List izhaja mesečno dvakrat in stane celoletno	K 6-— polletno	„ 3'20 četrtletno	V60 posamezne številke po	—"30		Strokovni list za povzdigo in napredek gostilničarstva.	Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Gradišče 7. &	
Cene inseratom: 1/48 strani pri enkratni objavi K V50, pri večkratnih = objavah popust.	"	-		Oficijalno glasilo „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ in v tej včlanjenih zadrug.	Stranke govore lahko v uredništvu vsak delavnik od 10—12 dopoldne	
				
Leto II.	V Ljubljani, dne 11. januarja 1912.			Št. 1.
Ob letu.
Eno leto imamo za seboj. Običajno je, da se poda ob obletnici kratek pregled izvršenega dela ter ob enem program za nadaljno delovanje. Tudi mi se nočemo izneveriti tej splošni navadi in zato podamo danes, ko prestopamo v nov letnik, na uvodnem mestu kratek pregled storjenega in revidirani načrt na-daljnega našega delovanja.
Mnogo jih je bilo, ki so dvomili nad tem, da bi moglo naše glasilo vstrajati, da bi moglo izhajati celo leto. Zato so zasledovali z nekakšno nezaupnostjo naš razvoj. Sicer so bili deloma res v to upravičeni, ker so pač poznali razmere na Slovenskem sploh in so dobro vedeli, kako brezbrižno in spočetka nezaupno je slovensko občinstvo, zlasti pa naše gostil-ničarstvo nasproti strokovno stanovskim glasilom. Zato tudi šele danes pravzaprav pojmujemo v polnem obsegu na občnem zboru „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ lansko leto izrečeni poziv, češ da naj list vstraja na vsak način vsaj skozi eno leto, ker je potem led prebit. Danes, ko s ponosom smemo gledati na dokončano leto, priznavamo, da je v tem pozivu tičalo mnogo resnice in veliko važnosti.
V pretečenem letu pa smo imeli tudi priliko, spoznati take ljudi, za katere je najmilejši izraz: Grobokopi slovenskega gostilničarstva.
Tem sploh ni bil po volji napredek in razvoj v gostilničarskih vrstah in jim še danes ni, menda pred vsem iz enostavnega vzroka, ker gostilničarstvo koraka iz svoje moči ne oziraje se na desno ali levo samostojno in lastno svojo pot. Poznamo prav dobro te vrste zahrbtnih ljudi, ki se sicer navidez izdajajo za največje prijatelje gostilničarstva, ki pa so se kljub temu pri vsaki priliki izdali, da jim je naše glasilo trn v peti in ki so na drugi strani pri vsaki nudeči se jim priliki zahrbtno, torej na ostuden način intrigirali in ruvali proti našemu glasilu, proti gostilničarski organizaciji, njenim voditeljem in našemu gostilničarstvu sploh ter zato tudi skušali na vseh koncih in krajih v svoji zaslepljenosti, maščevalnosti in vžaljenosti škodovati našemu glasilu in naši organizaciji. Pri tem se niso menili za troške v razna ministrstva, kako tudi, ker je pač to njih šport in pa to, da so se poleg tega pri tem posluževali še najpodlejšega sredstva, ki se ga mora sramovati vsak pošten človek, namreč — denuncijantsva.
Poznamo dobro te perverzne ljudi, ki menda že bolehajo na paralizi, celo po imenih jih poznamo, kljub temu imena za danes še zamolčimo, omenjamo pa pač takoj na tem mestu, da so nam natančno znana vsa njihova pota in namen teh potov, da so nam pa ravno tako natančno znani neuspehi njihovega lopovskega zahrbtnega „delovanja' ter končno pri
tej priliki spominjamo samo na staro slovensko prislovico, ki veli: „Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.“
Mlačnežem, skeptikom, načelnim in osebnim sovražnikom gostilničarske organizacije ter našega glasila bodi zato najprej povedano, da so se pri svojih računih korenito vrezali, da se jim ne izpolni tako hitro njih najsrčnejša želja, namreč pogin našega glasila in propad naše organizacije, kajti po samo enoletnem obstanku našega lista se je dvignila in razširila slovenska gostilničarska organizacija tako mogočno, kakor bi se brez glasila gotovo ne bila v treh letih.
To lahko smatrajo naši protivnik! za svoj uspeh in prav nič ne bomo imeli proti temu, ako prištevajo med nadaljne svoje uspehe tudi še nadaljne ustanovitve gostilničarskih zadrug po Kranjskem in Slovenskem sploh.
Tak je splošen položaj pri nas danes in ta položaj moramo pri našem nadaljnem delovanju vpoštevati.
V pretečenem letu namreč nismo izvršili vsega organizatoričnega dela, to pa pred vsem iz enostavnega razloga ne, ker se za izvršitev celotne naše organizacije rabi najmanj še tri leta. Pretečeno leto so se ustanovile, odnosno se je sklenilo ustanoviti pretežno vsled našega sodelovanja za osem okrajev gostilničarske zadruge in sicer v Kranju, Litiji, Ložu, Ribnici, Škofji Loki, Tržiču, na Vrhniki in v Železnikih,
LISTEK.
J\fauk o serviranju.
(S sodelovanjem strokovnih učiteljev gg. Karla Scheichelbauerja in Antona Sirowyja priredil ravnatelj Adolf Fr. Hess.)
(Dalje.)
Posodice za olje snažimo z žaganjem, med katerega smo Vrnešali beli pesek ali pepel. To zmes zalijemo z gorko vodo in j° potem dobro premešamo ter končno posodice izplaknemo z vsakokrat hladnejšo vodo. Da se posodice posuše, jih moramo povezniti tako na suh prt, da ima zrak dostop; to pa se mora zgoditi v prostoru, ki je toliko topel, da se kozarci v njem ne pote.
C. Posoda in pribori iz srebra.
Srebrni servis in pribori (jedilno orodje) moramo najmanj vsak teden enkrat pošteno umiti, ne oziraje se na normalno snaženje. Namažemo jih s pasto za snaženje srebra in kovin, potem j'h dobro odrgnemo, odstranimo pri tem morebitne madeže, nato jih umijemo v zelo vročem lugu ali tudi v žajfnici z mehko krtačo. Različne vdolbine moramo posebno pazno izkrtačiti. Nato izplaknemo servis v mlačni vodi in ga takoj z mehko cunjo (iz hanele) tako dolgo brišemo, da je suh. Ako nimamo za to takoj vasa’ potem pustimo lahko servis za kratek čas v vodi ležati. °da za izplaknenje pa ne sme biti vroča, ker se drugače poja-1° madeži in se srebro potem ne sveti. Ta način snaženja
je priporočljiv tako za plošče iz srebra kakor tudi za one žlice in vilice, ki niso vdelane v posebne ročaje. Prostore med posameznimi ostmi pri vilicah moramo osnažiti temeljito, ostem samim pa odstraniti madeže s pasto za snaženje.
Nože snažimo navadno s strojem, moramo jim pa prej v mlačni vodi odstraniti ostanke jedi in maščobo. Voda ne sme biti vroča, ker so kline vdelane v ročaj in bi vsled vroče vode vdelanje popustilo. Iz ravno tega vzroka ne smemo nožev (ravno tako tudi ne v posebne ročaje vdelanih žlic in vilic) pustiti ležati predolgo v gorki vodi. Pri snaženju vloži nož prav do ročaja v stroj, da se ne napravi tik pred ročajem temno mesto. Ko nože brišemo, moramo desni palec in ka/alec močno ob robove pritisniti, da ne ostane v njih nikak prašek za snaženje, kar bi se takoj pokazalo, ako bi jih gost s prtičem še enkrat zbrisal/ Da se prepriča o zanesljivosti oseb. ki oskrbujejo snaženje, napravi previden natakar semtertja poskušnjo, predno predloži pribore, ne da bi ga moral gost na morebitne take malomarnosti šele posebej opozarjati. Razven tega moramo tukaj še posebno po-vdarjati, da vsled daljšega ležanja na zraku in vsled nastopivšega oksidiranja tudi najbolj natančno osnaženi srebrni servis začrni,
vsled česar sta previdnost in ponovno brisanje jako umestna.
