Shore District. 2412 E. 74th St. 54-sr,č,p 2 STAN. HIŠA, sun parlor, centr. kurj., 6 sob, garaža. 5849 N. Washtenaw Ave. 55-sr,č,p COOK COUNTY, NAJBOLJŠA zemlja $250.00 za aker. 20 milj severo-zapadno, 120 akr. najboljše zemlje, v Cook pkraju. Amerikanski Slovenec, 117 N. Dearborn St. 57-sr ste, angeli, da bi pripravili ležišče Gospodu nebes, kje ste služabni duhovi, da bote to dete varovali? Marija ničesar ne vidi, toda trdno veruje; v ponižnosti in trdni veri se klanja pred detetom. Toda pustimo vse drugo: Kristus visi na križu, umira v groznih bolečinah, apostoli so omahnili v veri, Marija pa trdno veruje, da je ta, ki umira, Sin Božji! S trdno v', .....-—• S POKLDANJEM LINOLEUM A, KO VAM MI TO STORIMO, NE DA BI VAM BILO TREBA PLAČATI! Velike važnosti je, kako se linoleum položi, da dalje ostane poraben. Naši eksperti rešijo vprašanje polaganja linoleuma za vas. Baš sedaj imamo veliko zalogo krasnih vzorcev po različnih cenah. Pustite, da vam postrežemo takoj. Cene so 85c za štirjaški jard, $1.00, $1.60 in $2.00. EICHHOLZER & CO. \ 527 MAIN STREET, FOREST CITY, PA. BARVE -- MIZARSTVO -- ZELEZNINA Prodajam vsakovrstne barve, varniše itd. po najzmernejših cenah. Barvam hiše znotraj in zunaj. Lepim stenski papir. Izvršujem vsa mizarska in tesarska dela. — Prodajam vsakovrstno železnino, različno orodje in vse kar potrebujete v tem oziru za Vaš dom. — Prodajam tudi vsakovrstne šipe (šajbe.) ^O- John Kosmach SLOVENSKA TRGOVINA Z ŽEJ-EZNINO Js^ 1804 West 22nd St., Chicago, III. Phone: Canal 0490. "GOSPOD LISEC" POVEST. Spisal Dr. Fr. D. To je ohrabrilo Brdarja; kupil je dva para volov, plačal s svojimi petdesetaki in je oddal Jerneju. Ko je šel gospodar pogasit si pekočo žejo, postavil je Jernej kupljene vole na sejem in začel je ponujati. Slučajno pride mimo baš oni kmet, ki je bil prodal živino, in vpraša kakor za šalo, koliko zahteva Jernej. To je popustil od kupne cene takoj deset goldinarjev, in dasi je ponudil kmet še deset goldinarjev manj, precej udaril v roko. Kmet je začel šteti denar, vesel, da je zaslužil na mestu dvajset goldinarjev; Jernej pa je spoznal zamazane Brdarjeve petdesetake in se jih začel braniti. "Kako, da jih ne jemljete ?" vpil je kmet. "Tako, da ne," zmignil je Jernej z rameni; "petdesetakov ne. Če Vam ni prav, pa raz-deriva kup." — Kmet se je začel jeziti in kazati ljudem čudaka, ki ne jemlje petdesetakov. Nastala je mfledenkrat gneča okrog in vpitje in smeh in hrup, ki je takoj privabil sumnjivega Brdarja. Ta je kmalu zagledal ubogega Jerneja .kako je mahal in se branil ljudem, ki so tiščali vanj. Huda slutnja mu je stisnila srce in kakor priklenila ga mesto. Zdajci pretrese množico beseda "ponarejen denar." Brdar se zgane, kakor bi ga bil pičil gad, zavedevši se plane po konci, raz-, rine ljudi pred sehoj in skoči na pripravljeni voz. Nič se mu ni zdelo škoda konja, ki je pešal in spotikal se'; mislil je le na svojo varnost. Mnogo voznikov je došel do Šent Jerneja, prehitel je vaacega ;zakaj le v naglici je videl rešitev .Oziral se ni ne na desno ne na levo, le srepo predse. V Šent Jerneji se mu zgrudi konj sredi ceste. Zdajci je bilo vse polno ljudi okrog. "Pregnal se je; ves je spe-njen," dejal je jeden uprši roki v bok in stro-kovnjaški sunil konja v smrček. — "Kaj pa podi kakor živina," dejal je drugi po strani. Brdar je molčal; ni se upal nikogar zavrniti, nikunur ugovarjati; le hrepenel je priti ljudem izpred oči. Za dober denar so mu pomagali voz in živinče spraviti s ceste. V gostilni je premišljeval ,ali bi si kupil konja ali prodal voz in opravo; zvedavemu krčmarju je pripovedoval, da se vozi iz Novega mesta v Brežice; zdelo pa se mu je, da mu krčmar ne verjame, da ga