1.
Poštnina plačana v gotovini.
Letnik IX
V Ljubljani, dne 2. januarja 1927.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
V ■ c» b 1 n a :
1.	Pravilnik o uvozu in prometu umetnih gnojil.
2.	Razpis glede pobiranja dodatka na tkane predilne izdelke z določeno dolžino.
3.	Popravka k pravilniku o odkupovanju invalidnine in podpore. Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Uredbe osrednje vlade.
1.
Zaradi kontroliranja vseh domačih in inozemskih (uvoženih) umetnih gnojil predpisujem na podstavi člena 2., petega odstavka, in člena 4., tretjega od- j stavka, zakona o kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postajah na predlog oddelka za ratarstvo
Pravilnik
o uvozu in prometu umetnih gnojil.*
Člen 1.
Za «umetno gnojilo» se smatra material, prikladen za rastlinsko hrano, ki ga je treba v ta namen fizikalno, kemijski ali biološki pridelati.
Člen 2.
Umetna gnojila, kakor: čilski soliter, amoniakove soli, kalcijev cianamid, superfosfat, dvojni super-t'osfat, gvano, živalska moka in moka drugega izvora, soli kalijovega okisa, zmesi itd., so podrejena ob uvozu kontroli glede na pristnost, čistoto, uporabnost in izvor. Za uvoz in notranji promet se dopušča samo ono gnojilo, o katerem se ugotovi z analizo, da ustreza svojemu pomenu in namenu in da rastlinam ni škodljivo. Kontrola uvoženili gnojil se vrši po členu 8. tega pravilnika; kontrolo domačih umetnih gnojil pa je treba vršiti po členu 3. tega pravilnika. Uvoz in promet patentiranih gnojil ali specialnih zmesi se dovoljuje samo s posebno odločbo ’uiiiistrstva za poljedelstvo in vodo po analitičnem Preizkusu in ugotovitvi njih dejanske vrednosti.
Člen 3.
Tvornice, ki izdelujejo umetna gnojila v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, so glede kvalitete in koristnosti svojih izdelkov pod kontrolo ministrstva za poljedelstvo in vode. To kontrolo vrši specialna komisija, ki jo odredi ministrstvo za poljedelstvo in vode in ki mora, preden se začne pomladna in jesenska sezona gnojenja, pregledati tvornice ter vzeti ogledke izdelanega blago, ki jih preizkusi na isti način, kakor je to predpisano z.a uvoženo blago (glej člena 14. in 15. tega pravilnika). Če bi se ugotovilo z analizo, da dotično umetno gnojilo ne ustreza predpisom tega pravilnika, odredi ministrstvo za poljedelstvo in vode, kako se postopaj nadalje s takim gnojilom, da se prepreči njegov promet v državi. Tvornice morajo pred odpremo blaga plombirati vsako vrsto zabojev, sodov ali vreč s svojo tvorniško zalivko.
Člen 4.
Vsak vagon gnojila, ki prihaja iz domačih tvor-nic, mora imeti potrdilo dotično tvornice, na katerem jo definitivno naveden odstotek sestavin, omenjenih v členih 13., 14. in 15. tega pravilnika.
člen 5.
Pristojna kmetijska poizkusna in kontrolna postaja ima pravico, ob vsakem času kontrolirati umet-
* «Službene Novine kraljevino Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 16. decembra 1626., št. 286/1,XXI.
na gnojila v založiščih pri privatnih trgovcih, malih prodajalcih in poljedelskih zadrugali. Kupcem gnojila pristoja prav tako pravica, zahtevati od prodajalca skupno jemanje ogledkov, da jih naknadno preizkusi pristojna kmetijska poizkusna in kontrolna postaja.
Člen 6.	#
Trgovanje in promet z gnojilom, o katerem se je ugotovilo, da je v njem škodljivih sestavin v količini, ki utegne biti rastlinam škodljiva, so prepoveduje. Maksimum škodljivih sestavin je določen v členu 16. tega pravilnika.
člen 7.
Vsa opravila glede kontrole umetnih gnojil pri privatnih in zadružnih založiščih in trgovinah z umetnimi gnojili vrše kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Topčideru, Splitu, Ljubljani, Zagrebu, Osijeku in Mariboru in agro-kemijska postaja v Križevcih. Teritorialna pristojnost kmetijskih poizkusnih in kontrolnih postaj je za kontrolo umetnih gnojil ista kakor teritorialna pristojnost za fitopato-loško-entoinološko izvestilno službo in kontrolo, odrejeno z odločbo ministra za poljedelstvo in vode št. 35.100/111—1926., samo da spada ozemlje, dodeljeno z omenjeno odločbo fitopatološkemu zavodu v Sarajevu, za kontrolo umetnih gnojil v pristojnost kmetijske poizkusne in kontrolne postaje v Splitu.
Člen 8.
Ogledki umetnih gnojil se jemljejo ob uvozu komisijski vpričo predstavnika finančno-carinskega ob-lastva, predstavnika policijskih (političnih) oblastev in predstavnika ministrstva za poljedelstvo in vode, pred odposlancem pristojne kmetijske poizkusne in kontrolne postaje ali sreskega ali oblastnega kmetijskega referenta. Ko so se vzeli ogledki, je treba vse vreče, zaboje, sode itd. plombirati s svinčeno zalivko kontrolne naprave. Prodajati ncplombirano uvoženo gnojilo je prepovedano. Kontrolno jemanje ogledkov umetnih gnojil v notranjem prometu se tudi vrši komisijski, toda brez prisotnosti finančno-carinskega organa.
Člen 9.