(Dalje)
* Na to snaženje moramo zlasti pri nas posebno opozarjati, ker se le prepogosto zgodi, da gost s črnimi črtami na prtiču da vedeti, kako malomarno so bili pribori osnaženi.
b
o
cr
H
O
<
P
-t
cr<
o<
p
Z & n <z> o £ n<
<-+■
'D
V — 3 3
pr
e<
C/5<
n*
tako da bo v „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ včlanjenih v najkrajšem času nad dvajset stanovskih zadrug.
Na tem polju nas čaka torej še mnogo dela in ker smatramo to za eno najvažnejših svojih nalog hočemo tekoče leto nadaljevati v prvi vrsti in pred vsem organizatorično delo ter ustanavljati najprej po Kranjskem, ob enem pa tudi po ostalih slovenskih kronovinah gostilničarske zadruge, da se čim preje uresniči naš veliki cilj, to je jugoslovanska gostilničarska zveza.
Tudi v ostalem smo pred vsem delovali za pospešitev gostilničarske organizacije, ker hočemo najprej to delo izvršiti in še le potem korakati naprej po začrtani poti, Prišli smo namreč do prepričanja, da je hitrih in dobrih uspehov mogoče doseči le na podlagi dobro uspele organizacije in zato hočemo tudi še nadalje posvečati tej vso pozornost, seveda se pa pri tem ob enem zanimati za ostale strokovne zadeve ter se pečati z njimi.
Pri nas je treba med gostilničarstvom v prvi vrsti dvigniti stanovsko zavest, treba je, da se začne naš gostilničar zavedati stališča, ki ga zavzema, ali bi ga moral zavzemati v našem socijalnem življenju, treba je, da se vsi gostilničarji od prvega do zadnjega zavedajo, da so prost stan, ki ne potrebuje nobenega varuštva.
V	tem oziru smo delovali dosedaj in še z večjo vnemo hočemo delovati vnaprej.
V	kolikor smo se mogli pri obširni naši nalogi pečati s strokovno izobrazbo, oziroma s spopolnitvijo strokovne izobrazbe, smo to tudi skozi celo leto vršili, seveda ne v tisti meri, kakor bi morda kdo želel in kakor bi tudi sami želeli. Ravno na tem polju nas čaka še tudi ogromno dela skozi več let, kajti kar se tiče strokovne izobrazbe gostilničarskega stanu, smo na Slovenskem žalibog še precej na slabem; na vseh koncih in krajih nam namreč manjka strokovnega slovstva. Zato je naša naloga izravnati to čim prej, kar so naši predniki zamudili.
Razprave nauka o serviranju hočemo nadaljevati še skozi celo leto, vpra-š a 1 n i c a naj bo še nadalje javna govorilnica, v kateri najde vsak zaželjena pojasnila in navodila, poučne razprave o kletarstvu ter drugih za gostilničarstvo važnih zadevah se bodo objavljale še vedno med letom po po-potrebi, prekinjeno gostilniško kuhinjo pa hočemo tudi letos nadaljevati takoj, ko nam dojdejo z Dunaja vsestransko preskušeni recepti, tako da upravičeno lahko upamo in tudi trdimo, da bomo imeli čez leto in dan tudi na Slovenskem že izdatno število najmodernejših mednarodnih kuharskih receptov v slovenskem jeziku za gostilničarstvo na razpolago.
Seveda hočemo tudi v nadaljnem posvečati vso pozornost vprašanjem, ki teže gostilničarski stan, delovati hočemo v soglasju z merodajnimi faktorji na to, da se že vendar odpravijo običaji, razvade, naredbe in zakoni ter nadomeste z novimi, modernemu duhu odgovarjajočimi, ker je pač skrajni čas, da se otrese gostilničarstvo krivičnega suženjstva.
Ureditev enotne policijske ure, procenti pri prodajanju tobačnih izdelkov, odprava prikrajšanja podedovanih ali potomcem izročenih gostilniških koncesij, omejitev podelitve novih koncesij, ureditev prodajanja pijač v steklenicah, vžitninskedoklade, krivično razdeljeni davki in naklade, ki zlasti teže gostilničarje, posebno pa pivovarniško vprašanje in vprašanje novih c avkov, s katerimi bi bil največ prizadet gostilničarski stan, to bodo še vedno zadeve, katerim bomo
posvečali največjo pozornost in za, odnosno proti katerim bomo šli vedno z vso vnemo v boj s stališča trezno mislečega gostilničarstva, skratka, naše stališče ostane neizpremenjeno, kajti nam je edino na tem, da se čim p ej dvigne gostilničarstvo do uglednega, strokovno naobraženega stanu, katerega ravno radi tega morajo tudi drugi stanovi uvaževati in vpoštevati.
Politika in strankarstvo, to so in morajo ostati za nas nepoznane stvari, mi smo in hočemo ostati samo gostilničarji, mi hočemo zastopati in varovati samo koristi gostilničarskega stanu.
Tako se glasi naš program in tako se bo glasil tudi v bodoče.
Seveda pa ne zadošča, da smo mi nastopili s takim programom, nasprotno je treba, da oni, kterim je vse to namenjeno, to je naše gostilničarstvo, vse to tudi uvažuje in da vsak po	svoji najboljši	moči pripomore	k temu,
da	se uresniči ta	naš	program, ki	mora biti
gotovo ob enem tudi program vsakega poštenega gostilničarja, kateremu je mar blagostanje stanu in bodočnost potomcev. Uresniči pa se ta naš program najlažje na ta način, ako je tudi vsak gostilničar na-rdčnik svojega stanovskega glasila, česar danes seveda ne moremo trditi.
Naše mnenje	je,	da bi moral	vsak naš
naročnik delovati	pri	vsaki priliki	pri onih
svojih stanovskih tovariših, ki še niso naši naročniki, da čim prej postanejo. Čim več naročnikov ima list, tem več lahko nudi naročnikom, tem boljši, tem zanimivejši, tem po-učnejši je lahko. Zato ne dela oni, kdor agitira za naš list, za nas, marveč za se in za naše gosstllničarstvo sploh.
Naročnina po 6 K za celo leto je naravnost malenkostna ih bi bili skoraj primorani, zvišati jo, ako bi hoteli pri listu iskati dobička. Ker pa pričakujemo, da se zlasti v letošnjem letu pomnoži število naročnikov in upamo tudi, da bodo posamezne zadruge proglasile naše glasilo na občnih zborih za obligatorično vseh svojih članov, ostajamo še vedno pri stari naročnini in želimo samo, da bi se v tej svoji nadi ne varali.
Poglejmo druge stanove, poglejmo posamezne politične stranke, ki so danes mogočne in vplivne, tako da jih mora vpoštevat vsakdo. Zakaj so postali tako močni? Edino za to, ker so se organizirali, ker so delovali v onem smislu, ki ga je priporočala centrala po svojem oficijelnem glasilu.
Ali ne more biti pri gostilničarstvu enako?
Pri koncu smo in samo ponavljamo:
„Gostilničarski Vestnik“ hoče tudi vnaprej vsestransko zastopati koristi gostilničarskega stanu in se ne bo strašil pri tem ne troskov, ne dela, nasprotno pa je treba, da ga podpira gostilničarstvo na ta način, da postane vsak gostilničar naročnik svojega stanovskega glasila. To bi bilo vzajemno sodelovanje in iz tega vzajemnega sodelovanja mora nastati moč, vpliv in ugled gostilničarskega stanu, to pa je ravno glavni in končni cilj „Gostilničarskega Vestnika“.
Pred občnim zborom gostilničarske zveze.
V kratkem, najbrž še ta mesec — vendar nam natančno dan, ura in dnevni red še niso znani — se mora vršiti II. redni občni zbor „Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem", ki bo po našem mnenju eden najvaž-
nejših in najodločilnejših za nadaljni uspešni in zdravi razvoj gostilničarskega stanu v naši deželi. Zato se nam zdi umestno, da že danes opozarjamo gostilničarstvo na to zažno zborovanje, katerega bi se morali ravno radi važnosti udeležiti vsi delegati do zadnjega moža.
