POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 8270 KRŠKO 01 POSAVSKI |TT bzorniK Št. 20. julij 1999, cena 200 tolariev ¦"..............' »«.i^ ftocMcflrgcgJ Kdo~bo koga ^^^m^ s posavskimßm^tml? kf PyflLVIÜRESlEY, ^^HP" B^P^ l|^T(|il«#i«H U MOJSTM X V OBČINSKIH DEl/VNICAH /itr-17 snes ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE UREDIMO SI ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE PRED ODHODOM V TUJINO Pred vrati so poletne počitnice. Zavedamo se, da je lahko vsako potovanje, pa naj bodo to sanjske počitnice ali pa naporno službeno potovanje, polno phjetnih in nephjetnih presenečenj. Ker so zdravstvene storitve v tujini ponavadi povezane z visokimi stroški, si je pred odhodom priporočljivo pravočasno urediti zdravstveno zavarovanje. ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE Z MEDICINSKO ASISTENCO V TUJINI Marsikateri nevšečnosti se lahko izognemo s sklenitvijo Zavarovanja z medicinsko asistenco v tujini, s katerim pridobimo možnost uveljavljanja nujnih zdravstvenih storitev mimo postopka iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V sodelovanju s priznano švicarsko zavarovalnico ELV1A, vam zavarovanje krije stroške nujnega zdravljenja v tujini brez neposrednega plačevanja storitev tako v zasebnih kot tudi v državnih zdravstvenih ustanovah in nudi vrsto drugih praktičnih koristi (npr. prevoz zavarovanca do zdravstvene ustanove v tujini ali po potrebi v domovino, premagovanje jezikovnih preprek, pomoč svojcem, pravno pomoč,...). Zavarovanje se lahko sklene za vse države sveta, posebej aktualnoje tudi za Hrvaško, predvsem v poletnih mesecih. Zavarovanje lahko sklenete zase ali za svoje prijatelje oz. vse, ki nameravajo potovati z Vami. Družine in skupine intajo poseben popust. PRIVOŠČITE SI ODDIH V ZDRAVILIŠČU V pestri ponudbi ostalih zdravstvenih zavarovanj se lahko odločite tudi za ugodna zdraviliška zavarovanja, s katerimi si zagotovite 10-dnevno ali 14-dnevno bivanje v zdravilišču, medicinske in pzioterapevtske storitve, ter ostale storitve po programu. Zdravilišče si izberete sami. Pred odhodom v zdravilišče prejmete zavarovalni kupon, s katerim zavarovanje uveljavljate. Na podlagi pogodbe med Zavodom in zdraviliščem, račun za opravljene storitve poravna Zavod. NEGATIVNA USTA ZDRAVIL Zavarujete pa se lahko tudi za negativno listo zdravil, v paketu Nadstandardnega zavarovanja. Za samo 1.550,00 sit mesečno vam nadstandardno zavarovanje omogoča kritje stroškov zdravil z negativne liste, nadstandardno namestitev v bolnišnici in zdravilišču, zavarovanje zobne protetike in ostalih zobozdravstvenih storitev, zahtevnejše tehnične in ortopedske pripomočke, očala. Informacije dobite na sedežu OE Krško 232-441, izpostava Brežice 61-251, izpostava Sevnica 41-570 ObzorniK 1 RET JA I I i Namesto pol(l)etne analize po&lovanja ; DELOVNI POGOJI IN RAZVADE ; NA5IH 5VETNIK0V ' Dragi braid, čeprav vae politika v tern počitniškem čaou tie zanima. preveč, emo s<5 odločili, da tveqamo , in vam v (kratkoča&no?) branje ponudimo izeledke i Obzornikoveqa mstituta za razlekavo obnašanja i (obcinekih) evetnikov. öe preden ee lotite branja, vae> 1 opozarjamo, da eta ponatie all druqacna (zlo)raba poroala dovoljena le na pod\aq\ pleneqa dovoljenja naeeqa urednietva. Torejl? 1 KAJ PIJEJO SVETNIKI? V Sevnici jim je vedno na . voljo gosti sok v flaskah, tudi redki sokovi in kisla I voda, v EVežicah dobijo pravo kavo, eksotične sokove i in brezalkoholne pijače z mehürcki, za ostale pa je 1 na voljo ledeno h\adna Zala iz cleterne, ki je nameeče- 1 na kar v sejni sobi (!) Najbolj ekopaje s pijačo najbo- gatejša občina, v Krškem namreč ne odprejo niti , obcinske kuhinje, ki je nasproti sejne sobe, svetnikom i dap pavzo, da lahko skoctjo k bližnjem Murkotu ali • pa kam d\]e na oevežltev. A ker smo že pri reprezen- 1 tanci: svetniki v EJrežicah in Sevnici dokaj po^osto pcvabijo (vse) prisotne za rojstni dan ali ob podobnih , priložnostih na zakusko, v Krskem se to skoraj ne I zgodi ali pa je namenjeno le izbrani družbi. I DELOVNI CAS: V Sevnici začnejo seje ob 15. uri, ¦ končajo pa ob 19. uri in jih tudi skoraj brez izjeme 1 dokončajo! V Brežicah začnejo ob 15. uri, končajo pa ob 19. uri, vendar pa jih skoraj nikoli ne dokonöap ob , prvem sklicu. V Krskem začenjajo pozneje, ob pol štirih, ¦ a tudi končajo redko, poqoeto eedijo do poznh ur. B DNEVNI REDI: Ti v povprecju obsegajo sicer poveod ¦ od 11- do 14 točk, vendar jih nadevajo tudi preko ¦ dvajset. Pobud in vprašanj imajo največ v EJnsžicah, 1 samo v Brežicah takoj po dnevnem redu, kar moöno zavleče sejo. Zanimivoje, da samo v E5režicah župan B poroča o svojem delu v obdobju od seje do seje. ¦ OPREMA IN TEHNIKA: V Sevnici ni ozvočenih razprav, donedavna so imeli tudi nemogoče prostore, zdaj se _ vedno sedy'o svetniki v krogu kot vitezi okrogle mize ¦ (saj so na gradu), za oqromno ova\no mizo. V ¦ nekakšnem krogu so tudi E3režičani, čepravje nekoliko B oglato omizje, v Krskem pa je povsem predavatdjski sistem sedenja, ozvočenje je sramotno za atomsko B obcJino, tudi pisanje ni ravno udobno. V Brežicah stopi ¦ vsakdo za govomiški oder, edino v Brežicah najdete v ¦ zapisnikih stenograme razprav, drugje le povzetke, v ¦ Sevnici so citirane le pobude. ¦ GLASOVANJE: V Brežicah glasujejo s kartončki ¦ zelene, rde& ali rumene barve. V Sevnici dvigajo roke, 1 ki jih šteje strokovna (so)delavka. V Krškem dvigajo roke, strokovni delavci jih stejejejo že dolga leta, eden B spredaj, drugi zadaj in v<5asih tudi kar povprek, ko si ¦ svetniki (vmes) premislijo ali se zgolj utrudijo. a OPMOR: V Sevnici delajo zelo hitro in kar brez ¦ odmowv, v Krškem da ponavadi župan odmor, e\cer ¦ si ga svetniki vzamejo kar sami, tudi v Brežicah imajo * ponavad\ en odmor in nato pohitijo ob sedmih domov... ¦ PHhodnjic dalje: E-RALNE, DUHOVNE IN SBÖLNE ¦ NAVADE POSAVSKIH SVETNK0V1 V BRESTANICI (ŠE) NEODLOČENI Brestanica, 14.7. - V prostorih tukajšnje osnovne sole je bila le štiri dni pred iztekom uradnega roka jav na razprava o spremembi pros torskega plana, ki naj bi v bližini Prižendola omogočila graditev bo- dočega regijskega centra za ravna- nje z odpadki in odlagališče komu- nalnih odpadkov. Mnenja raz- pravljalcev, ki so tehtali pridobitve (rešitev problema odlaganja odpad- kov za tri občine, renta za krajevno skupnost in posamezne krajane) in negativne posledice (obremenitev prometa v kraju, slab sloves "po- savskega smetišča" za sicer zgodo vinsko in turistično zanimiv kraj), so bila zelo različna, zato ga bo dokončno izoblikoval svet KS, ki je pred časom tudi dal zeleno luč, da se KS uvrsti med možne lokacije. Morda bodo dileme Brestaničanov že te dni rešili v KS Kapele, kjer je na območju Dobrave še druga in trenutno edina preostala možna lokacijci za regijsko deponijo. Obzornikova dežurna (^—--------- kamera POZDRAV IZ PlRANA ¦:flHH^^Ha^BJaSaJaJaIHHHHB^^HB^HaB^^Ba^BJaHB^la^HBlHHHH^^^^^I ALI BO MERCATOR NAŠ EDINI SOSED? str. 7 KDO BO KOGA S POSAVSKIMI SMETMI? str. 8 POHVALE ZA DELO POLICIJSKE UPRAVE str. 10 FOTOREPORTAŽA Z OBRTNEGA SEJMA str. 14 PO MATURI ŠE NA DELOVNO AKCIJO str. 18 OČE IN HČI NAVDUŠILA OBČINSTVO str. 19 MALA OLIMPIADA V VRTCU KRŠKO str. 23 FOTOGRAFIJO NA NASLOVNICI JE V PlRANU POSNELA VlDA BAN. julij 1999 3 MOZAIK OhzürniK Tabor v Sevnici pred 130 leti »STEBER, NA KATEREGA SE ZIDA SLOVENIJA« V brošuri z naslovom 130 LET