Og|odek gnojila, ki se vzame za analizo, mora biti povprečen. Vzame se iz vsake poedine vreče, vsakega poedinega zaboja, soda itd.; če ni skupaj več nego 10 vreč, zabojev,, sodov itd., se vzame ogledek z vrha, iz srede in z dna, kar predstavlja poedini ogledek. Če je več nego 10 vreč, zabojev, sodov itd., se vzame od vsakih 10 vreč, zabojev, sodov itd. po en ogledek. Vsakih 10 poedinih ogledkov, t. j. ogledkov iz vsakih 10 vreč, zabojev, sodov itd., tvori, ko se med seboj dobro premešajo, osnovni ogledek. Iz vsakega osnovnega ogledka so vzamejo po trije ogledki v količini najmanj 1 kg ter se denejo v steklenico. Ta se hermetično zapre s pluto, zapečati s pečatnim voskom in s pečatom enega izmed državnih uradov, čigar predstavnik je bil v komisiji, ko so se vzeli ogledki. če se v poedinih omotih umetno gnojilo razlikuje od drugih glede duha, barve, vlage 4 sl., je treba pripraviti tri posebne ogledke. Če je pri jemanju ogledkov prisoten lastnik blaga ali njegov predstavnik, mu je dovoljeno, pritisniti poleg pečata državnega urada na zapečateni ogledek tudi svoj lastni pečat.
Če želi lastnik spraviti blago v promet, preden se izvrši uradna analiza, se mu sme to dovoliti, ako
položi pristojnemu oblastvü kavcijo v popolni vrednosti uvoženega blaga. Če se ugotovi z analizo, da blago ne ustreza predpisom tega pravilnika, se položena kavcija zaseže v korist ministrstva za poljedelstvo in vode, z blagom (umetnini gnojilom) pa se postopa po členu 19. ali po členu 20. tega pravilnika.
Člen 10.
Za analizo umetnih gnojil se pobirajo predpisane takse, ki jih objavi istočasno z razglasitvijo tega pravilnika kot dodatek k pravilniku oddelek za ratarstvo ministrstva za poljedelstvo in vode.
Člen 11.
»
O vzetih ogledkih se sestavi zapisnik, v katerem je treba navesti poleg drugih podatkov: a) količino gnojil in vrsto vklada; b) izvor gnojila (državo, kraj, tvornico, uvoznikov naslov); c) originalni naziv gnojila; č) ceno gnojila po fakturi; d) garantirani odstotek hranilnih sestavin, če jih je dobavitelj ali lastnik navedel.
Člen 12.
Od treli vzetih ogledkov se pošljeta dva pristojni kmetijski napravi (poizkusni in kontrolni postaji) v analizo, tretji pa se shrani pri krajevnih pristojnih oblastvih do izvršene analize. Analize se vrše na enem ogledku; drugi pa se hrani na postaji zapečaten najmanj šest mesecev, če bi so zgodilo, da lastnik gnojila (stranka) no bi bil zadovoljen z analizo, izvršeno pri dotični kmetijski napravi. Če stranka zahteva, se ji sme izročiti eden ali več ogledkov gnojila za njeno uporabo.
Člen 13.
Po vrsti se dele gnojila na te-le skupine: a) dušikovo gnojilo; b) fosforjevo gnojilo; c) kaliovo gnojilo, č) dušikovo-kaliovo gnojilo, d) zmesi, e) apnova gnojila, f) gnojila z vsebino magnezije, g) katalitič-na gnojila in h) specialna gnojila.
A. V prvo skupino spadajo: t.) čilski soliter z normalno vsebino dušika 15-5 %;
2.	) umetni natrijev soliter z normalno vsebino du-
šika 16 %;
3.	) norveški soliter z normalno vsebino dušika
12-5 %;
4.	) žveplovokisli amoniak z normalno vsebino dušika
20%;
5.	) natrijev amonijev sulfat z normalno vsebino du-
šika 18-5 %;
6.	) sintetične amoniakove soli:
I.	žveplovokisli amoniak* z normalno vsebino dušika 21 %;
II.	hlorovokisli amoniak z normalno vsebino dušika 24 %;
lil. amonijev bikarbonat z normalno vsebino dušika 17 %;
IV.	solitrovokisli amoniak z normalno vsebino dušika 34-5 %;
V.	solitrovokisli kali-amoniak z normalno vsebino dušika 16 % in 26 % K20;
VI.	solitrovokisli natrijev amoniak z normalno vsebino dušika 19-5 %,
VII. solitrovokisli kalcijev amoniak z normalno vsebino dušika 25 %;
VITI. solitrovokisli apnov sulfat z normalno vsebino dušika 27 %;
IX. urinove (sečne) spojine z normalno vsebino dušika 46 %;
7.	) plinovica z normalno vsebino dušika 1 %;
8.	) kalcijev cianamid (apnov dušik) z normalno vse-
bino dušika 18-5 %;
9.	) organska dušikova gnojila:
I.	krvna moka z normalno vsebino dušika 8 %, fosforjeve kisline (PoOp) 2 % in kalijevega okisa (kali) 0-8
II.	rožena moka z normalno vsebino dušika 13-5 %■ in fosforjeve kisline (P2Ob) 7 %;
III.	usnjena moka z normalno vsebino dušika 7-5 %;
IV.	volnen prah («volnena štupa») z normalno vsebino dušika 8-5 %;
V.	rechmedorfska moka z normalno vsebino dušika 8-5 % in fosforjeve kisline (P20B)
i %;
VI.	Lutzelova moka z normalno vsebino dušika
3%.