gleda jako sumnjivo. Prihajali so glasni gostje in govorili o tem in onem. Brdar se je tresel, da pride na vrsto sleparstvo njegovo, potegnil je klobuk na oči in jel kimati, kakor da dremlje. Plačal je, češ da pojde spat. Ogledal si je hišo, dvorišče, pogledal po trgu, po jasnem nebu in zdihnil spomnivši se lepih časov, ko je še brez skrbi moško ukal proti Dobravi. Kako prijazno je takrat obseval mesec rojstno hišo in goro in dol; on pa je hodil z veselimi tovariši v Dobravo dekleta klicat in dan zvonit. Vse ga je poznalo, vse imelo rado. Zdaj pa stoji tujec na tujem svetu, sumen,, preganjan, nikomur drag. Vz^l je rjuho in odejo in šel tiho s hlapcem na hlev v seno. Legel je, dejal roke pod glavo in zrl v temno tramovje, ktero je skoz poke in špranje pisala bleda luna z mrtvaškimi trakovi. Spati ni mogel, ko mu je vrelo toliko misli po glavi. Vrstili so se mu pred očmi dogodki prošlega dne. Hud je bil sam nase, da je poslušal hlapca, da je bežal tako nespametno, d.a ni kupil novega konja in se takoj peljal dalje. Zdaj gotovo že po vsem trgu govore o njem in ugibljejo, kdo bi bil in zakaj se mu je tako mudilo. Morebiti se je že ves sumen dogodek naznanil žandar-jem,in če ti pridejo in ga vprašajo, kdo je, kaj bo rekel? In če ga preiščejb, ziaman ga bode čakala doma Lojza, zaman popraševal po njem Janezek. Solza se mu je prikradla v oko. Vrata v hlev so se hrupno odprla; takoj je imel Brdar listnico v rokah in preudar-jal, ali bi vrgel denar skoz lino ali zagrebel med seno. Slišal je okorno hojo in lezel o-prezno k odprtini, kamor je bila naslonjena lestva, in pomirjen zapazil, da je le domači hlapec. Skril je bankovce pod spodnje podplate v črevljih in legel zopet. Kmalu se skloni zopet prestrašen in leze k lestvi. Nastal je bil šum in trkanje na vrata in klic, naj se odpre. "Zandarji so," šinilo je Brdarju v glavo, da so mu stopili lasje po konci. Vlekel je na uho in krčevito pritiskal roko na prsi, kte-re mu je hotelo prebiti burno srce. Nagnil se je k lini, da bi skočil v nevarnosti skoz, naj pade kamorkoli. Po dolgih mučnih trenotjih spozna, da so bili fantje prišli klicat hlapca. Brdar pa ni mogel več ostati na svojem ležišči. Hlev se mu je zdel velika past, ki ga u-tegne zdaj zdaj ujeti. Lotilo se ga je nestrpno .obupno hrepenenje po rešitvi, po prostosti, po milem nebu. Nepotrpežljivo je čakal, kdaj bode zaspal hlapec. Komaj se je v glasnem smrčanji objavila dobra njegova vest, plezal je Brdar oprezno od klina do klina, oprijemal se in tipal proti vratom'. Konj je vzdignil glavo in zahrkal, da je preplašen od-skočil Brdar. Ker je ostdlo vse mirno, pomiril se je tudi on, odprl tiho vrata in splazil se n.a dvorišče. Kakor rešen je zdihnil pod milim nebom. Mesec je zahajal in vlekla je hladna sapa. Razločil je Brdar med drugimi vozovi svoj voziček in milo se mu je storilo. A strah ga je hitro podil naprej skoz trg po cesti. Lajanje vsacega psa mu je pospešilo korak, če-gar odmev ga je vznemirjal. Tako je hodil, kar so ga nesle noge, vso noč, prehodil sela in vasi in boječe se oziral po tihih, temnih kočah in zavidal stanovalcem sladko spanje. Začelo se je daniti, hiše so se odpirale in srečevati so ga začeli ljudje, ki so šli na polje ali podajali se na pot. Vse ga je pozdravljalo in Brdarju je ginil strah. Popraševal je, kako se imenuje ta in oni kraj, in zvedel, da je blizu Krškega. Misel, da uide po železnici vsakemu preganjanju, dala mu je pogum, da je izvlekel iz črevljev denar in spravil ga v žep. Pomagajte bratom v Primorju! KUPITE KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE. 4 KNJIGE $1.00 i I 1. Kri mučenikov, zanimiva povest iz 3. stoletja po Kristusu. 