Kakor rečeno, nam ni znano, kaj vse bo obsegal dnevni red tega zborovanja, vendar mislimo, da bodo morale biti vsprejete med dnevni red nekatere točke, katere že danes lahko navedemo in te so:
1.	Sprememba pravil. Sedanja pravila zveze se morajo namreč v marsikaterih točkah spremeniti, pred vsem pa morajo postati bolj demokratičnega duha, to se pravi z drugimi besedami, da ima v odboru zveze vsaka v zvezi včlanjena zadruga primerno zastopstvo.
2.	Kreiranje mesta potovalnega tajnika zveze. Ta točka se nam zdi posebno važna, ker bi se na ta način organizacija jako dvignila, ob enem pa postala mnogo bolj enostavna. Potovalni tajnik naj bi bil namreč poslovanja v strokovnih zadrugah in s tem v zvezi stoječih zakonov ter naredb popolnoma vešč uradnik, ki bi imel svoje stalno bivališče v Ljubljani ter od tu tudi hodil po deželi od zadruge do zadruge k sejam načelstva ter občnim zborom in izvršil tam vse posle zadružnega tajnika. Danes po deželi naše zadruge nimajo lastnih tajnikov, marveč navadno izvršuje načelnik ob enem tudi tajniški posel, kar pa mu je navadno radi dela pri obrtu precej neprijetno.
Na ta način pa bi to delo postalo enostavnejše in enotnejše ter bi tudi zveza v Ljubljani bila vse bolje poučena o položaju in zadevah po deželi. Seveda bi se moral šele najti ključ za razdelitev troškov, ki bi jih morale nositi za to posamezne zadruge, mislimo pa, da bi to ne delalo nikake posebne preglavice, ker so že danes običajne nagrade načelnikom.
3.	Treba pa je na tem občnem zboru, ki odgovarja zborovanju celokupnega kranjskega gostilničarstva, torej pravemu gostilničarskemu shodu ali še bolje gostilničarskemu parlamentu, označiti tudi stališče glede vseh vprašanj, ki so važna za gostilničarski stan. Ako hočemo kaj doseči, moramo vedno zahtevati, naše zahteve znova ponavljati. Vprašanj, ki so zlasti za naše gostilničarstvo važni, je mnogo; tako se moramo zopet odločiti, kaj zahtevamo pri prodaji tobaka v gostilnah, kako naj naši poslanci postopajo pri zakonski predlogi radi zvišanega davka na pivo, zahtevati moramo od vlade, da že vendar enkrat uredi moderno koncesijska vprašanja itd., skratka na tem zborovanju bi bilo rešiti celo vrsto vprašanj, ki se globoko zajedajo v gostilničarski život.
To je namreč delo organizacije in ravno na tem polju čaka zvezo še mnogo dela.
4.	Da pa je poleg vsega tega treba rešiti še tudi razne formalne predloge in sploh formalnosti, kakor volitev predsednika, določitev prispevka k zvezi in drugo, je samoposebi umljivo.
Vse to spričuje, da bo ta občni zbor eden najvažnejših v tekočem letu, kar tudi glasno narekava vsem delegatom dolžnost, d a s e gotovo udeleže zborovanja.
V „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem“ so dosedaj včlanjene sledeče gostilničarske zadruge:	ljubljanska, ljubljanske
okolice, jeseniška, za kamniški okraj, škofjeloška, železniška, za postojinski, za idrijski okraj, dalje v Mokronogu, Kostanjevici, Za-
i	©eiiuitun# einer (SinjaMuug mittels Gvla^icfjein ift bei'et&e in allen
l^ifen bem öorbturfe eiitivve^enb auSjufüllcn unb fobann mit bem ^etra^e ,bec F6®1 lfi einem ^oftamte 311 überreichen.
I ? ^ic UuSfüllunß fann mit Stinte, buni) 5>rucf ober mittel: dvhniümafchine r^’ MS Datum muß vom (Sinlegev ftets bei bei tat faßlichen (S injahluna pl Serben.
'ft Voftbcamte vollzieht ben (5mpfaurt’d)eiji unb [teilt ihn nach erfolgter : lnun8 vom (£rlagfd)etn bem Überbringer alu SBei'tätiguug über bie gemailte ; ^ lutürf. Dev (5‘vlagi cf} ein unb Buchung Schein wirb au baS ^oftfpar taffen-
ü'ltnbet.
1 ^fine, auf melden SRabierungen, Durchftreichungen ober Hbanberungett ^er Itrt in bem vorgebrurften Sterte ober in bem IBetragSaufahe vortommen, J'be«'Uoftvuutern nicht angenommen. (Sbenfo metben unbeutlich auSgefüllte, "«Ufte ober jerrifiene (irlagjcheine juvürfgeiviefeii.
u So opravi plačilo s pomočjo položnice mora so ta poslednja v^hivriio v vseh troh delih izpolniti in oddati potem na pošti z 'n,<*> ktorega so hoče vložiti.*
tuin° 0/n'Ca Se izpolni s.črnilom, s tiskom -ali pa s pisalnim strojem.
rn°ra položni k postaviti vselej elan, ktorega jo plačilo v istini ‘•no bilo.
Le°^n' nracluik opravi prejemnico tor ca	vrne prinoscu kot
p v^l8üica se pošljeta poitno-hranilničnemu uradu.
Znioo, na kojih je opaziti strugotine, prečrtan ja ali kakoršne einke v prodtiskanom tekstu ali v pripisanom iznosku, so od ViZa * ne «prejemljejo. Isto tako se vračajo nerazločno napisane, 6 raztrgane položnice.
jo potom, ko jo je od potrdilo napravljenega vloga.
upRflVNl
'SnmeflRsiiEgn
f ntpfancifdjein—Prejemnica
über eine Siulngc von /	.
o vlogu od	j	''...
i
r-
auf baš Sdjecffoiito bei
bem f. f. $oftibarIaffen«%mte in ®ien, 'Jir. r < aQ^
na čekovni račun	^ * '
]>ri r. kr jiortno branilničnom uradu na Dunaji, ktev.
Acntoin^aBcr: — Imetnik računa:
Ljubljanska kreditna banka Laibacher Creditbank, LJUBLJANA-LAIBACH
(£7

gorju ob Savi in v Starem trgu pri Ložu, ki štejejo skupno nekaj nad 2200 članov, dočim ostale zadruge še niso imele ustanovnih občnih zborov ali pa še niso sklepale o pristopu k zvezi.
Zdi se nam umestno, da pri tej priliki objavimo tudi imena sedanjih odbornikov zveze, kakor tudi imena vseh onih delegatov, o katerih nam je znano, da so bili kot taki izvoljeni. Vsaka zadruga namreč izvoli na občnem zboru za tri leta izmed svojih članov po enega odposlanca v zvezo in sicer za vsakih 20 članov enega delegata.
V odboru zveze so sledeči gg.: Lavo-slav Bučar iz Kostanjevice, Anton C er er iz Kamnika, Fran Didič iz Idrije, Fran Funte k iz Mengša, Lovro Humer z Jesenic, Ivan Kenda, Fran K ra p e š, Peter Krisch in Emil Kržišnik iz Ljubljane, Drago Korbar iz Zagorja ob Savi, Vinko Ogor el e c iz Ško-feljce, Fran P at e r n o st iz Postojne, Alojzij Pogačnik iz Šiške, Ivan Rus iz Grosuplja, Josip Rus iz Št. Vida pri Lukovici in Franc Šušteršič iz Zapuž nad Ljubljano.