B.	V drugo skupino spadajo:
1.	) superfosfat s 16 % fosforjeve kisline (P2Ob), raz-
topne v vodi;
2.	) dvojni superfosfat s 40 % fosforjeve kisline
(P20B), raztopne v vodi;
3.	) dikalcijev fosfat z 38 % fosforjeve kisline (P205),
raztopne v vodi;
4.	) Thomasova moka s skupno fosforjevo kislino
(P20B) 18-49 %;
5.	) germanijski fosfat s 6 % fosforjeve kisline (P2Ob)
in 6 % kalijevega okisa (kali);
6.	) sirovi fosfati s skupno fosforjevo kislino (P^O )
27-5 %.
C.	V tretjo skupino spadajo:
1.) soli kalijevega okisa:
a)	sirove soli kalijevega okisa:
I.	karnalit s skupno vsebino K20 10%;
II.	kajnit, trda sol, silvinit, gorski kiserit s skupno vsebino K?0 13^5 %;
b)	koncentrirane soli kalijevega okisa:
I.	gnojila kalijevega okisa s 40 %, kalijevega okisa;
II.	žveplovokisli kalij I. z 49-5 % kalijevega okisa;
III.	žveplovokisli kali-magnezij z 28 % kalijevega okisa;
XV. kalijev hlorid z 51-75 % kalijevega okisa;
V.	žveplovokisli kalij II. s 53 % kalijevega okisa;
VI.	fonolitna moka z 8 % kalijevega okisa.
Č. V četrto skupino spadajo:
1.	) kostna moka:
I.	normalna kostna moka s 5 % dušika in 21 % fosforjeve kisline (P20B);
II.	preparjena kostna moka s 3-5 % dušika in 23 % fosforjeve kisline (P.(0B);
lil. razklejena kostna moka z" 1-2 % dušika in 28-5 % fosforjeve kisline (P,(05);
2.	) peruanski gvano:
I. zmleti sirovi peruanski gvano I. s 7 % dušika, 14 % fosforjeve kisline (P2Ob) in 2 % kalijevega okisa;
H.	zmleti peruanski gvano TI. s 3-5 % dušika, 17 % fosforjeve kisline (P2Ob) in 2 %, kalijevega okisa;
IH. zmleti peruanski gvano III. s 7 % dušika, 10 % fosforjeve kisline (P,0B) in 2 % kalijevega okisa;
3.	) različna ribja in'mesna moka:
I.	južnoameriški ribji gvano s 6-5 % dušika ‘n 12-5 % fosforjeve kisline (P20B);
II. mrhovinska moka z 8 % dušika in 12-5 % fosforjeve kisline (P.,0B);
III.	ribja moka z 8-5 % dušika in 12-5 % fosforjeve kisline _(P2Ob);
IV.	norveški ribji gvano I. z 11 % dušika in 4-5 % fosforjeve kisline (P20B);
V.	norveški ribji gvano II. z 8 % dušika in 13 % fosforjeve kisline (P20B).
D.	V peto skupino spadajo:
1.	) amonijev superfosfat (AS)
2.	) solitrovokisli amonijev super-
fosfat (ASS)
3.	) superfosfat kalijevega okisa
(KS)
4.	) kali-amonijev	superfosfat
(KAS)
5.	) solitrovokisli kali-amonijev
superfosfat (KASS)
6.	) Gerlachov amonijev fosfat
7.	) razne druge zmesi
V sebina hranlj i vib sestavin po deklaraciji tvornice in po odločbi ministrstva za poljedelstvo in vode skladno s členom 2. tega pravilnika.
E.	V šesto skupino spadajo:
1.	) lapor in zmleto ogljikovokislo apno z 90%
CaCo3;
2.	) apno v kosih ali zmleto z 90 % Cao;
3.	) žgano dolomitno apno, sivo apno s 85 % CaO;
4.	) apnov prah (odpadki) s 50 % CaO;
5.	) malec ali malčev superfosfat z 32 % CaO in 2 %
PA;
6.	) nevtralno apno s 40 % CaO in 0-5 % K;
7.	) različni industrijski odpadki:
I. kalcinit s 25 %• CaO;
II. acetilenovo apno s 35 % CaO.
F.	V sedmo skupino spadajo: vse rudninske spojine z vsebino magnezije.
G.	V osmo skupino spadajo:
različna patentirana sredstva, kakor: «Milo» inJahnovo gnojilo itd.
Vsebina hranljivih sestavin po deklaraciji tvornice in po odločbi ministra za poljedelstvo in vode.
H.	V deveto skupino spadajo:
1.	) nemška, francoska in druga
specialna gnojila
2.	) nadomestek za amonij
3.	) travniško gnojilo
4.	) vsa druga gnojila s special-
nimi imeni
člen 14.
V sebina hranljivih sestavin po deklaraciji tvornice in po odločbi ministrstva za poljedelstvo in vode.
Kmetijske pbizkusne in kontrolne postaje morajo ugotoviti z analizo:
a)	vlago gnojila (H20);
b)	odstotek hranljivih ali vobče koristnih elementov v originalni substanci;
c)	količino prostih kislin;
č) prisotnost in količino rastlinam strupenih in škodljivih spojin.
Člen 15.
Za rastlinam škodljiva se označujejo umetna gnojila, ki imajo v sebi eno ali več izmed naslednjih spojin:
več nego 3 % proste žveplove kisline; več nego 5 % proste fosforjeve kisline; več nego 0-2 % perhlorove kisline; več nego 0-05 % arzena (As20;j); več nego 1 % bakra v obliki sulfata; več nego 0-5 %, železa v obliki oksidula, eventualno pa tudi druge škodljive sestavine, katerih prisotnost in škodljivi vpliv bi se ugotovila s kontrolnimi preizkusi.
Člen 16.