1 2. Socialna čitanka vsebuje poučno berilo za naše slovenske delavce. Vsakdo bi jo moral citati. „f ; t 3. Nevesta s Korinja, zanimiva kmečka povest. 4. Veliki koledar Goriške Mohorjeve Družbe, poln koristnih nasvetov in drugih zanimivosti. ( Se nekoliko iztisov imamo v zalogi. Naši rojaki pridno segajo po njih in prodali smo jih že nepričakovano lepo število. To je znamenje, da so Slovenci v prvi vrsti dobrega srca in so takoj pripravljeni pomagati, kjer treba; to pa tudi kaže, da so knjige v resnici vredne petkrat toliko in da je vsak vesel, ki jih dobi in jih potem priporoči tudi drugim. Kdor jih še želi dobiti in pomagati zatiranim primorskim Slovencem, naj nam takoj piše po knjige, dokler zaloga ne poide. "Knjigarna Amerikanski Slovenec" m 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. iSBS^BSmjmJMJMfiMJu Anton Wencel ' Naslednik Frank Grilla 1818 West 22nd Street, Chicago, 111. Razvaža mleko na dom točno vsaki dan. Edina slov. mlekarna. Rojaki, podpirajte jo! sr PISANO POLJEj^b ^ J. M. Trunk. ® ^ ...................................................h..........i................ Ali veste kaj je Vaša dolžnost ? — Well, Vaša dolžnost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku: ; Johnu Gornik SLOVENSKA TRGOVINA Z OBLEKAMI IN KROJAČNICA. <«217 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, OHIO. GOSPODINJE« JOLIETII so prepričane, da dobijo pri meni najboljše, najčistejše in najcenejše MESO IN GROCERIJO V zalogi imam vedno vsake vrste sveže ali suho prekajeno meso ter vse predmete, ki spadajo v mesarsko in grocerijsko obrt. JOHN N. PASDERTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., JOLIET, ILL. Chicago Telefon 2917. Zaključek. V Prosvete številki 163. zaključuje Richard J. Zavert-nik svoje razprave o "Free-thought of the renaissance." Najprej navaja nekaj uzrokov, kako je prišlo do "fre(e-thought." Stvar je zgodovinsko nekoliko utemeljena, posledice izvajanj so pa izgrešene. Kako tudi bi ne bile? Saj pisatelju je glavni uzrok vedno in vedno le pred očmi "economic enrichment, an easy, livelihood.." in zelo naiven mora biti kak zgodovinar, ako na ta način hoče raztolmačiti pragmatično zgodovino o velikem duševnem' gibanju, kakršno je renesanca gotovo bila. Kakor že večkrat prej, pride tudi zdaj končno na razmere pri S. N. P. J., o katerih nikakor ne piše posebno laskavo. Meni: "At that time men hardly felt that they were passing into a new age of civilization, just like the members of the S. N. P. J. hardly realize that the S. N. P. J. with its american speaking subordinate lodge movement is passing into a new spirit of brotherhood which shall be moi'e liberal, more righteous, more tolerable, more agressive and sincer in its basic pinciple — freethought, more democratic and more just than that of today." Ako potemtakem sedanja S. N. P. J. po zatrdilu Mr. Zavert-nika ni dosti napredna, liberalna, tolerantna, demokratična, ne dosti svobodomiselna, naj se gospodje o tem med seboj zmenijo. Smer in pojm svobo-domiselstva je pač zgrešena, zato Mr. Richard J. Zavertnik ni zadovoljen s sedanjim stremljenjem S. N. P. J. In sedanji vodje pri jednoti utegnejo težko biti zadovoljni z Mr. Za-vertnikovimi idejami, kakor ne bodo morda oni, ki pridejo še za njimi na krmilo. * * * Nekdaj In zdaj Glasu Svobode. 1 Za naše naziranje je Glas .Svobode tak, kakršen je od j nekdaj bil morda le za nekaj ' procentov slabši. Baje pa kro-■ žijo po Minnesoti govorice, da Ue je Glas Svobode izpremenil. 1 Na to odgovarja list v posebnem članku. Stvar se tiše ribanja med njim in naprednimi i krogi v Chicagu. 