Za delegate pa so bili voljeni, kolikor so nam imena na razpolago, sledeči gospodje in sicer za ljubljansko zadrugo: Anton Bončar, Filip Jakob, Fran Kavčič, Ivan Kenda, Emil Kržišnik, Martin Lampret, Viktor Petsche, Josip Plankar, Josip Pollak, Ivan Stritar, Rudolf Škulj in Anton T o n e j c. Ljubljanska okoličan-ska zadruga odpošilja kot delegate sledeče gg.: Josip Anžič iz Štepanjevasi, Jože Bitenc iz Brda pri Št. Vidu, Matija Dolničar iz Šmartna pri Ljubljani, Ivan Erbežnik iz Viča, Ivan Gerbec iz Iga, Josip Jesih iz Medvod, Franc Javornik iz Gline, Ivan Kanc iz Podsmreke, Anton Kandare iz Pijave gorice, Ivan Končan iz Viča, Leopold Kuhar iz M. D. v Polju, Franc Lipah iz Dobrunj, Ignacij Mercina iz Zgor. Kašlja, Matija Peklaj iz Udmata, Ivan Pirnat iz Viča, Franc Plevnik iz Vevč, Alojzij Pogačnik iz Šiške, Ivan Rus iz Grosuplja, Josip Šušteršič iz Medvod, Anton Štirn iz Šiške, Franc Šušteršič iz Zapuž pri Šent Vidu in Anton Vilfan iz Ježice. Jeseniško zadrugo zastopajo gg. delegati: Marija Arh iz Save, Anton Dolničar iz Jesenic, Lovro Humer iz Jesenic in Josip Zupan iz Dov-jega; zadrugo v Kamniku pa: Tomaž Bergant iz Kamnika, Viktor Engelman iz Šmartna pri Kamniku, Franc F1 eri n iz Domžal, Ivan Jerman iz Radomelj, Jernej Kemperle iz Kamnika, Ivan Ocepek iz Križa, Alojzij Ponikvar iz Kamnika, Matej Sršen iz Skaručne, Ivan Weiss iz Kamnika, Fran Zupan iz Kamnika in Peter Žerovnik iz Kamnika. Zadrugo v Mokronogu naj zastopajo gg.: Anton Bulc iz Mokronoga, Peter D ur java iz Škocjana, Franc Flajs iz Dul, Anton Jelenc iz Gabrijela, Blaž Mev-želj iz Mokronoga in Anton Zajec iz Bistrice, zadrugo v Zagorju ob Savi pa gg.: Alojzij Ašič iz Loke, Tomo Koprivec in Drago Korbar iz Zagorja ter Peter Robavs iz Loke. Škofjeloška zadruga je volila odposlancem gg.: Leopolda Hafner, Franca Kalan in Franca Sušnik iz Škofje Loke, Frana J e 1 o v č a n iz Gorenje vasi, Antona Kalan iz Lučne in Josipa Oblaka iz Žabnice ter končno zadruga v Železnikih gg.: Antona Bogataj, Karola Dolenc in Gabrijela Thaler, vse tri iz Železnikov.
Imena delegatov gostilničarskih zadrug na Brdu, v Idriji, v Kostanjevici, v Postojni in v Starem trgu pri Ložu nam niso znana, ker jih načelstva dosedaj zvezi še niso naznanila. Zato jih tudi objaviti ne moremo. Po na-
ročilu tajništva zveze pri tej priliki opozarjamo ravnokar navedene zadruge, da naj naznanijo nemunoma imena delegatov zvezi, da jih ta more vabiti osebno na občni zbor. Ko bomo tudi glede teh delegatov informirani, hočemo objaviti tudi njih imena, pred vsem radi tega, da se ostali gostilnilničarji, ki imajo morda na srcu kaka važna stanovska vprašanja, lahko obrnejo do njih s pozivom, naj to obravnavajo, odnosno sprožijo na občnem zboru.
Mislimo, da smo s to objavo vstregli marsikomu, ki še ni bil mnogo poučen o gostilničarski organizaciji, ob enem pa tudi pripomogli k nadaljnemu razvoju organizacije s s tem, da sedaj lahko vsak gostilničar vodi javno kontrolo nad našo organizacijo in njenimi voditelji.
Vprašalnica.
Tudi v letošnjem letniku hočemo posvečati vprašalnici največjo pozornost in smo si radi tega pridobili zveze, da moremo na najrazličnejša vprašanja, ki se tičejo gostilničarskega stanu in njegove obrti, dati najtočnejša in najzanesljivejša pojasnila in navodila. Pri drugih narodih, zlasti pri Čehih, posnamemo iz strokovnih listov, da se gostilničarji enakih vprašalnic kaj radi in prav pogosto poslužujejo, da smatrajo torej vprašalnico za javno govorilnico, v kateri najdejo odgovore na najrazličnejša, njih se tičoča vprašanja.
V našem listu dosedaj nismo še obravnavali mnogo vprašanj, to pa iz enostavnega razloga, ker nam jih več došlo ni. Zato bi le želeli, da se naši cenjeni naročniki vprašalnice v letošnjem letu poslužujejo v obilnejši meri kakor v pretečenem.
Mnogokrat se pripeti, da kdo sicer ve, kaj mu je v tem ali onem slučaju storiti, da pa si vendar svojega koraka ni popolnoma gotov. V takih slučajih bi priporočali, da naj se stavi vprašanje po dopisnici na naše uredništvo. Ako potem na to vprašanje odgovorimo, je gotovo, da smo mnogim dali pojasnila in navodila glede stvari, o katerih si prej niso bili popolnoma na jasnem. S tem je pa tudi že dosežen glavni namen vprašalnice, namreč spopolnjevati strokovno naobrazbo naročnikov in jih dovesti do sigurnega znanja.
Po teh splošnih opazkah preidemo do vprašanj samih s ponovno prošnjo, da naj se blagovolijo cenjeni naši naročniki te naše rubrike v najobilnejši meri posluževati.
Vprašanje štev. L:
Ali sme gostilničar odreči gostu pijačo, odnosno jed ? Ako, v katerih slučajih ?
Odgovor:
Gostilničar je upravičen odreči gostu jed ali pijačo, toda samo v gotovih slučajih, zato tega vprašanja ne moremo s par besedami rešiti.
Pri večini naših gostilničarjev namreč prevladuje napačno naziranje, da gostilničar sme poljubno vsakemu gostu odreči jed ali pijačo, vzemimo neljubemu mu gostu. Temu pa ni tako, nasprotno, gostilničar je še lahko kaznovan, če v gotovem slučaju odreče gostu postrežbo in ga ta obrtni oblasti naznani.
Glavno pravilo pri tem je: Vsak gost, ki more plačati svoj zapitek, je upravičen zahtevati za se v gostilni jed in pijačo, seveda le tedaj, če se spodobno vede v gostilniških prostorih.
Ako pa gostilničar uvidi, da je gost preveč dobre volje, da se je za dotični dan vsega dobrega že zadostno navžil, da bi mu vsaka
nadaljna pijača samo škodovala, takrat more in sme z mirno vestjo odreči dotičnemu gostu vsako nadaljno pijačo.
Gostom, ki so se opetovano nespodobno obnašali v njegovih gostilniških prostorih, nadlegovali ostale goste, razgrajali itd., skratka postopali tako, da so mu s tem lahko škodovali na obrtu, sme gostilničar celo prepovedati vstop v svojo gostilno.
Nasprotno pa mora v majhnih krajih, v katerih je morda samo ena gostilna, gostilničar postreči še tako neljubemu mu gostu, ako bi ta v nasprotnem slučaju trpel lakoto ali žejo in bi to tudi lahko dokazal. V tem slučaju so izvzeti le taki gostje, ki so preveč pijani, katerim gostilničar sploh ni primoran postreči.
Razno.
Vabilo na naročnino. Z današnjo številko prestopamo v drugi letnik. Razven dosedanjim našim cenjenim naročnikom smo današnjo številko razposlali tudi nekaterim tovarišem in prijateljem gostilničarstva, od katerih se nadejamo, da bodo postali čim prej naši naročniki. Današnjo številko je torej smatrati kot na ogled odposlano številko in zato izjavljamo: Kdor ne bi hotel naročiti lista, naj nam vrne že takoj to številko, ker nam drugače le napravlja nepotrebne troške. Da bi se nam list vračal šele pozneje in da se nam ne bi za prejete n a d a 1 j n e številke poravnala naročnina, tega ne moremo več trpeti in bi bili v takih slučajih primorani poslužiti se zakonito nam zajamčenih pravic. Ponavljati moramo, da je napačnega mnenja, kdor misli, da mu ni treba plačati niti naročnine niti lista vrniti, ako ga ni izrecno naročil. Najvišje sodišče je namreč izdalo razsodbo, s katero se ugotavlja, da je vsakdo, kdor ni vrnil na ogled poslanega mu lista in sprejemal nadaljne pošiljatve, dolžan poravnati naročnino, ne oziraje se na to, ali je list naročil ali ne, to se pravi z drugimi besedami, da vsako sodišče mora obsoditi sprejemalca lista v plačilo naročnine in povračilo sodnih troškov, ako bi morebiti dotično upravništvo vložilo tožbo proti takemu brezbrižnemu sprejemalcu lista.