Vse državne kmetijske poizkusne in kontrolne postajo vrše analizo po enotni metodi, predpisani po ministrstvu za poljedelstvo in vode, ki jo razglasi oddelek za ratarstvo v svojem uradnem glasilu «Glasniku» kot dodatek (specialni del) tega pravilnika.
Kot latitude v poedinih določitvah se dovoljujejo te-le maksimalne razlike:
za določitev P2Ob v Thomasov! moki 0-5%; za določitev P20B v vsakem drugem gnojilu 9-5 %;
za določitev K20 v vsakem gnojilu 0-3 %; za deločitev N v vsakem gnojilu 0-2 %,; za določitev proste SOs v vsakem gnojilu 0-01 %; za določitev proste P205 v vsakem gnojilu 0-3%;
za določitev perhlorove kisline 0-01 %; za določitev arzena (As208) 0-005 %; za določitev bakra v obliki sulfata 0-1%; za določitev železa v obliki oksidula 0-01 %.
Člen 17.
V dvomljivih primerih mora izvesti analitična naprava z dotičnim gnojilom preizkuse o vplivu gnojila na kalivost semenja.
Člen 18.
O izvršeni kontrolni analizi se izda potrdilo po določenem obrazcu, v katerem je treba navesti:
1.	) koliko kilogramov hranljivih spojin za rastline ima v sebi 100 kg originalnega in suhega umetnega gnojila;
2.	) oceno analiziranega gnojila, namreč ali se sme dati v promet, s kvalifikacijo: ali je gnojilo «normalno», «dobro», «jako dobro» ali «škodljivo». Zadnja kvalifikacija se mora pojasniti in opravičiti s podatki analizo.
Člen 19.
Gnojilo, o katerem se ugotovi, da ima v sebi manj hranljivih sestavin, nego znaša minimum, določen v členu 13. tega pravilnika, se izključi iz prometa na ozemlju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Člen 20.
Gnojilo, o katerem se ugotovi, da ima v sebi rastlinam škodljivih sestavin več, nego znaša maksimum, vl^očen v členu 15. tega pravilnika, zaseže ministrstvo poljedelstvo in vode, ki odloči za vsak primer o nadaljnjem postopanju z zaseženim materialom.
Člen 21.
Kdor prekrši iz nevednosti predpise tega pravilnika, se sme kaznovati v denarju do 10.000 dinarjev ali pa z zaporom do enega meseca.
Kdor prekrši iz malomarnosti predpise tega pravilnika (člena 19. in 28.), se sme poleg tega, da se mu odvzame dovolitev za nadaljnje trgovanje z umetnimi gnojili, kaznovati v denarju do 20.000 dinarjev ali pa z zaporom do dveh mesecev.
Kdor napravlja namenoma, z vednostjo, falzifi-kate, taka dopolnila umetnih gnojil, ki so brez vrednosti, ter daje taka gnojila v promet, kakor tudi oni, ki daje namenoma v promet umetna gnojila z odstotkom hranljivih sestavin pod maksimumom, predpisanim v členu 13. tega pravilnika, ali z odstotkom škodljivih sestavin nad maksimumom, predpisanim v členu 15. tega pravilnika, se sme poleg tega, da se mu zaplenijo (odvzamejo) taka umetna gnojila in da se mu odvzame dovolitev za nadaljnje trgovanje z njimi, kaznovati v denarju do 40.000 dinarjev ali pa z zaporom do treh mesecev.
Člen 22.
Pritožbe zoper odločbo pristojne kontrolne naprave se smejo vložiti pri ministrstvu za poljedelstvo in vode v 14 dneh od dne, ko se je kontrola izvršila; v tem primeru odredi ministrstvo drugo izmed svojih poizkusnih in kontrolnih postaj, da izvrši vnovično analizo dotičnoga gnojila na shranjenem in zapečatenem ogledku (glej člen 12. tega pravilnika).
Za ministrstvo so odločilne samo kontrole (analize), ki jih izvrše kmetijske poizkusne in kontrolne postaje, našteto v členu 7. tega pravilnika.
Člen 23.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko ga razglasi oddelek za ratarstvo meni podrejenega ministrstva v «Službenih Novinah»; vsem interesentom se nalaga, da se morajo doslovno ravnati po njem.
Minister za poljedelstvo in vode:
I. Pucelj s. r.
2.
Razpis glede pobiranja dodatka na tkane predilne izdelke z določeno dolžino.*
Opazil sem, da poedine carinarnice, ko pobirajo dodatek na določeno dolžino iz točke 9. občih opazk k V. delu v predlogu zakona o obči carinski tarifi, ne postopajo po razpisu C. br. 63.132 z dne 31. oktobra 1922., dasi so odredbe te točke v zakonskem predlogu samo stilistično izpremenjene, v bistvu pa so ostale iste.
Zato odrejam carinarnicam na podstavi člena 23. v predlogu zakona o obči carinski tarifi, naj postopajo, ko pobirajo dodatek na določeno dolžino, tudi v bodoče po pojasnilu, danem v zgoraj omenjenem razpisu, ter naj pobirajo dodatek na določeno dolžino po osnovni stopnji carine za sirovo blago.
V Beogradu, dne 21. decembra 1926.;
C. br. 55.000.
Minister za finance:
dr. Ninko Perič s. r.
3.
Popravka k pravilniku o odkupovanju invalidnine in podpore.**
V	tem pravilniku (Uradni list z dne 21. decembra 1926., št. 445/117) naj se izvršita naslednja popravka:
V	3. vrsti uvoda naj stoji namesto: «s členom 117.» pravilno: «s členom 116.».
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 25. decembra 1926., št. 294/LXXlH.