SLOVENSKEGA TABORA VSEV- NICI, kijoje izdala in založila Zveza kulturnih društev v Sev- nici, najdemo poleg uvodnih misli urednika Alberta Felici- jana tudi pozdravni nagovor sedanjega sevniškega župana Kristijana Janca. Temu sledi ponatis obširnejšega opisa se- vniške čitalnice in dogajanja na taboru v Sevnici leta 1969 izpod peresa Zorana Prišla, brošuro pa zaključuje s kraj- šim razmišljanjem o pomenu sevniškega tabora zgodovinar prof.dr. Janko Prunk. V Sevnici je bit namreč 2. ma- ja 1969 po udeležbi in izreče- nih zahtevah eden izmed naj- pomembnejsih slovenskih ta- borov kot del širokega tabor- skega gibanja, na katerem je slovenski narod konec šestde- setih let pokazal svojo po- litično voljo. Kot tudi na osta- lih šestnajstih taborih, najbolj znani so bili le nekaj mesecev prej v Ljutomeru, Žalcu in v Šempasu, so tudi udeleženci sevniškega tabora zahtevali predvsem uvedbo slovens- kega jezika v Ijudske in sred- 150 I Ft SIOUNShK.A lMBOKA V SB MM nje sole, slovenski jezik v pra- vno in upravno življenje za po- trebe Slovencev, uradniki naj bi znali slovenščino in postopki naj bi tekli v slovenskem je- ziku. Najbolj znana pa je bila takratna zahteva po zedinjeni Sloveniji, saj so takrat v osem dežel razdeljeni Slovenci spo- znali, da bodo lahko sodelovali v kreiranju svoje usode le, če bodo združeni. Praznovanje stotridesetletnice sevniškega tabora so organizatorji združili s svečanostmi ob stodvajsetletnici tamkajšnjega gasilskega društva in revijo slovenskih gasilskih godb. Prireditve so se nekako prekrivale in zaradi slabega vremena izgubile nekaj predvidenega blišča in predvsem množične udeležbe občanov, kakor bi se za tako pomembne jubileje pač spodobilo. Kar precej ljudi, predvsem gasilcev in tudi drugih radovedneiev pa je na dvorišču pred Lisco pritegnilo novo gasilsko vozilo, katerega ključe je še pred tern predsednik GZS Eory predal poveljniku domačega PGD Janku Stoparju. Lovro Ravbar NA NIZOZEMSKEM DO VRHUNSKE GLASBENE IZOBRAZBE Na nizozemskem glasbenem kon- servatoriju (Rotterdam college of music and dance -Jazz, rock & wo- rld music department - saxopho- ne) se brusijo najbolj nadarjeni sa- ksofonisti sveta, saj nosi omenjeni glasbeni konservatorij sloves vo- dilnega v Evropi in enega najboljših na svetu. Zatorej je le majhnemu številu glasbenih izbrancev dana možnost, da prescopijo prag te glasbene, elitne ustanove. Eden ta- kih je tudi Artičan Lovro Ravbar. Dvaindvajsetletni Lovro Ravbar kljub mladosti ni neznano glasbeno ime. Leta 1985 je na krški glasbeni soli pri prof. Dragu Gradišku z odliko končal oddelek za saksofon, tu pa je kot solist igral tudi v Simfoničnem orkestru GŠ, v Pihalnem orkestru Videm in Big Bandu Krško. Pro- fesor na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani Matjaž Drevenšek, pri katerem je Lovro leta 1997 z odlično oceno op- ravil zaključni izpit iz saksofona,zanj pravi: »Že v času šolanja se je razvil v odličnega interpreta klasične glasbe za saksofon ter je s svojim profesionalnim odnosom in osebnimi vrlinami zgledno predstavljal našo ustanovo - kot komorni glasbenik v Kvartetu saksofonov Srednje glasbene sole, v Simfoničnem orkestru in kot clan Big banda RTV Slovenija, postal je eden vidnejših izvajalcev jazz in rock glasbe svoje generacije s solističnimi nastopi ter s sodelovanjem z znanimi sloven- skimi glasbeniki in skupinami . Vsekakor je prof. Drevenšek mnenja, da je Lovro izredno talentiran mlad glas- benik, ki je osebni izraz našel v improvi- zirani glasbi in mu je potrebno omogo- čiti, da le-tega razvija naprej skozi študij v tujini, saj pri nas študija jazza na aka- demski stopnji še nimamo. Ker je to- vrsten študij v tujini povezan z veliki stroški, samo letna šolnina znaša okoli 8.000 DEM (skupni stroški šolanja pa se bodo povzpeli nad 18.000 DEM), bi bilo prav, da okolje, iz katerega Lovro izhaja, ta študij podpre, saj je to zanj in njegove starše vendarle prevelik finančni zalogaj. Torej, z Lovrom iščemo us- tanove, podjetnike.ki cenijo sposobnosti in ustvarjalnost mladih Posavcev in bi bili pripravljeni po svojih močeh pod- preti Lovrovo izobraževanje v tujini. (Naslov: Lovro Ravbar, Artiče 49/B, 8253 ARTIČE, tel.:0608/56-046) PRAZNIK BREŽIŠKIH ZBOROV - PRAZNIK KVALITETNEGA PETJA V soboto, 19. junija 1999, so se prijatelji brežiškega zborov- skega petja zbrali na svečanem koncertu, s katerim sta ženski in mešani pevski zbor KUD Brežice proslavila petnajstletnico delovanja. Zbora sta nastopila z izbranim programom vsak posebej in skupaj, na koncu pa še v spremljavi Tamburaškega orkestra KUD Oton Župančič iz Artie, s katerim tudi sicer po- gosto sodelujejo. Vse tri kulturne skupine namreč na več kot uspešnih ustvarjalnih poteh povezuje dirigentski par - Eliza- beta in Dragutin Križanič, ki sta s pomočjo pevcev in ustvar- jalcev poskrbela, da so izbrane skladbe ponovno navdušile občinstvo v viteški dvorani Posavskega muzeja v Brežicah. Seveda ni ob jubileju manjkalo izbranih besed in priložnostnih daril ter priznanj, vendar so bile po našem mnenju poleg šte-' vilnih aplavzov najbolj iskren dokaz spoštovanja številne če- stitke, ki sta jih Križaničeva prejela od dolge vrste obiskoval- cev po končanem koncertu. (S.M.) julij 1999 ObzorniK MOZAIK KRŠKI ODLIČNJAKI PRI ŽUPANU Preko šestdeset učencev osnovnih šol iz krške občine, ki so bili vseh osem razredov odlični, se je v prvih počitniških dneh zbralo v sejni sobi občine, kjer jih je sprejel krški župan Franci Bogovič. V kratkem nagovoru je izrazil prepričanje, da je znanje najpomembnejše orodje za prihodnje tisočletje, med prisotnimi učenkami in učenci pa so po njegovem mnogi uspešni izobraženci in strokovnjaki, ki bodo nekoč tudi odločali o prihodnosti okolja, v katerem živimo. Vsak izmed učencev je ob tej priliki prejel izvod knjige Zeleni zakladi ob Krki in Savi ter se fotografiral z županom, nazadnje pa je na stopnišču občinske zgradbe nastala še skupinska fotografija. Potem je sledilo še eno prijetno presenečenje, župan Bogovič je namreč učence skupaj z ravnatelji povabil še v bližnji bistro Saša, kjer so vsem postregli s sadnimi kupami... PETROV SEJEM V BRESTANICI BRESTANICA, 3. 7.1999 -V Brestanici je od 9.ure dalje v starem trškem jedru potekal Petrov sejem,prireditev,s katero želi domače turistično društvo obuditi nekdaj znan in dobro obiskan sejem. Predstavitve starih obrti in prodajo izdelkov so dopoldne spremljali dogodki, kot je prihod trškega klicarja in trškega sodnika, ki je sejem odprl, obisk grajske gospode s spremstvom, prizor tatvine pri štantu, obsodba tatu in prizor ob prangerju, pomilostitev obsojenca itd. Popoldne so organizatorji z glasbo in postrežbo poskrbeli za dobro raz- položenje obiskovalcev. (bom) PRAZNIK KRAJEVNE SKUPNOSTI KRŠKO 14.junija je v veliki dvorani kulturnega doma v Krškem potekala osrednja slavnostna prireditev v počastitev praznika Krajevne skupnosti mesta Krško. V bogatem kulturnem programu, v katerem je sodelovalo preko 140 domačih izvajalcev, so se krajanke in krajani Krškega poklonili spominu na prve krške borce, padle leta 1941. Ena izmed prazničnih prireditev je bila tudi v soboto 12. junija, ko so člani Društva upokojencev Krško razvili svoj prapor (na sliki levo). Tega dne so se na ribniku v Resi na tradicionalnem tekmovanju v ribo- lovu pomerili tudi krški ribiči. (na sliki spodaj). Največ rib (640 g) je tokrat