Pričakujemo, da ostanejo vsi dosedanji naši naročniki tudi še nadalje naročeni na list in da nam še celo v krogu svojih stanovskih tovarišev pridobe nadaljnih novih naročnikov. Čim več naročnikov ima list, tem boljše je lahko urejevan, tem več zanimivega, poučnega in važnega lahko prinaša. Naročnina po K b'—-, ki se poravna lahko tudi v polletnih obrokih po K 320, a 1 i četrtletnih po K V60, je naravnost malenkostna in jo zmore lahko vsak gostilničar ter tudi prav lahko v t r p i, posebno ako uvažuje, daje naročnina namenjena listu, ki se bori za gostilničarski stan, ki mu želi gmotno zboljšanje in lepšo bodočnost.
Volitve v trgovsko in obrtno zbornico. Reklamacijski rok za reklamiranje volilcev v trgovsko zbornico je že potekel in sedaj lahko vsak čas pričakujemo, da začne razpošiljati zbornica legitimacije in glasovnice. Po našem mnenju se zgodi to koncem tega meseca ali pa prve dni svečana. Zato je še vedno dovolj časa, da se med gostilničarstvom na celi črti irti in uspešno izvede ona organizacija za te volitve, katero smo priporočali že v zadnji številki. Ponavljamo zato: Na delo, na vs-trajno delo in sicer takoj! Čim vstrajnejše bodo delovali posamezni zaupniki, tem večje število glasov bomo gostilničarji lahko oddali na dan volitve svojemu kandidatu, ki je — kakor smo že poročali — tovariš Lavoslav Bučar, gostilničar v Kostanjevici. Kje gostilničarja čevelj žuli, česar najbolj potrebuje, kako mu mogoče izboljšati položaj, to more vedeti samo gostilničar in zato sme gosti Iničarstvo v tako važni korporaciji, kakoršna je trgovska in obrtna zbornica, zastopati edinole gostilničar
Naj bi pokazale te volitve v trgovsko in obrtno zbornico, da je pri nas gostilničarstvo že dovolj močno, da je organizirano, da se zaveda svojega stanu in tudi svoje moči, da hoče in zahteva svoje pravice in da ne mara več je-robstva. Zatorej še enkrat: Vsi gostilničarji na krov, v boj za svoje pravice.
Glede volitev v trgovsko in obrtno zbornico krožijo po političnih dnevnikih na ravnost neverjetne stvari in vse kaže, da hočejo v volilni boj v to korporacijo, ki naj bi po našem mnenju imela strogo stanovsko zastopstvo, poseči tudi posamezne politične stranke in na ta način razdrapati še bolj dosedanjo needinost. S. L, S. je baje razposlala glede teh volitev na svoje zaupnike, pred vsem pa župniščem „navodila“:	v katerih se
med drugim priporoča, da naj zaupniki že takoj sedaj poberejo priu-pravičencih pooblastila, s katerimi jim ti dovoljujejo, da smejo za nje dvigniti na pošti legitimacije in glasovnice. Ne bomo se spuščali v nikako kritiko takega manevra, zadošča naj, ako povdarjamo, da bi bilo za razsodnost, neodvisnost In možatost gostilničarskega stanu pač prokleto žalostno znamenje, ako bi se na ta način posluževal po zakonih mu zajamčene svobodne volilne pravice. Zaupnike, ki jih imenujejo posamezne gostilničarske zadruge kakor sploh vse gostilničarje samo naprošamo, da naj nemudoma sporoče vse take slučaje „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug v Ljubljani“, ki bo skrbela za to, da se ta originalni način „volitev“ ne bo več ponavljal ali skušal ugotavljati. Gostilničarji hočemo vedeti, koga volimo, mi tudi vemo, da volimo kot svojega zastopnika v trgovsko in obrtno zbornico stanovskega tovariša Lavoslava Bučarja iz Kostanjevice in temu hočemo dati tudi svoje glasove. Zato pa tudi s podvojenimi močmi na delo!
Poštnih položnic, katere smo priložili današnji številki, naj se blagovolijo cenjeni sprejemalci lista čim prej poslužiti, ker s tem upravništvu prihranijo mnogo truda in troškov ter ob enem tudi omogočijo, da se jim list redno dopošilja. Pripomniti nam je le še, da se pri listih plačuje naročnina povsod vnaprej in da je v obojestransko korist, ako se to načelo tudi pri nas uveljavi.
„Slovencu“ se najiskreneje zahvaljujemo za brezplačno reklamo z dne 8. t. m.
Za izostalo deželno podporo „Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem* je naklonil le-tej g. Alfonz Mencinger, urednik „Gostilničarskega Vestnika“ v Ljubljani, znesek 10 K kot odgovor na nesramne „Slovenčeve“ napade na njegovo osebo.
Še nekaj navodil glede občnih zborov. Že v zadnji številki smo opozarjali glede občnih zborov gostilničarskih zadrug na nekatere točke, ki se rade prezro. Danes bi nam bilo v tem oziru še dodati: Jako umestno bi bilo, ako bi načelniki posameznih zadrug že sedaj nekako določili dan občnega zbora in to nemudoma sporočili našemu uredništvu. Mi bi potem že v prihodnji številki objavili, da namerava imeti ta ali ona zadruga ta ali oni dan svoj občni zbor. Po našem mnenju je namreč velike važnosti, da se udeleži vseh občnih zborov zadružni instruktor, ali vsaj odposlanec „Deželne zveze gostilničarskih zadrug“, odnosno član našega uredništva. To pa je mogoče le tedaj, ako se ne vršita morebiti isti dan na dveh različnih krajih dva občna zbora. Ako list že takoj sedaj objavi dneve in so morebiti posamezni načelniki določili isti dan za občni zbor, se glede dneva obe zadrugi še vedno lahko sporazumete. Pri tej priliki opozarjamo tudi na okolnost, da mora vsaka včlanjena zadruga naznaniti dan in dnevni red občnega zbora enako kakor zadružnemu inštruktorju tudi zvezi sami- Naše uredništvo pa pri tej priliki naproša posamezna načelstva, da se mu istotako pravočasno dopošljejo dnevni redi zborovanj, da jih moremo pravočasno objaviti. Ker se zaključuje uredniški del vsakega 2. in 17. v mesecu, mora biti najkasneje te dni dnevni red v rokah uredništva, da je potem objavljen v številki, ki izide 5., odnosno 20. Ako se dnevni redi objavijo tudi v listu, je po našem naziranju udeležba mnogo boljša, zlasti tedaj, ako obsega dnevni red kako važnejšo točko in se v listu člane za-
druge opozori še posebej na to okolnost. — Končno naj načelniki ne prezro, da je treba vsaka 3 leta nanovo voliti delegate in njih namestnike za občne zbore deželne zveze in sicer za vsakih 20 članov zadruge enega odposlanca. Zato je treba tudi to vsprejeti med dnevni red rednih občnih zborov.
Pred volitvami načelnika ljubljanske gostilničarske zadruge. Od več strani čujemo, da se v Ljubljani med gostilničarstvom že najživahnejše agitira za prihodnji občni zbor ljubljanske gostilničarske zadruge, na katerem se bo med drugim volilo tudi načelnika. Privatno smo obveščeni, da se za to mesto poteguje že več gospodov, da hoče biti torej ta volitev precej zanimiva. Ker nam oficijelno ni ničesar znanega o tem, beležimo to le kot časnikarsko vest s pripombo, da bi bilo umestno, ako se ljubljanski gostilničarji glede te točke še pred občnim zborom zedinijo, da potem na občnem zboru nastopa gostilničarstvo enotno, kar dela na javnost gotovo boljši utis kakor pa needinost. Pripominjamo nadalje še, da je mesto načelnika eno najvažnejših mest v zadružni organizaciji, da se mora zato izbrati za to mesto moža, ki bo popolnoma kos nalogi, ki se mu s tem nalaga. Pri tem odločuje samo sposobnost in delavnost in nič drugega. Iz tega stališča hočemo tudi mi zasledovati to vprašanje.