** Priobčena po «Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dno 25. decembra 1926., št. 294/LXXIII.
V členu 6. naj stoji v tretji vrsti prvega odstavka namesto: «točkami a), b), č) in d)» pravilno; «točkami a), b), č) in d) člena 4.».
Razglasi velikega župana ljubljanske oblasti.
Vet. br. 1162.
Izkaz o stanja živalskih kužnih bolezni v območju ljubljanske oblasti od dne 20. do dne 26. decembra 1926.
Opazka: Imena sreskih poglavarstev (mestnega magistrata) so natisnjena z debelejšimi, imena občin pa z navadnimi črkami; kraji s številom zakuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
O. br. 2921/2.	18
Razglas.
Na podstavi pooblastitve gospoda ministra za trgovino in industrijo z dne 6. decembra 1926., VI. št. 4257, potrjujem izpremembe §§ 2., 5., 8., 13. do
19.,	23., 24., 25., 27., 28., 30., 32., 34., 35., 36., 43.,
44.,	49. in 50. pravil za Stavbno družbo, d. d. v Ljubljani, po sklepu 53. rednega občnega zbora delničarjev z dne 31. avgusta 1926.
Izprememba pravil se nanaša predvsem na to, da prenese družba svoj sedež iz Ljubljane v Beograd. V L j u b 1 j a n i, dne 28. decembra 1926.
L. br. 1447.
Veliki župan ljubljanske oblasti:
dr. Baltič s. r.
Gibanje nalezljivih bolezni v ljubljanski oblasti od dne 15. do dne 21. decembra 1926.
Srez	1	O §=3 S ®	l|	jC B	«J i -♦-* (/1
	6		o >	p	o:
Skupina tifuznih bolezni.
Brežice		3				3
Črnomelj		4	2			6
Kamnik .....	•	1		*	1
Krško		2	2			4
Laško 		1	1	i		1
Ljubljana, mesto .	2	5			7
Ljubljana, srez .	1		,		1
Logatec .	6	i	3	i	3
Novo mesto . .	2		1	.	1
Skupaj .	21	12	5	i	27
Griža. —		Dysenteria.			
Krško		4		1		3
Novo mesto . . .	2			.	2
Skupaj .	6		1	•	5
Škrlatinka.		— Scarlatlna.			
Kamnik		1	1			2
Kranj ....		1			1
Kočevje . .	2				2
Krško .	1	1	1		1
Laško .	2				2
Ljubljana, mesto .	5	4	2		7
Skupaj .	11	7	3		15
Krško..........
Ljubljana, mesto Ljubljana, srez .
Skupaj
Ošpice. — Morbilli.
23	10	2		31
5	5	1		9
•	3			3
28	18	3	1	.		43
Davlca.
Brežice...........
Kranj.............
Laško ............
Ljubljana, mesto . Ljubljana, srez . . Radovljica . . . .
Skupaj .
Diphterla et Croup.
4		1
2	1	2
	1	
4	2	i
2	1	2
1		
13	5	6
3
1
1
5
1
11
Vranični prisad.
Krško: Velika Dolina (Bregansko selo 1 dvorec).
Garje ovac.
Radovljica: Bled (Rečica 7 dvorcev).
Svinjska kuga.
Brežice: Sela (Sela 1 dvorec). Kamnik: Vodice (Vodice 1 dvorec). Krško: Št. Rupert (Št. Rupert 1 dvorec). Ljubljana, okolica: Ježica (Stožice in Tomačevo po 1 dvorec). Radovljica: Radovljica (Radovljica 1 dvorec).
Svinjska rdečica.
Kočevje: Lužarje (Opalkovo 1 dvorec). Krško: Sv. Križ (Sv. Križ 2 dvorca). Ljubljana, okolica: Dobrunje (Sostro 1 dvorec). Novo mesto; Šmihel-Stopiče (Vavta vas 1 dvorec).
V Ljubljani, dne 29. decembra 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
Razglasi drugih uradov in oblastev.
Freds. 1261/18/26-4.
Razglas.
Višjo deželno sodišče v Ljubljani razglaša, da so bodo vršila redna porotna zasedanja v letu 1927. po nastopnem redu:
I. Pri deželnem sodišču v Ljubljani: prvo: dne 21. februarja; drugo: dne 16. maja; tretje: dne 22. avgusta; četrto: dne 14. novembra.
H. Pri okrožnem sodišču v Mariboru: prvo:	dne 7. marca;
drugo: dne 7. junija; tretje: dne 12. septembra; četrto: dno 5. decembra.
III.	Pri okrožnem sodišču v Celju:
prvo: dne 28. februarja;
drugo: dne 30. maja;
tretjo: dne 29. avgusta;
četrto: dne 21. novembra.
IV.	Pri okrožnem sodišču v Novem mestu:
prvo: dne 7. marca; drugo: dne 7. junija; tretje: dne 29. avgusta; četrto: dne 21. novembra.
Predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani,
dne 27. decembra 1926.
Dremavica. -
Brežice..........i
Encephalitis letharglca.
1 I . I 1 I .
Brežice .... Črnomelj. . ’ | Ljubljana, mesto
;
Skupaj
Dušljivi kašelj. — Pertussis.
16
2
2
2
5
®en- — Erysipelas. 1
Brežice ....
Kranj..........
Krško..........
Ljubljana, mesto
Skupaj
Krčevita odrevenelost. _ Telanu8
Črnomelj.........| l |	,	| j
V Ljubljani, dne 27. decembra 1926.
Za velikega župana ljubljanske oblasti: načelnik Kremenšek s. r.
S 10/26—4.	16
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Mirka Vehovca in Marije Vehovčeve, posestnikov v Žužemberku št. 7.
Konkurzni komisar: Gustav Galle, svetnik deželnega sodišča in predstojnik okrajnega sodišča v Žužemberku.