nalovil mladi Matevž Bregar (640 g), na drugo mesto se je uvrstil Herman Kerin, tretji pa je bil Uroš Hrovat. julij 1999 Tudi Glasbena šola Krško se je odzvala vabilu vodstva Hotela Sremič in tako sodelovala na eni izmed sobotnih prireditev Tri lučke za prijatelje s kratkim nastopom svojih učencev, hkrati pa so zainteresirane otroke vpisovali v glasbeno šolo.Tako starši kot učitelji so bili nad novim ambientom, v katerem so otroci bolj sproščeni, navdušeni, zato je ravnatelj Drago Gradišek obljubil, da bodo s takimi vpisi še kdaj poskusilL 5 ^OGOVORI ObžorniK Franc Štokar, direktor podjetja Avtoline Krško IZ KRŠKEGA SO ŽE DOVOLJ ODPELIALI V Krškem je bilo potrebno kar nekaj let in veliko izgubljenih delovnib mest ter dohodka, da so se, vsaj nekateri, (pre)pozno zavedeli, da smo na dokaj lahek način ostali brez svojih podjetij. Po padcu nekdanjih vlečnih konjev krškega gospodarstva smo izgubili še vrsto manjših podjetij ali poslovalnic, kar bodo tudi novonastajajoča zasebna podjetja težko nado- mestila. Tudi v tern primeru se namreč potrjuje reklo, da ie lažie rušiti kot sraditi. Podjetje Avtoline Krško si ob red- nejn poslovanju zaradi nerešene- ga statusa že nekaj časa prizade- va pridobiti samostojnost in za- četi nov razvojni ciklus. 0 tem, kako vidijo v podjetju sedanji položaj in kakšne so po mnenju zaposlenih možnosti za rešitev, smo se pogovarjali z direktorjem Francem Štokarjem. Štokar je na mestu direktorja res šele po- lovico leta, v podjetju pa dela že četrt stoletja, kar je bil prav go- tovo tudi eden od razlogov, da je bil imenovan na sedanje delovno mesto. Doma je v Orehovcu pri Kosta- njevici, kjer ga poznajo kot zelo aktivnega krajana in je tudi clan tamkajšnjega sveta krajevne skupnosti. Na lanskih lokalnih volitvah je bil že drugič zapored izvoljen v občinski svet občine Krško, kjer ga kolegi poznajo kot treznega in konstruktivnega raz- pravljalca, ki tudi pri odločanju pogosto daje prednost kvaliteti in pomenu rešitev pred ožjimi po- litičnimi interesi. Zaradi tega se mu pred kratkim tudi ni bilo tež- ko obrniti na župana in Clane občinskega sveta za podporo prizadevanjem, da bi zagotovili lastništvo in upravljanje enega zadnjih starejših podjetij za- poslenim oziroma domaäm las tnikom. Podjetje oziroma družba posluje v Krškem že od leta 1964 in če- prav je doživelo mnogo reorga- nizacij, še opravlja servisno de- javnost, tehnične preglede vozil in prodajo novih in rabljenih vo- zil ter rezervnih delov, kar daje trenutno kruh 39 zaposlenim. Avtoline Krško Trgovina in servis d.o.o. je sedaj v lasti poslovne skupnosti Za avto d.o.o. iz Ljub- ljane, v imenu lastnika države pa s skupnostjo upravlja Slovenska razvojna družba. Lastninjenje po veljani zakonodaji ni uspelo, tako da so tudi zaposleni svoje sicer vložene certifikate dobili nazaj tik pred iztekom njihove ve- ljavnosti. Kaj se je pravzaprav zgodilo? V začetku februarja letos je bil javni razpis, na katerega smo se poleg ostalih ponudnikov pri- javili tudi zaposleni z namenom, da postanemo stoodstotni last- niki družbe. Imamo namreč pri- pravljen dober program, na po- dlagi katerega bi po našem prepri- čanju Avtoline v bodoče lahko dob- ro posloval. In kakšne so vaše možnosti? Ne bojimo se toliko le konkurence in morebitnega prev- zema iz Ljubljane ali kakšnega večje- ga centra, ampak tudi bližnjih, saj se je kot dokaj verjet- na možnost poka- zala ponudba dru- žbe Brebus iz Bre- žic, ki tako kot Av- toline opravlja te- hniine preglede vozil v Brežicah. Tarn zdaj gradijo nove poslovne prostore, s tem pa po našem mne- nju obstaja bojazen, da bi mi sča- soma izgubili tako prodajo vozil kot tudi tehnične preglede. Tehnični pregledi so tista dejavnost, ki je za vaše kon- kurente še posebej zanimiva? Tehnične preglede vozil oprav- Ijamo za celotno občino Krško in občino Sevnica, občasno pa od- hajamo tudi na teren, kjer smo tehničnimi pregledi traktorjev dostopnejši občanom. Zanimivo je, da ste ena izmed redkih družb s sedežem v Posavju, ki se že danes dobro umešča v regijo oziroma jutrišnjo pokrajino, saj imate kot domače podjetje poslovne enote sedaj v vseh treh občinskih središčih. Tako je. Z odprtjem salona v Sev- nici, v tamkajšnjem gasilskem do- mu, smo pokrili z našo prodajno ponudbo še tretjo posavsko ob- čino, tehnične preglede pa smo za lastnike vozil iz sevniške ob~ eine opravljali že doslej. Najvecji obseg dejavnosti se se- veda odvija na Bohoričevi ulici v Krškem. Tu sta prodajni salon za vozila Skoda in pooblaščeni ser. vis za vozila Skoda in Citroen, v okviru katerega velja omeniti kle- parsko-ličarsko delavnico z novo kabino, kleparsko delavnico pa smo dodatno opremili z mo- dernejšim orodjem. Pred kratkim smo nabavili tudi novejšo optiko, ki je doslej nismo imeli, tako da lahko v pogledu optiene nasta- vitve vozila zdaj strankam ponu- dimo dodatne storitve. Seveda vzdržujemo in servisiramo tudi vozila drugih znamk, posebno pa Renaulta, s katerim imamo ustrezno pogodbeno sodelo- vanje. Kako pa je v Brežicah, ki so znane po dokaj široki ponudbi prodaje avtomobilov? Poslovalnico v Brežicah smo od- prli že prej, tarn je za razliko od Sevnice tudi servis, kjer poprav- ljamo vozila in prodajamo rezer vne dele. Z veseljem ugotavljamo porast prodaje rezervnih delov in avtomobilov navkljub vsej kon- kurenci drugih znamk, s čimer se samo potrjuje znana ugotovitev, da sta lahko konkurenca in boga- tejša ponudba koristni tako za kupee kot prodajalee. Na tako sta- nje prav gotovo vpliva bližina mesta Zagreb, glede storitev pa je treba reči, da so zanje predca- ge. 6 julij 1999 ObzorniK ÜOSPODARSTVO Kakšne pa so vaše razvojne možnosti? V Krškem imamo namen in tudi vse možnosti za razširitev pro dajncga salona. Razmišljamo o večjem salonu vozil, saj imamo na voljo dovolj površin za širi- tev. V Krškem imamo sedaj vse- ga okoli 1.500 m2 poslovnih prostorov, možno pa jih je po staviti na okoli 5.000 m2! Na področju tehničnih pre gledov vozil se obetajo ne- katere novosti? Tudi za to bomo v času, ki ga do- Ioča zakon, nabavili novo opremo. Pridobiti nameravamo ustrezen strokoven kader, pred- vsem inženirja, ki bo vodja teh- ničnih pregledov in bo tudi sicer pomenil kadrovsko okrepitev podjetja. Za nove zahteve na omenjenem področju se že zdaj izobražujemo in pnpravljamo. Vse to je po vašem mnenju zdaj ogroženo? Seveda, saj smo bili zaposleni že leta nazaj v veliki meri odvisni od odločitev raznih družb v Lju- bljani in bili tudi marsikdaj oš- kodovani zaradi premalo iz plačanih plač in regresov. Zdaj bi radi sami odločali o poslovanju in si vsaj dolgoročno zagotovili delo, za kar pa moramo zago- toviti domače lastništvo in sedež družbe v Krškem! V vsakem dru- gem primeru je naša prihodnost, po našem mnenju, pod vpra šajem. Na kakšen odziv je naletel vaš apel za pomoč in sodelovanje na občini? Sedanji krški župan Bogovič podpira naša prizadevanja in tudi v občinskih političnih krogih, na katere sem se nedavno obrnil s posebnim pismom, opažam na čelno razumevanje, seveda pa je vprašanje, kaj bomo vsi skupaj lahko naredili. Jasno je, da ob- stajajo tudi v tern primeru višji interesi in zainteresirani krogi, ki so že tako ali tako računali, da bodo imeli v pogledu lastninjenja z nami veliko lažje delo. Menim pa, da ni potrebe, da bi si družbi iz Posavja konkurirali in nagajali, saj bi lahko tudi vsaka zase dobro poslovala in se