„Slovenski llustrovani Tednik“ nas je naprosil, naj priporočamo onim našim stanovskim tovavišem, katerim dopošiljamo „Gostilničarski Vestnik“, da naj bi se naročili tudi na „Slovenski llustrovani Tednik", ker je to edini list te vrste na Slovenskem. Mi tej prošnji že iz kolegijalnosti vstrežemo, menimo pa, da „Slovenski llustrovani Tednik“ s tem našim priporočilom ne bo mnogo pridobil, ker smo mnenja, da so naši naročniki že itak naročniki „Slovenskega Ilustrovanega Tednika“. Ako pa bi kateri slučajno ne bil, naj pa piše dopisnico upravništvu „Tednika“, naj se mu pošlje list na ogled in če mu ugaja, naj ga naroči, drugače pa vrne in konec besedi.
Iz upravništva.
Več vzrokov je bilo za nas merodajnih, da z letošnjim letnikom vpeljemo v našem listu novost, namreč da hočemo v vsaki številki objaviti imena onih naših naročnikov, ki so nam poravnali celoletno naročnino. Iz skušnje lahko trdimo, da ravno gostilničar mnogokrat nevede in nehote pozabi poravnati naročnino za list v trdnem prepričanju, da jo je že plačal. S tem objavljanjem imen pa hočemo obenem tudi vpeljati javno kontrolo, kajti objava imena naj bi bilo ob enem p o-trdilo o plačilu. Polletne naročnike bomo vsled tega mogli objaviti še-le takrat, kadar nam poravnajo naročnino za drugo polletje,
četrtletne pa seveda šele takrat, kadar nam vplačajo naročnino za zadnje četrtletje.
Ta objava imen pa bo imela še tudi drugo dobro stran. Po našem naziranju bo namreč mnogo pripomogla k medsebojnemu spoznavanju gostilničarstva, ob enem pa je to tudi javna kontrola našega gostilničarstva za njegovo zanimanje za stanovsko organizacijo.
Z objavo imen pričenjamo že danes, kajti med našim gostilničarstvom imamo tudi može, ki so nam naročnino že vnaprej nakazali.
Do 10. januvarja 1912 so nam vposlali celoletno naročnino za 1 1912 sledeči gg.:
1.	) Miroslav Ambrožič, gostilničar v Postojni;
2.	) Alojzij Frelih, gostilničar, Brezje pri Radov-
ljici ;
3.	) Marija Wake, restavraterka, Toplice, p. Za-
gorje ob Savi;
4) Fran Gomilšek, restavrater, Dreženca pri Kobaridu ;
5.	) Fran Turk, restavrater, Draga pri Kočevju;
6.	) Josip Pogačnik, restavrater,vTržič, Gorenjsko;
7.	) Anton Bogataj, . Železniki, „
8.	) Gabrijel Thaler, „
9.	) Anton Bohorč, gostilničar, Suhor pri Metliki;
10.	) Mirko Finžgar, restavrater, Brezje pri Radov-
ljici ;
11.	) Alojzij Koprivc, restavrater, Grosuplje.
12.	) Jože Balon, gostilničar „Pri Fajmoštru“, Ljub-
ljana ;
13.	) Terezija Černe, restavraterka, Gorje pri Bledu.
Proda se hotel
v kraju, ki
_____________________ je poleti in
od tujcev dobro obiskan. Hotel
pozimi
stoji nasproti kolodvoru. Pojasnila daje upravništvo.
Seitz™ patentovani asbestfiltri
so danes pri starih in mladih vinih najboljši in v obratu najcenejši filtrirni aparati.
Vsled tega se priporoča vsakemu, kdor si hoče nabaviti
hitro, čisto in racijonelno delujoč filter, da postavi v svoje kleti
Seitz^ asbestfiltre.
Ti se lahko merijo z vsakim drugim konkurenčnim sistemom.
Za čiščenje bolnih vin so se ti aparati — ki se konstruirajo do dnevnih 1000 hekto — izredno dobro obnesli in so posebno vporabni tudi pri močno kalnih in zelo gostih mladih vinih, kjer so vsi drugi sistemi odrekli delovanje, zlasti ako se je vporabljalo novo
Seitz!^ filtrirno sredstvo Theorit-5pecial II.
Zahtevajte za vse kletarske potrebščine cenik št. 246, k ga izdaja Theo Seitz, tovarna kletarskih strojev, Dunaj 1. Schöninterngasse št. 15 k.
i
-A
Hotel „UNION" v zdravilišču Dobrni (Neuhaus) pri Celju se pod ugodnimi pogoji proda.
Promet je izboren, ker leži hotel oddaljen samo 7 minut od toplic. 5 hotelom v zvezi je tudi mesarija. Prikupi se pa lahko tudi poljubno površino posestva k hotelu. Plačilni pogoji in druge podrobnosti pri
hranilnici in posojilnici v Dobrni pri Celju.

«:
Tovariši gostilničarji!
K pri naročilih se ozirajte v prvi vrsti na tvrdke, ki inserirajo v našem listu! V vzajemnosti je moč! J Kdor podpira nas, tega podpirajmo tudi mi!
d-,
M.
Pri naročilih se vedno in povsod sklicujte na inseriranje v našem, gostilničarskem glasilu! Priporočajte naše inserente tudi svojim p n. gostom!

j>
m
Stopnjice,balkoni,ograje,stav- t53) 21-10 Kranjska betonska tovarna	Cementne cevi na stroj ali na
tribuč & Km Ljubljana^,—
krivalne plošče, kanalizacije iW Pisarne, delavnice in skladišča na Tržaški cesti. - Telefon št. 297, cementna opeka za dimnike itd.
HOTEL
z obsežnimi, moderno opremljenimi gostilniškimi prostori, z 12 popolnoma opremljenimi sobami za tujce se
proda radi rodbinskih razmer
po ceni in pod zelo ugodnimi pogoji
z vsem inventarjem vred in z arondiranim zemljiščem.
Hotel leži v prometnem kraju, z naraščajočo letno in zimsko sezono, kateremu se obeta lep razvoj tudi radi novih prometnih naprav in zvez
ter nastanitve vojaštva.
Radi lege in krajevnih razmer je z gostilniško obrtjo združljivo tudi založništvo piva
ter rentabelj fijakerija.
Za prenos popolne gostilniške koncesije na kupca se jamči.
Kraj, naslov prodajalca, kupni pogoji in druge podrobnosti pri upravništvu
„Gostilničarskega Vestnika“.
_________MiiUim
-OKREPLJUJUĆI ZELUDAČNI EUSIR=
I. Vecchiet, zlatar Ljubljana,
nasproti glavni pošti.
Bogata izbera zlatnine in srebrnine. Lastna delavnica. Kupuje staro zlato in srebro. Cene. zmerne
,Marodni hotel'postoma
renoviran in povetan se priporoča cenjenim poset-nikom notranjske metropole za obisk
Fran Paternost, lastnik
Fr. P. Zajec, Ljubljana
Izprašani optik In urar
priporoča svojo bogato zalogo švicarskih ur, zlatnino insrebr-nino, kakor tudi optičnih predmetov.
Zaloga gramofonov in raznih plošč.
Zahtevajte cenik, pošljem ga zastonj.
Štampilje
vseh vrst za urade, društva, gostilničarje itd.
ANTON ČERNE
graver in izdelovalj kavčukovih stampilij.
— LJUBLJANA = Stari trg št. 20.
Ceniki franko.
Deset zapovedi za kmeta in deset zapovedi za zdravje dobi zastonj in poštnine prosto vsak gostilničar v poljubnem številu za razdelitev med kmete. Treba le dopisnice z naslovom:
Ub. pl. Trnkoczy, lekarna, Ljubljana.
m
P
1
S
Prva kranjska izvozna pivovarna VrhniRa
priporoča svoje izborne izdelke.
Naročila in želje p. t. odjemalcev sprejema ravnateljstvo na Vrhniki ali pa zaloda v Ljubljani
Telefon štev 282.	BajŽelj
m
m
m
'M
I
I
čšllhu
sr/
9
Priporočamo svojim tovarišem izborno
marčno, dvojnomarčno, termalno in granatno pivo
največje slovenske narodne tvrdke:
Delniška družba združenih pivovaren = Žalec in Laški trg v Ljubljani. =
1
Ustanovljena leta 1882.