Upravnik mase: dr. Emerik Ločnik, notar v Žužemberku.
Prvi zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Žužemberku dne 15. januarja 1927. ob desetih. Oglasitveni rok do dne 5. februarja 192 7. Ugotovitveni narok pri istem sodišču dne 19. februarja 192 7. ob desetih.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Novem mestu, oddelek L,
dne 29. decembra 1926.
E 4895/26—9.	25
Družbeni oklic.
Dne 18. januarja 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastralno občino Gradiško predmestje v Ljubljani, vi. št. 171.
Cenilna vrednost; 176.700 Din; najmanjši po-nudek: 88.350 Din.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najkesneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbo, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 30. novembra 1926.
E 916/26—8.	36
Družbeni oklic.
Dne 19. januarja 192 7. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin: 1.) zemljiška knjiga Jelovec, vi. št. 251, in 2.) zemljiška knjiga Pečke, vi. št 259.
Cenilna vrednost: ad 1.) 70.250 Din, ad 2.) 7330 Din; najmanjši ponudek: ad 1.) 35.125 Din, ad 2.) 4887 Din 16 p.
Najprej se bo vršila dražba posameznih zemljišč, nato pa vseh zemljišč skupaj. Obveljala bo ugodnejša dražba.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jo ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovenski Bistrici, oddelek II.,
dne 11. decembra 1926.
19 Vpisi v trgovinski register.
I. Vpisali sta se nastopni firmi:
1.	Sedež: Radomlje.
Besedilo firme: Gradnik in drug, družba z o. z. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom in I deželnimi pridelki.
i Družbena pogodba z dne 29. novembra 1926., opr. št. 3484.
Družba je ustanovljena za nedoločen čas. Osnovna glavnica znaša 20.000 Din ter je v gotovini popolnoma vplačana.
Poslovodja: Lovro Gradnik, trgovec s kurivom v Ljubljani, Vegova ulica št. 8.
Družba ima enega ali več poslovodij, ki jih izvoli občni zbor. Vsak poslovodja zastopa družbo samostojno in vsak ima sam pravico, podpisovati družbeno firmo tako, da postavlja pod njeno besedilo, ki je lahko po komerkoli napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno, svojeročno svoje ime. Ljubljana, dne 22. decembra 1926.
2.	Sedež: Vir-Dob.
Besedilo firme: Podgoršek & Bolhar.
Obratni predmet; usnjarna.
Družbena oblika: javna trgovska družba izza dne 1. januarja 1921.
Družbenika: Franc Podgoršek, usnjar na Viru št. 7, in Jernej Bolhar, usnjar v Domžalah št. 144.
Za zastopanje jo upravičen vsak družbenik samostojno.
Firma se podpisuje tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali odtisnjenemu besedilu: Podgoršek & Bolhar eden izmed družbenikov svojeročno svoj podpis.
Ljubljana, dne 13. decembra 1926.
II. Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
3.	Sedež: Krško.
Besedilo firme: Ruski tisk — Ruskaja pečatj, družba z o. z. v likvidaciji:
Izbrisal se je likvidator dr. Emil Kandare. Novo mesto, dne 21. decembra 1926.
4- Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Deska», gozdna industrijska delniška družba:
Izbrisal se je Slan ravnateljstva dr. Emil Gaj; vpisal pa se je član ravnateljstva Slavko Boh, knjigovodja v Ljubljani.
Ljubljana, dne 13. decembra 1926.
5.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Hipotekarna banka jugoslovanskih hranilnic:
Izbrisal se jo član upravnega sveta Josip Ogo-reutz; vpisala pa sta se člana upravnega sveta Josip Verbič, ravnatelj Občinske hranilnice na Vrhniki, in Janko Sajovic, trgovec in predsednik Mestno hranilnice v Kranju.
Ljubljana, dne 21. decembra 1926.
6.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Jantar, družba z o. z.:
Vpisal se je poslovodja ing. Oton Ahlfeld v Ljubljani.
Na občnem zboru z dne 13. novembra 1926. so se izpremenile točke «Sedmič» in «Osmič» družbene pogodbe z dno 30. maja 1922. in «Prvič» in «Drugič» notarskega pisma z dne 31. julija 1922.
Poslovodje zastopajo družbo sodno in izvensodno kolektivno po dva in dva ter podpisujejo za družbo tako, da pristavljata pod njeno napisano, natisnjeno ali s štampilijo odtisnjeno besedilo svoji imeni poslovodja ing. Oton Ahlfeld in eden izmed ostalih treh poslovodij.
Ljubljana, dne 30. novembra 1926.	•
7.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Jugoslavenska industrija ulja i boja, dioničko druStvo:	,
Izbrisal se jo prokurist Franc Vodopivec.
Prokura se je podelila Ivanu Bezjaku, uradniku Jadransko-Podunavske banke v Dolu pri Ljubljani.
L j u b 1 j a n a, dne 21. decembra 1926.
8.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Ljubljanski dvor», stanovanjska in stavbena družba z o. z.:
Izbrisali so se poslovodje Gustav Fali, dr. Rudolf Götz, Andrej Vrečko in Viktor Bračič; vpisali pa so se poslovodje Spasoje Nedeljković, načelnik generalne direkcijo državnih železnic v Beogradu, Djordje Jevtovič, načelnik gradbenega oddelka generalne direkcijo državnih železnic v Beogradu, Dimitrije Knežević, direktor direkcije državnih železnic v Ljubljani, in ing. Friderik Schmidinger, arhitekt gradbenega oddelka generalne direkcije državnih železnic v Beogradu.
Ljubljana, dne 14. decembra 1926.