razvijala. (S.M.) ALI BO MERCATOR NAS EDINI »SOSED«? Poslovni sistem Mercator, ki ima že preko tisoč trgovin po vsej Sloveniji, vstopa skozi brežiška vrata v Posavje s še vecjimi koraki. Ne le zato, ker bo poleg stavbe Intermarket v Brežicah zrasel ndv Mercatorjev nakupovalni center, temveč tudi zaradi tega, ker bo s strani Mercator Dolenjska d.d. do konca letošnjega leta izveden celoten prevzem podjetja »Posavje« Brežice. Zoran Jankovič, prcdsednik uprave P.S Mercator je pove- dal, da se bo gradnja, za kate- ro so 8. julija podpisali pred- kupno pogodbo s podjetjcm Intermarket Comm Brežice, pričela že oktobra letošnjega leta. Otvoritveni rok prodajal- ii(.', ki se bo raztezala na 3145 m2, je 30. maj 200]. Cilj Mcr- eator j a med drugim je, da zaokroži pokritost vseh regij v Sloveniji z akvizicijo družb, ki sodijo v Mercatorjev kon- cept, z izvedbo novogradenj tcr cenovno politiko. V sled- nj(.) sodi, poleg cenovne poe- no tones ti prodajaln, tudi uveljavljanje blagovne znarn- ke Mercator tcr t raj no nizkih ecu, ki jih ima trenutno že I 0G prodajnih artiklov. Mercator Dolenjska d.d. prev- /cina pod svoje prodajno kri- lo tudi »Posavje« Brežice. Kljub zagotovilom, da lahko zaposleni v tern podjetju ra- čunajo še naprej na social no stabilnost, pa je njihova poli- tika času primerna, realna, predvsem pa profitna. Stani- slav Hiibar, generalni direk- tor Mercator Dolenjske je med drugim povedal, da Mercator /apira prodajalne v starem mestnem jedru v Krškem. Ve- cina poslopij, kjerse nahajajo njihove prodajne enote, je v de- nacionalizacijskem postopku, Mej'Cvitor pa jih ne namerava- prestaviti ali nadomestiti z no- vimi v tern delu mesta. Prcpro- sto, stara mestna jedra so mrtva in se življenje iz njih seli ven, nam je povedal Hribar. Prezgodaj je že napovedati ali ugibati, koliko trgovin v verigi »Posavja« čaka tovrstna usoda, ki ni odvisna le od (ne)profit- nosti, saj ima tudi to podjetje odprtih še polovico (od 20) de- nacionalizacijskih zfldev. Vse- kakor pa je upiava »Posavja« ocenila, po besedah Ivana No- voseliča, predsednika uprave, da je Mercator edini slovenski partner v trgovini, s katerim se v tern trenutku lahko pogova rjajo o povezavi. »Vse ostalo je pomaknjeno v prihodnost, vse ostalo pomeni vec nez nank«, je dcjal Novoselic. Ker bi do prevzema Posavja vsekakor prislo, jc bolje. da je ta sporazumen. ( e bo Mer- cator tako prija/en delodaja lee zaposlenim, kot je bilo »Posavje«, bodo ocenjevali uslužbenci, potrosmki pa, ali bo res »naš« najbofjši sosed. Če ne bo, se bomo morali vprašati, kam naj sploh (se) gremo po nakupih, če pa bo na vsaki prodajalni visel na pis Mercator7! Bojana Mavsai Zoran Jankovič in Stanislav Hribar v Breiicoh Bizeljsko ČEBELARJEV KVIP - KVIP Bizeljsko je bilo 2O.junija v znamenju veselega KVIP KVIP-a. Gre za naravoslovno obarvano prireditev, ki je številne obiskovalce seznanila z življenjem, značilnostmi in posebnostmi redke vrste ptiča čebelarja, ki vsako leto v mesecu maju gnezdi v peskokopu na Bizeljskem. Kozjanski park kot organizator prireditve je v sodelovanju z novomeškim Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, bizeljsko osnovno šolo ter turističnimi društvi Bizeljsko, Pišece in Kapele, omogočil obiskovalcem ogled bogatih slikovnih razstav, stojnic domačih obrti, kino predstav, ogled peskokopa Bizeljsko, kapelskih Jovsov ter učne poti Pišece, skupno pa so poskrbeli tudi za obilo zabave.od glasbenih točk do naravoslovne tombole, ki smo jo posneli ob obisku na Bizeljskem. julij 1999 KOMUNALA ObzorniK KDO BO KOGA S (POSAVSKIMI) SMETMI? Ker je pridobivanje lokacije za novo posavsko regijsko deponijo šele v fazi razgrnitve sprememb prostorskega piana, je ie na dlani, da postopek ne bo zaključen do konca letošnjega leta, kakor tudi ni realno pričakovati, da bi bila ta lahko zgrajena v manj kot petih letih. Ker so obstoječe deponije komunalnih odpadkov (pre)polne in poleg tega ne ustrezajo sodobnim standardom varstva okolja, se nam v Posavju najbrž v kratkem obeta vrsta »smetarskih spopadov«, kakršnemu smo (bili) te dni priča v brežiški občini. Ker pogodba med Občino Brežice in KS Dobova, kjer se nahaja občinsko odlagališče za komunalne odpadke, poteče zadnjega dne tega leta, je Ob- äna Brežice predlagala krajevni sku- pnosti njeno podaljšanje. Po več kot dvomesečni zamudi je KS Dobova v začetku meseca junija občinske službe vendarle seznanila s svojimi pogoji, ki kažejo na to, da ielijo s smetmi v kraju iztržiti več kot lahko da ali ponudi občinska blagajna. Kljub želji obcine, da bi pogodbo podaljšali za obdobje petih let, je Svet KS uporabo odlaga- lišča odobril Ie do konca leta 2000. Poleg tega zahtevajo, da so vsi prebi- valci KS Dobova oproščeni plačevanja odvoza smeti, višina mesečne rente pa se z dosedanje protivrednosti 12.000 DEM zviša na mesečno plači- lo v protivrednosti 30.000 DEM. Pljuvanje v lastno skledo Ob že navedenem so Dobovčani ob- čino seznanili.da bodo, v kolikor bi ta želela prestaviti začasno odlagališče na drugo lokacijo, temu močno nas- protovali z uporabo vseh možnih sredstev (od inšpekcijskih služb do dr- iavnih organov), obvestili pa bodo tu- di zadolžene in pristojne organe Re- publike Hrvaške, v kolikor bi Občina hotela začasno odlagališče prestaviti na drugo lokacijo ob državni meji.Na- vajajo tudi, da bodo razpravam, ki bo- do potekale okoli nove lokacije regij- ske deponije v KS Kapele nasproto- vali, če ne bo KS Dobova deležna 50 odstotkov višine mesečne rente (pa čeprav lokacija ni v njihovi KS)! Krajevna skupnost Dobova je v prej- šnjem mandatu pri podaljševanju po- godbe (izteče 3I.I2.I999) izrecno zahtevala, da takratni Občinski svet sprejme sklep, da po poteku pogod- benega roka uporabe začasne depo- nije v Dobovi, j.p KOP Breiice in up- rava Občine Brežice takoj pričneta z ustreznimi postopki za pridobitev druge začasne lokacije izven območja KS Dobova, ki bo zadoščala za čas odlaganja odpadkov do usposobitve regijske komunalne deponije. Potem- takem, danes KS nasprotuje ravno tis- temu sklepu, ki ga je občinski svet iz- glasoval in je v veijavi prav zaradi njihove pobude oz. zahteve! Sicer milejši, a se vedno nespreje- mljivi pogoji Konec meseca junija je Svet KS Dobova seznanil Obdno z novimi, nekoliko mi- lejšimi pogoji.V njih še vedno zahtevajo oprostitev plačila odvoza smeti za vse prebivalce krajevne skupnosti, priprav- Ijeni so sprejeti odlaganje komunalnih odpadkov do konca leta 2001, če bo mesečna renta v višini protivrednosti 25.000 nemških mark. V kolikor bi KOP in Občina Brežice pri- stala na te pogoje, bi morala ali zagoto- viti dodatna sredstva iz občinskega pro- računa ali pa preprosto sprejeti novo, višjo ceno odvoza smeti za vse upo- rabnike v brežiški občini. Ker je jasno, da niti eno niti drugo ni sprejemljivo, bo Občina morala, kljub temu, da bo še naprej pripravljena iskati kompromisne rešitve z Dobovčani, hitro poiskati novo lokacijo začasnega odlagališča v občini. Kaj drugega ji niti ne preostane, ker ima na voljo Ie pičlih pet mesecev do izteka pogodbe, pristajanje na tovrstne pogoje pa utegne postati sila nevarno, saj se lahko šablonsko prenese tudi na druga podroqa (in tudi preko občinskih meja). Država ni sposobna urediti komu- nalnega podrocja, KS presega svoja zakonska pooblastila, občina pa ne opravlja dobro svoje naloge Ob tovrstni problematiki se odpirajo številna