Rezervni zaklad nad pol milijona kron.
Ustanovljena leta 1882.
Stanje hranilnih vlog dvajset milijonov kron.
KMETSKA
POSOJILNICA
ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neom. zavezo V iaht, em zadružnem domu
v Ljub jani, Dunajska c. 18.
obrestuje hranilne vloge po čistih fli| o 2 0
brez odbitka rentnega davka.
Telefon St. 185 interurban.
Račun: pri avstr. pošt. hran. št. 828.40Ö * ogr. « n » '9.864 Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim promefom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga.
Posojuje na zemljišča po 5'Ia °/0 brez amortizacije ali na amortizacijo po dogovoru.
mmm
i
Priporočamo domačo podjetje!
Manufakturna in modna trgovina
“1
m
Eskomptuje trgovske menice.
Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500 000 -
Denarni promet v letu 1910 K 100,000 000 -
U
1
I
M
m
m
m
m
•fyy
Velika zaloga vseh spadajočih potrebščin za hotele in gostilne, kakor raznovrstne mizne prte, ob.isače, obrisalke bele In barvaste v bombažu in platnu i. t. d.
(Za hotelsko perilo pustim vtkati ime in monogram)
Postrežba strogo solidna.	Cene najnižje.
E E E E E E E P
Tovariši gostilničarji!
Pri potovanju po Gorenjskem se vstavljajte
na Jesenicah v hotelu „Triglav
2 min. od kolodv., kjer so Vam na izbero dobra kuhinja, pristna vina moderno opremljene sobe za tujce. Priporočajte ta hotel tudi svojim p. n. gg. gostom.
Lovro Humer, hotelir
.
za čiščenje in zholjševanje vina, je jam-čeno edino le s pravo
Najboljše sredstvo
Francosko žolco
delniške tvrdke Coignet & Comp. v Parizu, dobavna pri večjem odjemu od stalne zaloge
pri tvrdki Iv. A. Hartmanna nasl. A. Tomažič
Ljubljana, Marija Terezija cesta.
Navodilo se radevolje brezplačno pošilja.
Tovariši! Naročajte in širite „Gostilničarski Vestnik"!
m
Kranjska dež. vinarska zadruga
§)<§)§)(f)f>)<l>) v Ljubljani (deželni dvorec) DDDDDD
S
■S
H
r
opozarja p. n. vinske kupce na svojo veliko zalogo priznano izbornih, čistih kranjskih vin.
Poleg namiznih vin navadne in boljše vrste ima še čistovrstna vina kakor: zelen, burgundec, rulandec, karmenet, rizling itd. na prodaj. Oddaja od 56 1 naprej. Postrežba točna in solidna, cene nizke. Zahtevajte cenike! O dobroti zadružnih vin se lahko vsakdo prepnča pri javnih vinskih poskušnjah, katere se vršijo redno vsaki četrtek od 5 h popoldne do 9 h zvečer v pokuševalni kleti v Ljubljani pod kavarno „Evropa".
Zadruga posreduje tudi brezplačno nakup vina direktno od producentov. Resnim kupcem so naslovi in zelo ugodne ponudbe vin od najboljših kranjskih vinogradnikov brezplačno na razpolago.
i
Ä
p
S
M
M
"PW
B
m
■i
!


m
m
m
'F'
m
m
■i
E
(ßuhwiWVHir^öloziiica
S05TILMtĆflRSKE<3,l V:, iü./’i )
ii ^ie \ K - h' .........'.
. , j jčlciftct büret? I • I1 vplačan j>o S
auf Äeutb*9?r. I na račun ?tov. \
Ft
aut (
dne ( .
51.498
.....191
II
II
m
51
'
b
p

51
gitdpmgsfdjein —Vpisnica
eintage |
Vlog f h
gcleiitet bitrd) ( vplačan po }
ii
fiouto^Jlr. (	Kl /1 Q Q
Račun št. t	«--# X . *1 <7 O
51
Siefc Sdtcitic fmZi turdi ben 'liuftlitiuiilcii abjutveimcii ime mit »tr IngtiSteđjmuig im ems 1.1. '15otn>«vla(feii' Kmt '"'xeuttke naj poitni nvmlnlk oddeli in po Ujo z dnevnim rafnuom o. kr. poUno-lirauilnirneinii uradu.

s 2 u
u" E r 5
s «
g
s '2 -S •--g
e"S «6
»t
s.S» "S s: ■» us .-ir —
J J
£ cs
£ Ž
sli
O
v e >4
ä ^ s
= $s 5$
O
5 :=>
S ^
^ .2 . £ s s,
I $
a 5
e
c •
;o -T o
a "o e
s -e "K
o
a
»st-
e
e
« 5 t* e S a<
S 3 e S
s =
3? s
ti .S
H
f!
I ä
o ^
£ *5
!I
^ 'S,
o
C 'a>
S-č
S Š 5.5.
Pivovarna ,Mayr' v Kranju ■ ■		
■	priporoča cenj. gostilničarjem in slav. občinstvu svoje izborno priznano pivo.	■
Žganje — Likerji.
Domača tvrdka	Cene brez konkurence.
Pozor gg. gostilničarji!
Raznovrstno destilirano žganje najboljše vrste , in fine likerje dobite pri i
I Gabrijelu Eržen-u j v Zapužah,
pošta Begunje (Gorenj)
Pozor gg. ostilničarji!
Domača tvrdka.	Cene brez konkurence
....Žganje — Likerji.	:
Avg. Agnola, Ljubljana
Dunajska cesta 13.
Zaloga raznovrstnega namizja za gostilne, hotele in kavarne.
Sode,
velike in male ima na prodaj
Ivan Buggenig,
sodar, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5.
Kegle, krogle !^r=1z:“t,LuS?rs™S1.-.-
JOS. OBLAKU, um. strugarju, Ljubljana,
Šelenburgova ul. 1.
Istotam se popravlja razne fine cigarnike iz bernštajna, morske pene, kosti, roga, lesa itd.
GRAMOFON-ATELIJE
A. Rasberger, Ljubljana
Sodna ulica št. 5.
Godbeni avtomati in gramofoni samo I. vrste. Najfinejše plošče „Triglav“.
Edina strokovna delavnica za popravljanje godnenih strojev, avtomatov in gramofonov.
Veliki avtomati se popravijo na licu mesta. Vsa popravila se izvršujejo strokovnjaško in ceno. Šivanke, peresa in vse potrebščine vedno v zalogi.
Ln.s tala.ter* ZBr. idazx:,
konces. elektrotehnik, Ljubljana, Gradi šče 7, se pri poroča p. n. gostilničarjem kot specijalist vsakovrstnih električnih napeljav.
Sprejema tudi naročila na deželo.
UVLeatna. !h.r*an.ilxiica Iju/b— ljan.ska
v Ljubljani, Prešernova ulica 3.
Največja slovenska hranilnica. Prometa koncem leta 1911 614'S milijonov kron. Stanje hranilnih vlog nad 42 milijonov kron. Rezervni zaklad 1 milijon 3u0 tisoč kron. Sprejema vloge vsak delavnik. Obrestuje po 41/4°/o brez odbitka.
Za vloge jamči rezervni zaklad hranilnice in mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Poslovanje nadzoruje c. kr. deželna vlada. Posoja na zemljišča in poslopja proti 5()'o obrestim in najmanj 1 ‘20 o amortizacije. Za varčevanje ima vpeljane domače hranilnike. Posoja tndi na menice in vredn j apirje.
HOTEL
z več sobami za tujce, z velikimi gostilniškimi prostori, vrtom, ledenico in drugimi gospodarskimi poslopji in k vsemu temu pripadajoče pritikline, to je vse kakor stoji in leži,
% M %
se proda pod ugodnimi pogoji radi rodbinskih razmer.
Hotel leži v lepem kraju v Soški dolini, ki je posebno v poletnem času dobro obiskan od tujcev in turistov.
Resni reflektantje dobe naslov in pojasnila v upravništvu „Gostilničarskega
Vestnika".
%
%
%
1
m
Na prodaj je
majhen hotel na Ribčevem Lazu
v Bohinju,
par sto korakov od
Bohinjskega jezera
iiiiiiMimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Deset sob za tujce.
iiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiniimii
iiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiliiui
Pojasnila daje:
Ivan Dachs, gostilničar
v Ljubljani.