9.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: «Polzela», tvornica lesnih izdelkov, družba z o. “f. v Polzeli:
Na podstavi notarskega zapisa z dne 30. novembra 1926., posl. št. 5235, prist. zap. št. 1993/26, se jo izpremenila točka «Drugič» družbene pogodbe z dno 4. januarja 1924. in se glasi: «Drugič»: Firma se glasi: «Polzela», tvornica navadnih in tkanih pletenin, družba z o. z. v Polzeli.
Izpremenila se jo tudi točka «četrtič» navedene družbeno pogodbo tako, da je predmet podjetja odslej tvorniško izdelovanje navadnih in tkanih pletenin (trikotaž), tvorniško barvanje in apretura navadnih in tkanih pletenin, tkanin in preje, trgovanje s temi in tudi s tujimi tekstilnimi izdelki, ustanavljanje prodajnih zalog v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev in pridobivanje nepremičnin v dosego tega namena.
Nadalje so se razveljavile z navedenim notarskim aktom naslednje točko navedene družbene pogodbe: «Enajstič», «Trinajstič», «Šestnajstič», «Sedemnajstič», «Osemnajstič», «Dovotnajstič», «Dvajsetič» in «Enoindvajsetič».
Izpremenile pa so se poleg točk «Drugič» in «Četrtič» še točke «Dvanajstič», «Štirinajstič», «Dvaindvajsetič», «Petindvajsetič» in «Šestindvaj-setič».
Zaradi teh izprememb je družbeni nadzorstveni svet odpadel.
Ljubljana, dne 11. decembra 1926.
10.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Josip Presker, družba z o. z.:
Na občnem zboru z dne 24. julija 1926. se je sklenil k družbeni pogodbi z dne 19. januarja 192(1. kot odstavek «Štirinajstič» dodatek, ki se glasi: «Ako je samo en družbenik, zastopa ta kot edini poslovodja družbo in podpisuje zanjo samostojno.»
Izbrisal so je poslovodja Jakob Dermota.
Ljubljana, dne 21. decembra 1926.
11.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Rastlinska destilacija «Florian» (Izdelovalec Edmund Kavčič), družba z o. z.:
Na oberem zboru z dno 29. novembra 1926. so se izpremenili odstavki «Petič», «Šestič», «Desetič» in «Trinajstič» družbene pogodbe z dne 24. februarja 1926.
Načelništvo družbe sestoji iz enega poslovodje.
Družbo zastopa sodno in izvensodno en poslovodja, ki podpisuje za firmo tako, da pristavlja njenemu napisanemu, natisnjenemu ali štampiljiranemu besedilu svoje ime.
Izbrisala sta se poslovodji Ciril Jamnik in Leopold Pristavec.
Ljubljana, dne 13. decembra 1926.
12.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Rastlinska destilacija «Florian» (Izdelovalec Edmund Kavčič), družba z o. z.:
Po notarski pogodbi z dno 3. decembra 1926. so je z veljavnostjo sklepa družbenega občnega zbora zvišala osnovna glavnica od 20.000 Din na 60.000 Din in so se izpremenili odstavki «Tretjič», «Petič», «Šestič», «Devetič» in «Enajstič» družbene pogodbe z dne 24. februarja 1926.; nadalje sta se sklenila kot dodatka k tej pogodbi odstavka «Sedemnajstič» in «Osemnajstič».
Družbo zastopata sodno in izvensodno kolektivno po dva poslovodji, ki podpisujeta zanjo tako, da pristavljata napisanemu, štampiljiranemu ali natisnjenemu besedilu firme svoja podpisa; poslovodji Viljem Spitzer in Armin Spitzer zastopata in podpisujeta firmo le kolektivno z enim izmed ostali!' poslovodij.
Vpisali so se poslovodje Andrej Šarabon, vele-tržec v Ljubljani, Zaloška cesta št. 1, Nikola Novakovič, trgovec v Ljubljani, Erjavčeva cesta št. 21. Viljem Spitzer in Armin Spitzer, oba trgovca v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 15.
Ljubljana, dne 21. decembra 1926.
13.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Salus, d. d.:
Izbrisali so se: upravna svetnika mag. ph. Gvidon Bakarčič in Anton Kanc in prokurist mag. ph. Miroslav Rožman; vpisali pa so se upravni svetniki mag. ph. Janko Koritzky, lekarnar v Ljubljani, Rimska cesta, dr. Pavel Krajec, zdravnik v Ljubljani (Leo-nišče), Stanko Mauer, prokurist Slavenske banke, d. d., podružnice v Mariboru, in mag. ph. Miroslav Rožman v Ljubljani, Aleksandrova cesta št. 10.
Ljubljana, dne 13. decembra 1926.
14.	Sedež: Ljubljana.
Besedilo firme: Zvezna tiskarna in knjigarna,
družba z o. z.:
Izbrisal se je poslovodja Svetoslav Premrov; vpisala pa sta se poslovodji Ljubomir Djinovski, vice-direktor Jadransko-Podunavske banke, d. d. v Beogradu, v Ljubljani in dr. Janko Berce, ravnatelj ljubljanske podružnice Jadransko-Podunavske banke.
L j u b 1 j.a n a, dne 13. decembra 1926.
15.	Sedež: Maribor.
Besedilo firme: Pugel & Rossmann.
Obratni predmet: veletrgovina z vinom:
Izbrisala sta se dosedanja javna družbenika Ivan Voller in Josip Rossmann, in sicer: prvi, ker je izstopil iz družbe, in drugi, ker je umrl.
Maribor, dne 2. decembra 1926.
16.	Sedež: Ptuj.
Besedilo firme: V. Baebler in drug, veletrgovina z vinom, lastni vinogradi V ljutomerskih in haloških goricah v Ptuju.