vprašanja, ki kažejo na neure- jene razmere na tern področju, s kate- rimi bi se v prvi vrsti morali »pozaba- vati« na Ministrstvu za okolje in pros- tor. Slednje bi moralo kot pristojno mi- nistrstvo za to podroqe z državo doreči tudi višino tovrstnih rent za vso Slove- nijo, saj je prav driava tista, ki še vedno s svojo metodologijo občinam oblikuje ceno odvoza komunalnih odpadkov. Dr- žava bi morala, če že diktira ceno, tudi subvencionirati rento iz naslova odvoza komunalnih odpadkov lokalni skupnosti, tako pa se ta financira iz vedno preskromnega občinskega pro- računa. Ce je bila v prejšnjem.t.i komunalnem sistemu, krajevna skupnost še teme- Ijna samoupravna skupnost, to vseka- kor ni več, saj je z uvedbo lokalne sa- mouprave leta 1995 to postala občina, KS pa Ie njen ožji del. Svet KS lahko po I9.a členu Zakona o lokalni sa- moupravi občinskemu svetu predla- ga odločitve, ki se nanašajo na ozji del občine in jih potemtakem nikakor ne bj smela pogojevati. To nikakor ne pomeni, da morajo v KS Dobova mirno prenašati kopičenje odpadkov v njihovi gramozni jami, a tudi pos- tavljanje »profitnih« pogojev ni spre- jemljivo. Po drugi strani pa (po 2I.ČI. Zak. o lok. sam.) med naloge Obdine šteje, da skrbi v svoji občini za varstvo zraka (v bližini deponije ta vsekakor ni prijeten), za varstvo tal in vodnih virov (oboje naj bi bilo v Dobovi og- roženo), za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in op- ravlja druge dejavnosti varstva okolja. Kako naprej? Vse komunalne deponije v Posavju so že sedaj polne. Država o nekem vse- slovenskem konceptu reševanja pro- blema odpadkov Ie sanja, regijska de- ponija je še v povojih. Zato se bo po- trebno čim prej vprašati in predvsem odgovoriti na vprašanja: kako, za kakšno ceno in kam voziti komunalne odpadke iz Posavja do izgradnje regij- ske deponije?! Ali bosta dali enega od prvih vzpodbudnih odgovorov na ta vprašanja bližnji javni razpravi v Bre- stanici in Kapelah? Bojana Mavsar PREGNANI OD DOMA V prostorih brežiške poslovalnice Do- lenjske banke so v sodelovanju s Po- savskim muzejem ponovno pripravili razstavo, za katero so tokrat, pod vod- stvom Vlaste Dejak, izbrali dokumen- tarne fotografije otrok iz časa izgnanstva. Razstava je bila na ogled do I I. julija. RAZSTAVA SLIK IVA PRANČIČA V samostanski cerkvi v Kostanjevici na Krki si lahko ogledate do 3l.avgusta razstavljena dela akademskega slikarja Iva Prančiča. Razstavo je 2.julija odprl domačin Andrej Smrekar, sicer direktor Narodne galerije v Ljubljani, kulturni program pa sta prispevala violinist Volodja Balzalrosky in kitarist Igor Saje z deli Vivaldija, Iberta in Paganinija. POLETNA NOČ V STAREM KRŠKEM Letošnje poletje vas ponovno vabimo na prireditev POLETNA NOČ V STAREM KRŠKEM, ki jo bo že drugič zapored organizirala Agencija Lukec iz Krškega.V soboto, 21. avgusta bodo za veselo in zabavno razpoloženje skrbeli Čuki, Dalmatinska klapa Ankora iz Zadra, Nuša Derenda, Cili Patrol, Klavdija Kerin, harmonikar Gregor Grame in mnogi drugi. 50 LET GI.ASUCNI.ŠOi.f-: KR.ŠK.U GIB je ime šolskega glasila Gimnazije Brežice, ki je ob koncu šolskega leta ponovno (tretjič) izšlo. Na 32 bogato opremljenih straneh in v barvnem tisku formata A4 najdemo kratek pregled dogajanja v tej šolski ustanovi od pomladnih dni do prvih poletnih ter predpočitniških trenutkov. 8 julij 1999 ObzorniK UOGODKI Vojaško letališče v Cerkljah ob Krki ni dovolj izkoriščeno POSAVJE - POKRAJINA S CIVILNIM LETALIŠČEM Še leta 1990 se je nahajalo na vojaškem letališču v Cerkljah ob Krki okoli 60 vojaških letal različnih tipov, ki so preletavala slovenski, predvsem pa po- savski zračni prostor. Z osamosvojitvijo Slovenije je letališče domala opustelo, osem čeških Zlinov, ki so namenjeni osnovnemu šolanju vojaških pilotov, štirje Pilatusi in trije helikopterji Bell, pa so trenutno edino »zračno« pre- moženje, ki se nahaja na letališču v Cerkljah ob Krki. Občina Brežice je s Ter- mami Čatež, Mokricami ter ostalimi znamen'i- tostmi predvsem turis- tično usmerjena, zato si na Občini Brežice pri- zadevajo, da bi del vo- jaškega letališča name- nili civilnemu letalstvu, s čimer bi v prvi vrsti razširili svojo turisti- čno ponudbo s pano- ramskimi poleti in taksi prevozi, fotografiran- jem iz zraka ter z letal- skimi prireditvami za prebivalce in obisko- valce vseh treh občin v Posavju. Hkrati bi to pomenilo tudi razširi- tev prometne poveza- nosti Posavja z ostalimi kraji, saj bi tako doma- či kot tuji poslovneži dobili možnost hitrej- šega in sodobnejšega potovanja, organizirali bi šolsko in letalsko izobraževanje za pri- dobitev dovoljenja špo- rtnega pilota ali pilota jadralnega letala in dali pou- darek razvoju športnega letal- stva nasploh. V Sloveniji ima- mo 13 civilnih letališč, najbli- žje tovrstno letališče Posavju pa se nahaja v več kot 60 kilo metrov oddaljeni Prečni pri Novem mestu, kjer imajo spravljene svoje zračne konji- čke tudi posamezniki iz Po- savja, ki se ukvarjajo z le- talsko dejavnostjo. Teh bi bilo seveda več, če bi imeli v svoji bližini letališče. Kakor nam je povedal Andrej Vizjak, podžupan Občine Bre- žice, so na kabinet ministra in na generalštab Slovenske voj- ske na Ministrstvo za obram- bo, ki je upravljalec in lastnik vseh površin na tej lokaciji, že poslali predlog z vsebino in organizacijo civilnega dela le- tališča. Prepričani so, da civil- na dejavnost ne bi ovirala os- novne dejavnosti in namemb- nosti letališča Cerklje, saj bi ta dejavnost zbližala prebivalce in pripadni- ke Sloven- ske vojs- ke, pol eg tega pa se naj bi ci- vilna deja- vnost od- vijala pre- težno v popoldan- skih urah in dela pr- ostih dne- vih, s či- mer ne bi motili na- membnosti in osnov- ne dejavnosti urjenja in izobraževanja pripadnikov Sloven- ske vojske na letali- šču. V tern primeru bi Občina Brežice prev- zela organizacijsko vlogo pri vzpostavitvi in delovanju civilne- ga dela letališča, pri čemer bi uporaba te- ga dela letališča pote- kala v skladu s pogod- bo in dogovorom s Slovensko vojsko. Če bi prišlo do reali- zacije tega, za Brežice in celoten posavski prostor še kako po- membnega projekta, bi letališče v Cerkljah, s tri tisoč dolgo vzlet- no stezo, postalo eno večjih slovenskih ci- vilnih letališč, konec koncev pa bi tudi trž- no lahko zapolnili prazna poslopja ob pristajalni stezi, ki po odhodu jugoslovanske vojske nezadržno propadajo. Tekst in fotografije: Bojana Mavsar Letalo krškega podjetnika Bohsa Resmana, s katerim smo polete/i ob obisku na cerkljanskem letališču. MAKUC V LAMUTOVEM SALONU Do 5. septembra 1999 si lahko v kostanjeviškem razstavišču Lamutov likovni salon ogledate pregledno razstavo del akademskega slikarja in grafikaVladimirja Makuca. Salon je odprt vsak dan razen ponedeljka, od 9. do 18. ure. SLIKARSKI AZIL MILENE GRAMC IN NEVENKE RUŠKOVIČ V Galeriji Vojašnice Cerklje ob Krki so v počastitev obletnice bojev za letališče 9.julija odprli razstavo slik dveh Brežičank, Milene Gramc in Nevenke Ruškovič. Obe avtorici sta sicer že razstavljali na skupinskih razstavah, izbor njunih tihožitij, ki si jih lahko ogledate do 30. avgusta, pa je njuna prva samostojna razstava. Radioklub Krško RAD*OAMATERSKE NOVICE »Lova na lisico«, ki je bilo 26-junija v Ormožu, so se ude- ležili člani krškega in sevniškega radiokluba. Vidnejši in visoki uvrstitvi sta tokrat dosegla le Cvetka Mavsar v kategoriji