Priporočajte in širite „Gostilničarski Vestnik"
Zaloga čevljev.
J’TTX-ilJ"A. ŠTOZFt,
Prešernova ulica 5.
Največja zaloga moških, damskih in pristnih groisserskili gorskih čevljev.
Elegantna skrbna izvršitev po vseh cenah.
Fran Čuden
Kamnoseški izdelki Iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave, spominki Iz marmorja, granita ali sijenita, apno živo in ugašeno se dobi pri
Alojziju Vodniku i,1,"1“'""
Ljubljana. Kolodvorska ulica
Pivovarna Mengeš
ustanovljena leta 1818.
JULIJ STARE
Zaloga v Ljubljani, Metelkova ulica št. 19.
Telefon št. 248.
priporoča svoje izborno vležano marčno, dvojno marčno in bavarsko pivo v sodčkih in steklenicah.
Eng. Francheti, Ljubljana
Sodna ulica št. 1.
se priporoča p. n. gostilničarjem.
FR. KHAM. LJUBLJANA Miklošičeva cesta 8
špecerija, delikatese, vinarna.
Priznan doblvatclj večjih ljubljanskih hotelov In restavracij. Zastopnik priznane šampanjske tvrdke Bratov Kleinoscheg v Göstingu pri Gradcu.
iF'
Pozor cenjeni kolegi!
Vsak, kdor hoče varovati svoje lastne koristi, bode naročil pivo od
„ Gostilničarske zadružne
pivovarne v Lescah“
Pristopi lahko vsak kot član.
Čim večji promet, tem bolj samemu sebi koristite!
Naroča se istotam.
Vsak odjemalec nakloni lahko od vsakega hektolitra 20 vin. v društvene namene, kakor sam to določi.
&---------------------------------^
Vinska trgovina Peter Stepič
Spodnja Šiška štv. 256 (55)21—12 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric.
KAVARNA „AVSTRIJA“ V LJUBLJANI
na vogalu Sentpeterske in Resljeve ceste se cenjenim gg. gostilničarjem priporoča za obisk. Ivan Stritar.
L. Tomažič sPodnja šiška, štv. ??
pri Ljubljani, telefon štv. 177 priporoča
svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih In pristnih lenjskih, vipavskih in istrskih vinskih goric.
vin iz do-
Ustanovljena 1847.
Ustanovljena 1847.
Tovarna pohištva J. J, Naglas,
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
= Največja zaloga pohištva =
za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci. otroški vozički itd.
Najnižje cene.
Najsolidnejše blago.
Franc Ks. Stare, slikar, pleskar in zlatar
Ljubljana, Sodna ulica 12.
se priporoča p. n. občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela v mestu kakor tudi na deželi. Dobra in solidna izvršitev. Primerne cene.
Ivan Černe tapetniški mojster
Ljubljana, Dunajska cesta št. 28.
Zaloga pihištva 1. Kranj. miz. zad. v Št. Vidu. Izdeluje ter ima v za-ogi vsakovrstno tapetniško pohištvo in kompletne oprave za hotele, restaviacije in gostilne. Specialist za prevleko biljarov.
Priznani krojaški salon za gospode
IVANA MAGD1Ć-A, LJUBLJANA,
Miklošičeva cesta 8, se priporoča za izdelovanje oblek.
Zaloga angleškega blaga.
Umetna knjigoveznica p|*e BrCSkV3T
Ljubljana, Francovo nabrežje
priporoča nanovo vpeljano izdelovanje okvirjev in passepartout za slike. Velika izbira okvirjev Tiskanje trakov po najnižji ceni. Zaloga vsakovrstnih elegantnih platnic.
Cene zmerne.	Točna postrežba.
Za gostilničarje in
kav arnarje,
električne klavire, godbene automate na težalo in silno moč, nov patent, godba na lok že od 600 K naprej prodaja iz prve roke
8. Kmetetz
v Ljubljani
Kolodvorska ul. 26
K
Pivovarna ;Škofjaloka'
priporoča p. n. gg. gostilničarjem in občinstvu svoje
izborno marčno pivo.
r--------------'v—
I Qricar & Mejač
v Ljubljani, Prešernova ulica št. 9.
m	priporočata v veliki izberi po najnižji ceni
S obleke za gospode in dečke, površnike za gospode in dečke, obleke za otroke, žakete za dame, paleto za dame, plašče za deklice itd. itd.
Nepremočljive pelerine iz lodna ali velblodje dlake (Kamelhaar) v vseh velikostih.
n


Posredovalnica za službe
gostilničarske zadruge v Ljubljani, Gradišče 7 posrednje brezplačno za vse posle v gostilničarskem obrtu in za gospodarje proti pristojbini 60 h.
Tovariši! Gostilničarji! Poslužujte se
te ugodne prilike!
Ustanovljeno 1870.
Najizbornejši
inozemski
šampanjec
tvrdke Emil Kieslinger Gösting pri Gradcu.
Edino zastopstvo za Kranjsko:
Štefan Hitzl, Ljubljana
V_______________
Tovariši! Maročajte in širite „Gostilničarski Vestnik"!
IVAN KOS, gostilničar in mesar . na Vrhniki	..
se priporoča cenjenim gostilničarjem za naročilo pristnih
kranjskih klobas
Pošilja se jih najmanj 30 kom. ä 36 h proti povzetju.
Ravnotam se proda poceni dobro ohranjeni godbeni avtomat.
steklarska trgovina
M. Tušek, Ljubljana,
Stari trg 28.
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe
Prevzema vsa steklarska dela pri cerkvah in stavbah.
Najsolidnejša in točna postrežba.
Bri-vniaa
ENG. FRANCHETTI,
Ljubljana, Sodna ulica št. 1
se priporoča p. n. gostilničarjem.
= Iv. Buggenig -
sodarskl mojster Ljubljana, Cesta na Rudolfovo žel. 5.
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih sodov.
Prevzema tudi vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najnižjih cenah.
Solidno delo.	Točna postrežba.
Fotografični atelier „VIKTOR“, Ljubljana.
Bothovnova ulica štev. 7, poleg .Kranjske hranilnice“,
ee priporoča slavnemu občinstvu na deželi za izvršitev modernih portretov.
Sprejema tudi naročila na deželo.
Kavarna „Leon“
v Ljubljanice vso noč odprta.
Priporočamo tudi gostilno „Leon“ v Ljubljani, Florijanska ulica 6, kjer se dobi dobra jed in pijača.
Fr. Stupica v Ljubljani
Marije Terezija cesta št. 1
priporoča svojo ZALO O O najbolje priznanih
slamoreznic, mlatilnic, vratil čistilnic, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne In motorje.
Dalje pumpe in cevi za vodo, vino In gnojnico, ncčl, Štedilnike In poljedelska orodj , kuhinjske potrebščine, omare za led, pipe za pivo in vino, priprave za plvotoč n:t zrako-tlak, trpežne ročke za prevažanje mleka, traverze, želežnlške šine, nagrobne križe ter vse ključavničarsko, Kovaško, kleparsko, tesarsko In mizarsko orodje vedno v zalogi.
mm ji y iL!i?^nnnn7fnrEKxim™i
V ,Narodni kavarni'
v Ljubljani,
igra vsak večer
elitna dunajska damska godba.
Za obilen obisk se priporoča
FRAN KRAPEŠ.
----------------------——7-------------------jj
ir Modna in športna trgovina Pe	LjllbljcUlcl ^asPr°ti davne pošte ^
Ü
\
k
&
i
a
&
r
Masproti glavne pošte
Svilnato blago, baržuni, pliši in tenčice, čipkasto' blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, po-zamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk,
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje- Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.
)i
■k
I
&
\
$
Perilne volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, sol i-čniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo. Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, žalni klobuki vedno v skladišču i. t. d.
Oddelek za gospode:
Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, igamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike. dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, tenis in lovce. — Sokolske potrebščine.

Lastnik in izdajatelj: Konzorcij .Gostilničarski Vestnik* Ljubljani. — Glavni in odgovorni urednik Alionz Mencinger. — Tiska Dragotin Hribar v Ljubljani.