Obratni predmet; veleprodaja vina:
Po sklepu družbenikov z dne 16. novembra 1926. se je družba razdružila ter je prešla v likvidacijo.
Likvidator: dr. Anton Horvat, odvetnik v Ptuju.
Besedilo likvidacijske firme: V. Baebler in drug, veletrgovina z vinom, lastni vinogradi v ljutomerskih in haloških goricah v Ptuju v likvidaciji.
Podpis firme: Likvidator podpisuje likvidacijsko firmo tako, da pristavlja njenemu po komerkoli napisanemu, odtisnjenemu ali natisnjenemu besedilu svojeročno svoj podpis.
Maribor, dne 2. decembra 1926.
17.	Sedež: Vrhnika.
Besedilo firme: Konzervna tovarna «Globus», d. d.:
Izbrisal se je upravni svetnik Pavel Engel.
Ljubljana, dne 13. decembra 1926.
Št. 67.779/26.	i ;p_i
Razglas o licitaciji.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu (Miliano-vićeva ulica br. 12) razpisuje na podstavi zakona o državnem računovodstvu na dan 2 2. januarja 1 9 2 7. drugo javno pismeno ofertno licitacijo za izdelavo, dostavitev in montažo okretalke za lokomotive z ročnim in električnim pogonom na postaji na Sušaku. Premer okretalke je 20 m, nosilnost pa 180 ton.
Proračunjena vsota za izdelavo, dostavitev in montažo kompletne železne konstrukcije za razpisano okrctalko znaša 525.000 Din. Generalni načrti, po katerih se mora ta okretalka izdelati, nadalje obči in specialni pogoji, ki veljajo za razpisano licitacijo, so interesentom na razpolago v gradbenem oddelku direkcije, soba št. 69, kakor tudi pri trgovsko-obrt-niški zbornici; lahko pa se tudi kupijo pri gradbenem oddelku za 100 Din.
Vsak ponudnik mora izročiti ponudbo, opremljeno s kolkom za 100 Din, v zapečatenem zavitku z zunanjo oznako: «Ponudba za izdelavo, dostavitev in montažo okretalke za lokomotive po razpisu direkcije br. 46.355/1—1926. za dan 22. januarja 1927. ponudnika N. N. (ime in priimek)».
Te ponudbe se morajo izročiti predsedniku licitacijsko komisije najkesneje dne 22. januarja 1927. med 10. in 11. uro. Licitacija se bo vršila v gradbenem oddelku direkcije državnih železnic v Zagrebu.
Vsak ponudnik mora položiti predhodno po členu 88. zakona o državnem računovodstvu in po členu 24. pravilnika za izvrševanje odredb iz oddelka «B.» kavcijo 5 % (ali 10 %, če je inozemski državljan) celokupne zgoraj označene proračunjene vsote najkesneje dl) 10. ure na dan licitacije pri glavni blagajni te direkcije.
Nadalje morajo pokazati dražitolji predsedniku licitacijske komisije potrdilo pristojne trgovsko obrtniške zbörnice o svoji dražiteljski sposobnosti, potrdilo davčnega urada, da so plačali davek za tekoče trimesečje, in reverz o položeni kavciji.
Dražitelj mora ostati v besedi najmanj 30 dni od dne licitacije.
Ponudbe se morajo napisati na obrazcu, ki ga jo v ta namen izdelala direkcija državnih železnic v
Zagrebu, in cene ae morajo glasiti v dinarjih; izplačilo. se prav tako izvrši v dinarjih. Ponudbe, ki se glase na inozemsko valuto, se odklonijo; ponudbe, katerih skupna ponujena cena znaša več nego proračunjena cena, se ne vzamejo v poštev.
Dražitelji morajo še pred začetkom licitacije podpisati izjavo, da so jim načrti in pogoji za dostavitev znani in da po njih izročajo ponudbe. Licitan-tom, ki pridejo na dan licitacije po 11. uri, ne bo dovoljeno, vstopiti v sobo, kjer se bo vršila licitacija.
Direkcija državnih železnic v Zagrebu,
dne 25. decembra 1926.
Št. R U 58/12—55 in R U 18/11—80.
Razglasa o razgrnitvi načj-tov o nadrobni raz-delbi skupnega sveta posestnikov v Podgorcih in v Lancovi vasi-Popovcih.
Načrta o nadrobni razdelbi:
1.	) parcel,, ležečih v katastralni občini Podgorcih in vpisanih pod vi. št. 78, in
2.	) parcel, ležečih v katastralni občini Lancovi vasi in vpisanih pod vi. št. 127,
bosta na podstavi § 95. zakona z dne 26. maja 1909, štajerski dež. zak. št. 44, od dne 3. januarja 1927. do vštetega dne 16. januarja 1927. razgrnjena na vpogled vsem udeležencem, in sicer načrt pod 1.) v občinskem uradu v Podgorcih, načrt pod 2.) pa v občinskem uradu v Lancovi vasi.
Obmejitev načrtov s kolci na mestu samem so je že izvršila.
Načrt pod 1.) se bo pojasnjeval dne 7. januarja 1927. v času od osemnajstih do devetnajstih (od šestih do sedmih popoldne), načrt pod 2.) pa dne
8.	januarja 1927. v času od devetih do desetih v občinskem uradu v Lancovi vasi.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morajo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svojo ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dno razgrnitve dalje, t. j. od dne 3. januarja 1927. do dne 1. februarja 1927., pri podpisanem komisarju vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubija n i, dne 23. decembra 1926.
Komisar za agrarske operacije v mariborski oblasti:
Pokorn s. r.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. — Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.