žen- sk z osvojitvijo 2.mesta in Janez Kuselj s 4.mestom v kategoriji st.veteranov (oba Radioklub »Krško«), ostali naši lovci na li- sico pa so se morali zadovoljiti z uvrstitvijo od I I. do 14. mesta. Na tekmovanju lO.julija je so- delovalo 65 tekmovalcev, člani krškega Radiokluba »KRŠKO« pa so zasedli naslednje uvrstit- ve: Rok Kerin v kategoriji junio- rjev - 6. mesto, Cvetka Mavsar v kategoriji ženske - 3.mesto, med st. veterani pa je 3.mesto osvojil tudi Janez Kuselj. UOGODKI ObzorniK Notranji minister Šuklje in policijski direktor Podvršič v Krškem POHVALE ZA DELO IN VODENJE POLICIJSKE UPRAVE V KRŠKEM Minister za notranje zadeve Borut Šuklje in generalni direktor policije Andrej Podvršič sta se 2. julija sešla v Krškem na delovnem sestanku z direktorjem PU Krško Miho Molanom in z njegovim ožjim strokovnim svetom. V dvournem sestanku so razpravljali o problematiki južne meje, cestne varnosti, kriminalitete ter o delu in delovnih pogojih zaposlenih na PU Krško. Število prehodov na južni meji, predvsem pa na mejnem prehodu 'Obrežje se povečuje, saj se že pri- bližujemo številkam iz leta 1989. Glede na intenzivnost prometa na trasi med južno in zahodno Evropo lahko pričakujemo, da bo ta še na- raščal, na kar pa s slabo cestno in- frastrukturo in neurejenostjo naših mejnih prehodov nismo pripravlje- ni. Z obnovo mednarodnega mej- nega prehoda Obrežje, ki bo stekla še v letošnjem letu, bo storjen prvi korak k urejanju razmer. S tern ne bodo zagotovljeni le boljši pogoji za potnike, ki vstopajo in izstopajo na tern mejnem prehodu, temveč tudi, kakor je poudaril Šuklje, za vse zaposlene na tern mejnem pre- hodu, ki sedaj svoje delo opravljajo v nemogodh delovnih razmerah. Ureditev Obrežja je pomembna tu- di zaradi vzpostavitve schengenske meje, za kar že izdelujejo organi- zacijski, materialni in kadrovski projekt, ki je eden veqih in po- membnejših projektov znotraj Slo- venske policije oz. MNZ. Z uve- Ijavljanjem schengenske meje bo- do morali posebno pozornost na- meniti materialnem statusu policis- ta in njegove družine ter moderni- zaciji, posodobitvi materialnih sred- stev policije. »Ne gre samo za vozni park, ki trenutno najbolj bode v od«, je dejal Šuklje, »gre za celotno posodobitev, ki bo omogočala večje preprečevanje tako kriminala kot po- večanje varnosti na cestah in kon- trolo meja«. Tako Šuklje kot Podvrsič pa sta izre- kla najvišje ocene tako o delu Mihe Molana kot direktorja PU Krško kot vseh zaposlenih na krski upravi. »Dejstvo je, da je PU Krško trenutno na prvem mestu po raziskanosti kri- minalitete v državi. Pomembno se mi zdi, da PU Krško razvija zelo dobre partnerske odnose z državljani, di- rektor Molan pa posveča veliko po- zornosti, po zagotovilih njegovih so- delavcev, tudi odnosom znotraj po- licijske uprave, na kar kažejo tudi re- zultati dela«, je dejal Podvršič. »Sta- lišče generalne policijske uprave je, da si bomo prizadevali omogodti dm boljše materialne pogoje za delo njega samega (Molana, op.p) in so- delavcev, ki uživa našo podporo in podporo ministra, ki bo šel z vsemi možnimi orožji v boj za boljši pro- račun za leto 2000«, je še zagotovil Podvršič. Miha Molan ob tern skoraj ni imel kaj dodati, saj, »vsakemu laska, če sliši toliko pohval in dobrih ocen, istočasno pa bi povedal, da vsaka dobra ocena zahteva še večje an- gažiranje, še bolj odgovoren odnos do dela! V preteklosti smo uspešno reševali probleme, ki so bili pri nas izpostavljeni in bomo vlagali tudi nadalje svoje napore, znanje in sposobnosti v to, da bomo zago- tavljali dobro počutje vseh ljudi, ki delajo in živijo na tern obmocju«, je dejal Molan. Trenutna popolnjenost delovnih mest v krški policijski upravi je 90- odstotna, vsekakor pa bodo že za- radi vzpostavitve schengenske me- je morali, ne samo posodobiti krško policijsko upravo in ji nameniti več sredstev, temveč zaposliti nov, do- daten kader. Iz tega je tudi razvid- no, da bojazni, da bi utegnili PU Krško ukiniti, tudi po zagotovilih Podvršiča in Šukljeta, ni več. Bojana Mavsar Borut Šuklje Andrej Podvriič Miha Molan ZAKLJUČILI SOLO RISANJA Sklad R.S za ljubiteljske kulturne dejav- nosti - območna izpostava Krško je v sodelovanju z akademsko slikarko Apo- lonijo Simon letošnjo pomlad organi- ziral risarsko solo, katere se je udele- žilo preko dvajset ljubiteljev risanja raz- ličnih generacij in poklicev. Svoja naj- bolj zanimiva dela so likovniki 19. junija predstavili na razstavi v renesančni dvo- rani na gradu Rajhenburg, ki so jo nas- lovili Od tihožitja do akta. CITRARSKI PIKNIK Prvo junijsko soboto so se na Izletniški domačiji Vertovšek na Velikem Kamnu zbrali učenci priznanega citrarja g. Mirana Kozoleta, njihovi starši in ostali ljubitelji tega starega in tako milo zvenečega instrumenta. Za kulturni program so poskrbeli mladi citrarji, kot glasbeni gost pa je prijetno presenetil tudi Miha Dovžan. Na prireditvi smo lahko izvedeli, da se je večina izmed triinštiridesetih učencev odločila za igranje citer zaradi navdiha ob prvem srečanju s tem instrumentom.Popoldan se je prevesil v večer, obiskovalci piknika, ki ga je organiziral Miran Kozole, pa so se imeli lepo ob glasbi ansambla Labirint in ob gostinski ponudbi domadje Vertovšek.V prijetnem ambientu so se vztrajni gostje zadržali do jutranjih ur. (Tatjana Uduč) julij 1999 ObzorniK PröstTcäs Hotel Sremič je prijetno presenetil svoje goste NESRAMNO DOBER (ROT) ELVIS Sobotno prireditev Tri lučke za phjatelje na Sremiču je tokrat nekoliko pokvarilo deževno vreme. Toliko bolj pa je uspel sobotni večer v Hotelu Sremič v Krškem, ki je minil v vzdušju, sicer nekoliko po- zabljene, nekdanje tradiäje zabavnih in plesno-glasbenih večerov v edinem krš- kem hotelu. Obiskovalcem je ta večer za- pel nihče drug kot - Elvis Presley. Marsikdo se še vedno spomni tistega groznega dne, ko je radijski napovedo- valec s turobnim glasom oznanil, da je v ameriškem mestu Memphis umrl kralj rokenroh.Tisti trenutek vedno znova oživ- Ijajo nekatere pesmi (npr. "I remember Elvis Presley") in mnoge izmed Elvisovih pesmi živijo naprej v različnih priredbah in izvedbah po vsem svetu. Kolikojih je, ne bomo nikoli izvedeli, kot tudi ne bo nikoli znano, koliko bolj all manj uspešnih posnemovalcev ima Elvis po vsem svetu. Zal smo, vsaj pri nas, predvsem močno pod vtisom posnemovalcev Elvisove zu- nanjosti, od frizure do obleke, morda tudi oponašanja njegovega gibanja na odru ______^___l__l_____l-IIIMI(B_l__iaB(_lll__—____________l______i oziroma plesnega nastopa. Do pa b/ lahko phčakovali kvalitetno petje in v živo izveden celovečerni repertoar? Ne, kaj takega je malokdo pričakoval, zato pa smo bili toliko bolj prijetno presenečeni in zadovoljni, ko je na improvizirani oder v hotelski restav- raciji stopil in zapel Vili Verhovšek. Enaindvajsetletni sin slovenskih staršev iz Hamiltona v kanadski provinci Ontario (mama je bila rojena v Kanadi, oče pa je pri dvajsetih prišel v Kanado iz Celja) kudira solo petje inžeod štirinjastega leta nastopa na javnih prireditvah - predvsem kot posnemovalec Elvisa Presleya. Večkrat se je že uspešno udeležil j tekmovanj v posnemanju I slavnega ameriškega pev- | ca, dvakrat pa je tudi zma- gal v močni konkurenci s preko sto udeleženci (Elvis Tributy Convention). Zato so ga ob dvajseti obletnici Presleyeve smrt povabili na » nekdanji dom slavnega kra-.i Ija rokenrola (Graceland), I