1 Gospoda, ki ima besedo pri Prosveti in S. N. P'. J., je zelo občutljiva za vsako kritiko ^od naše strani, in se ne more dosti izpihati o napadih. Kaj poreče k izvajanjem v Glasu Svobode, je njena zadeva. Vseka-ko je za javnost to prerekava-■nje malo zanimivo. Glas Svobode izraža-svojo "žal." Piše: "Žal mu (G. S.) je, da ni malo natančneje pazil na njihno pi'i-krito snovanje in kovanje. Žal mu je, da je zaupal tistim ljudem, ki mu danes na tako ne- ROJAKOM V CLEVELANDU naznanjam, da sem prevzel knjigarno Mr. Frank Kurnika. Obenem sem prevzel s tem glavno zastopništvo za Cleveland za lista "Amer. Slovenec" in "Ave Maria." Vsmoji knjigarni imate na izbiro vse knjige iz knjigarne Amer. Slovenca'. Prejel sem tudi mojo knji-|go "Štiri leta v ruskem ujetništvu," katero rojakom vsled nje velezanimive vsebine posebno priporočam. — Obenem se priporočam vsem naročnikom Am. Slovenca in Ave Maria v naklonjenost. Vsem bom skušal po-streči ysikdar kar najboljše. Knjige oddajam proti primerni odškodnini tudi na posodo. JOSIP GRDINA, Zastopnik "Amer. Slovenca" 6121 St. Clair Avenue, Cleveland, O. sramen in nehvaležen način mečejo polena pod noge. Zal mu je, da je gojil gada na svojih prsih. Žal mu je, da je podpiral neiskrene ljudi v njihnem navidezno lepem in vzvišenem stremljenju, ljudi, ki so se zadnje čase šele izdali, kaj so v resnici. Žal mu je, da je v tolikšni meri pomagal akciji, za katero so nabirali denar v miljonski sklad, a potem pa zapravili do-malega ves denar, vseh šestdeset tisoč, ne da bi mogli pokar zati le količkaj za tisto svoto.." Radi vsega tega in še več stvari mu je žal. Ker obuja kes, obljubuje tudi, da se bo poboljšal, kar se spodobi vsakemu skesanemu grešniku. Te-le obljube dela: ". . ne ostane več, kakor je nekdaj bil. V tem o-žiru bo gledal, da popravi tiste svoje napake ter razkrinka vso gnilobo tistih (g. Molek, o gnilobi govori!!), ki hočejo biti tirani (ali ni to jarrh??) pO njem (?) ustanovljenih podpornih organizacijah. V tem se je Glas Svobode izpremenil v zadnjem času, pa v ničemur drugem. Izpremenil se pa ni morda iz kake hudomušnosti ali osebnih nagibov, nego zato, ker vidi, da drvita obe napredni podporni organizaciji pod to grozno demagogijo v svojo pogubo." Kakor na nobeno slično "prerokovanje," ne dam niti groša na to napoved. Čas pokaže, kako se utegne stvar zasukati. Kar piše dalje, bo sicer u-merjeno namenu, da se dela nekaj strahu, a za javnost je tudi to zanimivo. "Nadaljuje: "Ali še sedai ne vidite, da se vrste nazadnjaškega in ogabnega klerikalizma večajo in večajo pod okriljen kranjsko-ka-toliške podporne organizacije? Ali ste res tako neznansko zagrizeni, da ne vidite tega? Ali mar ne veste, da je temu ravno vaša neznosna demagogija kriva?" / Nekaj demagogije bo tudi pri tem kapucinarskem rote-nju. Pa stvar še ni pri koncu. Ako si vzame gospoda, kateri izprašuje svobodomiselni kapu-cinar vest, stvar k srcu, utegne dočakati še več srčnih bolečin, kajti skesani grešnik in pridigar o gnilobi naznanja, da pride na vrsto še "dolg spis, v katerem boste prav lahko občudovali nesrečno sliko svoje zagrizenosti." Še bo jeze. New - yorsko grozdje. Jjvojim dosedanjim odjemalcem in drugim rojakom naznanjamo, da bomo tudi letos razpošiljali new-yorško grozdje, katero daje najboljši sok za naš okus. Vedeti pa je treba, da ni vse grozdje v državi New York enako, eno daje boljši sok nego drugo. Naša 6-letna izkušnja v tem poslu in naše poznanje vseh vinorodnih krajev zagotavlja našim odjemalcem najboljše grozdje. Naš zastopnik bo osebno nadziral vse pošilja* toplega vremena obe-biti kakovost new-yorškega grozdja izredno dobra, kakor več let ne. Za nadaljna pojasnila o cenah, plačilnih pogojih, o načinu razpošiljanja itd. pišite Člff> prej na JUGOSLAV AMERICAN CORP., 455 W. 42nd Street, New York, N. Y. sr,P