kjer je prepeval za najožji I /crag sorodnikov in nekda-1 njih prijateljev. I /vied kratKim gostovanjem pw—« . po Sloveniji, ki ga je orga- W. *W nizirala Slovenska izselje- ' nska matica, je med dru- gim nastopil na izseljenskem pikniku v Pol- hovem Gradcu, v Škofp Loki, na folk festi- valu v Prekmurju, na festivalu Rock Otočec, I. avgusta pa ga bomo lahko videli na pos- netku TV Slovenija - v nedeljski oddaji Zoom. V Krško sta ga povabila Turistična agencija Boom in Hotel Sremič. Vilije povedal, da zna zapeti takorekoč vse Elvisove pesmi in ta večer smo lahko slišali res lepo število znanih melodij, ki se pre- našajo iz roda v rod, a se nam je ie težko spomniti njihovih naslovov. Takoje bilo tudi, ko je na trenutke celo preveč phzadevni povezovalec Mile Bitenc (celo pevec ga je v nekem trenutku vprašal "A si končal?) povabil obiskovalce, naj naštejejo nekaj najljubših skladb. Veäna odgovorov si je bilo podobnih:"Vse so mi bile lepe..,Veliko je bilo lepih..., Vse rada poslušam..." Seveda, ko so zazvenele Do You Longso- me tonight, I can't stop loving you, Blue suede shoes, Fever, Heartbreak hotel, It's now or never in še mnoge druge, smo se jih takoj spomnili in nekatere so zasrbele pete. Zejnim so v hotelu ta večer pripravili posebno ponudbo - koktejle Elvis in Presley po zmernih cenah, še posebno, ker tudi vstopnine za nastop mladega Elvisa iz Kanade tokrat ni bilo. (Ce se vam zdi ta zapis nekoliko preveč sentimentalen, so zato pač krive Elvisove melodije, še bolj pa izvedba Vilija Verhovška,kije po navdušenem aplavzu obanstva obljubil, da bo ponovno prišel v Slovenijo ie naslednje leto. Takrat ga res ne smete zamuditi.) S.M. julij 1999 ^OSAVSKI UTRIP ObzörniK Kapele ZAKLJUČEN POLETNI TABOR ZOISOVIH ŠTIPENDISTOV V Kapelah se je v nedeljo 4.julija zaključil 6. poletni tabor Zoisovih štipendistov, ki je letos potekal pod okriljem Zavoda za zaposlovanje - območne enote Sevnica, prvič tudi v Posavju. 35 srednješolcev iz različnih krajev Slovenije, tned katerimi je bilo tudi 17 posavskih štipendistov, je pod mentorstvom profesorjev Gimnazije Brežice in zunanjih strokovnih sodelavcev, nadgrajevalo svoje znanje v raziskovalnih delavnicah: jezikovni, likovni, okoljski ter etnološko - zgodovinski delavnici. Poleg krajanov Kapel in oko- liških krajev je na zaključek tabora prišlo kar lepo število ravnateljev in profesorjev srednjih ter osnovnih sol iz ¦Posavja, predstavnikov vodstva vseh treh občin in seveda starši mladih raziskovalcev, ki so se v kraj- ši predstavitvi seznanili z de- lom in rezultati dela otrok v poletnem taboru. Kakor je po- vedala navzočim Stanislava Molan, ravnateljica Gimnazije Brežice, je tabor vsekakor dosegel svoj namen, mladi pa so v enotedenskem druženju stkali veliko znanstev in prijateljstev, ki jih bodo po vsej verjetnosti negovali naprej. Temu mne- nju se je pridružil tudi Tone Koren, direktor Zavoda za za- poslovanje Sevnica, ki je po- udaril, da je odkrivanje nadar- jenih učencev in spremljanje te nadarjenosti ena pomemb- nejših nalog Zavoda. V imenu tega se je zahvalil vsem so- delujočim pri izvedbi tabora, udeležencem ter njihovim star- šem, predvsem pa prebivalcem Kapel in vodstvu KS Kapele, ki so ponudili svojo pomoč ter iz- kazali izredno gostoljubnost. Udeleženci sedemdnevnega ta- bora so čez dan delali po razli- čnih krajih spodnjega Posavja, predvsem v krajevnih skupno- stih Pišece, Bizeljsko in Kapele, streho nad glavo za prenočišče pa jim je nudila kapelska os- novna sola. Povedali so, da si- cer najbolj udobno res ni bilo, največ negodovanj je bilo zara- di tušev, da pa se je dalo preži- veti, da so se imeli lepo in se bodo tovrstnih taborov tudi v bodoče radi udeleževali. Nina Špiler (Pleterje pri Krš- kem): Sodelovala sem v likovni delavnici, kjer smo imeli bolj in- dividualen, solo tabor. Tema je bila voda, slikali pa smo akvarel in napredovali v tehniki. Imeli smo se dobro, bili smo sproščeni, mogoče malo bolj od ostalih sku- pin, ki so bile bolj vezane na čas in urnik. Sicer pa sem bila tudi pri psihologiji, kjer smo se veliko naučili o sebi, nas samih in o medsebojnih odnosih. Teja Lipovšek (Sevnica): Phhajam iz etnološke delavnice. Na primer, v Mostecu smo se pogovarjali z vaščani in starej- šimi ljudmi, ki so nam razla- gali o splavarjenju, brodarje- nju in čolnarjenju. Zanimivo mi je bilo, kerje šlo za druga- čen način dela, pa čeprav smo imeli naporen, zelo natrpan ur- nik. Ja, danes mi je kar žal, da gremo že domov, drugo leto pa se bomo, če ne prej, mnogi po- novno srečali.. Rok Piltaver (Krška vas): Phhajam iz kemijske skupine, kjer smo preučevali vode. Vzeli smo več vzorcev iz vodnjakov v Kapelah, Pišecah in na Bize- Ijskem, vzeli pa smo tudi nekaj vzorcev iz potokov. Naša sku- pina je preučevala odpadne vode, kjer smo merili od ph vo- de do toplote vode in podobno ter jih primerjali med seboj. Ugotovili smo, da so vodnjaki- verjetno še primerni za upora- bo, vendar jih nihče večne ko- risti. Bojana Mavsar VESELE POČITNICE Z DRUŠTVOM IZVIR Prišlo je dolgo vroče poletje in čas težko pričakovanih počitnic, zato smo na Društvu Izvir tudi letos, kakor že preteklo leto, organizirali od 5.7. do 9.7.1999 počitniške aktivnosti za osnovnošolske otroke.V prostorih društva je bilo v tern času zelo pestro in živahno, saj se je veselih počitnic udeležilo okoli 60 otrok iz občine Krško. Otroci so vsako dopoldne prišli v naše prostore in se nato razdelili po različnih delavnicah. Eni so ustvarjali (izdelovanje iz semenk, slikanje na steklo, barvanje keramike, izdelovanje iz das-mase), drugi so se učili plesnih korakov v plesni delavnici, spet tretji (v glavnem fantje) so se udeležili športnih in taborniške delavnice, v nekaterih skupinah pa so potekale tudi interaktivne igre. Izvajalci oz. vodje delavnic so bili v glavnem študentje - prostovoljci, pa tudi nekateri zunanji sodelavci. Ogledali smo si tudi Policijsko postajo Krško, kjer so otroke seznanili z delom policije, naše vesele počitnice pa smo zaključili s kopanjem na krškem bazenu. Posebej bi se Društvo Izvir rado zahvalilo donatorjem - Žitu ter Mesarstvu Osojnik zVidma, ker sta nam omogočila malico.Ateljeju mode, ki nam je doniralo blago za naše ustvarjalne delavnice. Steklarstvu Vučajnk, ki nam je dalo steklo, na katerega smo lahko slikali. Keramiki KILI - Liboje za keramiko, Policijski postaji Krško, ter posebna zahvala Plavalnemu klubu Krško, ki nam je omogočil prost vstop na bazen. Vzdušje v delavnicah je bilo pozitivno in živahno, naredili smo veliko izdelkov, naučili smo se modernih plesov, igrali nogomet, se šli tabornike in se med seboj tudi bolje spoznali.Z društvom IZVIR je zabavno.torej.pridružite se nam! (Društvo Izvir) julij 1999 ObzorniK FOSAVSKI UTRIP Programi Zveze prijateljev mladine Krško TUDI LETOS ZA NAGRADO V PIRAN V krški Zvezi prijateljev mladi ne so se tudi Ietos odločili, da pripravijo nekaj dni aktivnih nagradnih počitnic za najus- pešnejše učence v občini, in si- cer v okviru projekta Življenje ob morju in v njem. K pripra- vam so tokrat pritegnili tudi Glasbeno šolo Krško, ki je v ma- ju in juniju praznovala 5O-Iet nico svojega delovanja. Ob šte vilnih koncertih in prireditvah, ki so potekale v okviru praz- novanja, je potekalo zbiranje sredstev v obliki prostovoljnih prispevkov namesto vstopnine na omenjene koncerte. Tako so bila zbrana sredstva od prodanih brošur in CD-jev v vi- šini 84.000,00 tolarjev, v obliki gotovine ob vhodu v dvorano 12.320,00 tolarjev, s pomocjo položnic pa so na žiro račun ZPM Krško prispevali skupno 162.237.48 tolarjev naslednji občani: Kržan Josipa, Klanšček Nastja, Herceg Ivan, Šiško Irena, Pirc Iztok, Kristina, Jagrič Davida, Kukovičič Marija, Mikulanc Jožica, Harapin Anamarija, Štajner Boža, Za konjšek Mato, Orožen Mitja, Po gačar L. Davorka, Dimič Terezi ja, Štern Janez, Pirc Branko, Knez Olga, Resnik Mija, Šmajgl Anton, Šterk Nada, Žinko Franc, Olga Košir, Rožman Stane, Moš- kon in Planinc Ivan. Akcija je tekla pod geslom Glas- ba nas bogati, dobrota pa ple- meniti. Učenke in učence, ki so se lahko udeležili nagradnega potovanja in letovanja v Piranu, so izbrale in predlagale njihove sole. Letovanja so se udeležili: Katja Šoba, Sanja Smirič, Simon Povh, Meta Vodopivc, Marko Mirt, Damjan Omerzu, Ana Kozole, Jasna Omerzu, Irena Kunaj, Jože Bogolin, Adrijana Pečnik, Damjan Pangerčič, Mar ko Flajšman, Jože Koretič, Pe Zveza prijateljev mladine Krško razpisuje Počitniški nagradni literarni in likovni natečaj za osnovnošolce in srednješolce v Posavju na temo KRAJ MOJE PRIHODNOSTI Prispevke pošljite do vključno 30.8.1999 na naslov: Zveza prijateljev mladine Krško, Cesta krških žrtev 23. 8270 Krško, s pripisom "Nagradni natečaj". Priložite tudi vaš poln naslov. Prispevki za literarni natečaj naj ne bodo daljši od dveh tipkanih strani. Prvi trije nagrajenci bodo prejeli nagrade - brezplačne zimske počitnice v organizaciji ZPM, njihovi prispevki pa bodo objavljeni v časopisu Posavski obzornik.Vsi prispevki bodo objavljeni v publikaciji Nekaj bi vam rad povedal. Zveza prijateljev mladine Krško Spolnost je del vsakdanjega življenja, zato imajo mladi prav - o njej se moramo pogovarjati. Naj bo razpis - Spolnost in AIDS eden od povodov o zdravi spolnosti; o sreči, veselju, ljubezni, prijetnih spominih, povezanih z našimi spolnimi doživetji; o dvomih, zavorah, strahovih, zadregah, ki nas težijo, in različnih prepričanjih, stališčih, znanju ter neznanju... pa tudi o vsem, česar še nismo načeli in razumeli. Oblikujte o tem spise, eseje, pesmi in pošljite svoje prispevke na naslov ZPM Krško, Cesta krških žrtev 23,8270 Krško, s pripisom ZA LITERARNI NATEČAJ. tra Vodopivc, Ana Suvajčevič, Zala Teodorovič, Tamara Zak šek, Janja Grubar, Jure Jurečič, Jasmina Pisek, Jure Tihole, Teja Pavlin, Janja Teodorovič, David Dolamič, Jasna Zorko, Karin Ro- žman. Ana Šterk, Simona Kržič nik, Tina Simončič, Aleš Erjavec in Saša Založnik. Tokrat obja vljamo le nekaj foto-utrinkov iz njihovega bivanja in dela v Piranu od 25. do 28. junija. Center za socialno delo Krško OTROKOM JE POTREBNO OMOGOČITI ČIM VEČ DOŽIVETIJ Tudi Ietos so pri krškem Centru za socialno delo v času poletnih počitnic (od 5.7. do 16.7.1999) poskrbeli za dob- ro in sproščeno počutje tistih osnovnošolskih otrok, ki jim starši glede na svoje zmožnosti ne morejo nuditi ust- reznih počitnic ter so zaradi tega na nek način izključeni iz družbene skupnosti. Program počitniških aktivnosti so izvajali preko ustvarjalnih delavnic, športnih aktivnosti, obiskali so Poklicno gasilsko enoto Krško, organizirali izlet v Atomske toplice ter se udeležili iger brez meja, ki jih pripravijo tamkajšnji animatorji, in še bi lahko naštevali... Aktivnosti so pri CSD Krško organizirali z namenom, da otrokom omogočijo čim več doživetij in pozitivnih izkušenj, učinek delavnic pa naj bi bil otrokom v pomoč pri razvijanju socialnih veščin, razvijanju ustrezne komunikacije med vrstniki in okoljem, v pomoč pri učinkovitejšem reševanju problematičnih situacij in pri iskanju ustreznih oblik pomoč. (CSD) julij 1999 13 Keportaža ObZörniK BREZIŠKI SEJEM 14 julij 1999 ObzorniK Keportaža Breiice so bile v dneh od 25. do 27. junija /999 ponovno sejemsko mesto. Vsaj malo in toliko, da tradicija dosedanjih petih sejmov ne bo prekinjena in toliko, da bodo odgovorni v občini imeli (ponovno) dovolj časa za razmislek, kako z sejemsko dejavnostjo ob juini meji v prihodnosti. Novi predsednik Območne obrtne zbornice Breiice Janko Hrastovšek je očitno prepričan, da ima občina edinstveno lego za pripravo sejemskih prireditev in nenazadnje tudi preko 700 obrtnikov, med katerimi so vsaj nekateri zainteresirani za tovrstno promocijo. Po besedah Mihe Graha, predsednika Obrtne zbornice Slovenije, izkušnje kažejo, daje sejem v domačem okolju, z domačimi obiskovalci, prvi, a dovoli kritičen razsodnik vsega, kar ustvarja obrt. Nastop na sejmu je tudi lepa priložnost za sklepanje poslov. Koliko uspeha $o v tem pogledu imeli posamezni izmed 88 razstavljalcev na letošnjem sejmu, vedo najbolj vsak sam zase. V Posavskem obzorniku, ki je tokrat tudi sodeloval na sejmu, smo tudi prepričani, da imajo Brežice možnosti za razvoj sejemske dejavnosti, vendor /e pod pogojem, da čimprej najdejo ustreznejše prostore in si tako v občini kot širše v Posavju skušajo zagotoviti sodelovanje vseh tistih dejavnikov $ področja gospodarstva in obrti, ki so tokrat očitno ostali ob strani. Del sejemskega utripa smo seveda zabeležili med sprehodi po sejmu. Za sejemski radio in obsejemske prireditve je tokrat poskrbel Ropot marketing Studio - na sliki zgoraj, spodaj pa Mlade fraile v akciii...) julij 1999 15 Ubčinski sveti ObzorniK Občinski svet SEVNICA SEVNIŠKI OBČINSKI SVET GRE NA ZASLUŽEN DOPUST Zadnji dan v mesecu juniju je na sev- niškem gradu potekala zadnja, 7.seja OS pred dopusti članov in ene članice. In tega si slednji vsekakor zaslužijo, kajti njihove dosedanje seje zdaleč presegajo kvaliteto in nivo sej občinskih svetov sosednjih občin. Predlog dnevnega reda namreč oddelajo v celoti.zato v Sevnici ne doživljamo maratonskih nadaljevanj posameznih sej (za kar so pravi eksperti v Brežicah), sprehodov posameznikov iz in v dvorano ni, poslanske skupine ne zahtevajo za vsako malenkost po- sveta, usklajevanja mnenj še o tako pe- reči temi potekajo na kulturnem nivoju in konstruktivno, brez javno pokazanih osebnih zamer in metanja polen pod noge. Ne poznajo tudi venomer pona- vljajočih solističnih nastopov enih in is- tih posameznikov strank, domala vsak svetnik se vključi v razpravo. Gradivo za seje imajo v vezani obliki, kar vseka- kor prispeva k veliko večji preglednosti in urejenosti. SREDSTEV PLANIRALI MANJ, PORABILI BISTVENOVEČ Letošnji kosovni odvoz je osiromašil sevniški občinski proračun za I 1.371.063,00 tolarjev, kar je enkrat več kot v letu 1998, ko je ta postavka znašala 5.561.788,00 SIT. Sredstev za to akcijo so planirali veliko manj, porabili veliko več.a če primerjamo količine kosovnega odvoza, je letošnji znašal 8.415 m3 ko- sovnega odpada.lanski pa 3.754 m3.Vse- kakor bo v naslednjem letu potrebno dati ljudem podrobna navodila, so menili svetniki, kosovne odpadke sortirati že v začetni fazi, poostriti nadzor nad odla- gališči in rešiti odvoz školjk avtomobilov, ki so pomenile največji strošek in kar je dolžen storiti lastnik odsluženega jek- lenega konjička. O PITNIVODI SE BODO NAPREJ POGOVARJALI NA SEPTEMBR- SKI SEJI ker vabljenega predstavnika iz Vodno- gospodarskega inštituta Vojka Bibiča na sejo ni bilo, ker je odšel predčasno na dopust. Sicer se je OS seznanil z izvleč- kom iz študije dolgoročne oskrbe s pit- no vodo v občini, a nanjo dal nemalo število dopolnitev in pripomb.največ na tiste projekte, ki bi se že morali izvajati in za l