----- 227 ----- Novičar iz domačih in ptujih dežel. Zel6 nesrečen boj je 3. dne t. m. imela naša armada s prusko pri Kraljičinem Gradcu na Češkem. Vsa naznanila so v tem soglasna, da to ni bilo navadno bojevanje, marveč pravo klanje. Do treh popoldne so naši še precej srečni bili, al po treh se obrne vojna sreča; čedalje bolj seka sovražnik po naših; okoli 7. ure zvečer nastane huda nevihta; dež pritisne puškini dim na zemljo, da se ni lahko kaj razločilo; topa je bilo sovražniku na roko, da je zavzel pri Hlumu stališče naše armade in nenadoma prijel armado našo od strani in odzadej tako, da se podd v beg izprva počasi, potem pa brzo proti vojskinim mostovom na Labi; ker je drug pred drugim hitel, jih je veliko tudi potonilo v vodi; vsa armada se je razkropila tisti dan. Da je silno veliko vojakov kakor tudi oficirjev mrtvih obležalo in več ali manj ranjenih bilo, ni treba praviti; pa tudi pruska armada je to svoje skupila. Kolikošno zgubo je na severnem bojišču trpela dosih-mal naša armada, se ne ve za gotovo; cenijo jo na 100.000 mož. 4. dne t. m. je telegram iz Dunaja prinesel naznanilo, da se bodo generali Clam-Gallas , He-nikstein in Križmanic postavili pred vojaško sodbo, ker so na sumu, da je njih vojskovodstvo isti dan zakri-vičilo mnogo nesreče. Tudi zoper višega vojskovodja Benedeka se čuje mrmranje, da ni drugače postavil armade in pruski zasedel naše češke dežele. Vladni dunajski časnik „Wien. Zeitg." od 9. dne t. m. piše, da „še ni mogoče za gotovo povedati, kako stoji s severno našo armado in kolika je bila zguba 3. julija; to pa je gotovo, da se razkropljena armada zopet zbira in da zguba vendar ni celo tako grozna kakor se je izprva mislilo." Brž ko je presvitli naš cesar izvedel strašno nesrečo na severnem bojišču, je pisal cesarju Napoleonu, da mu (se ve, da proti pogodbami) odstopi laško deželo, da potem more vso armado iz Laškega vzeti in jo poslati proti pruski. Napoleon je sprejel odstopljeno Laško, ki ga bo (kakor 1859. leta za dobro odškodovanje) dal Lahom. Ob enem pa se je ponudil našemu cesarju, da hoče posrednik biti za mirno spravo med prusko in avstrijsko vlado. Cesar naš in kralj pruski sta sprejela to ponudbo^ in govorilo se je že, da za 6 tednov preneha vojska tudi med prusko in našo armado. Al danes se zopet sliši, da se kažejo zapreke pri mir ju in da se utegne boj s Pru-som kmali spet začeti. Saj to je ^gotovo, da je pruska armada posedla že tudi Prag o. /Na Laškem je nehala vojska, ker Napoleon pravi, d^ je za zdaj laška dežela njegova in se Lahi ne smejo več ganiti. Po „Triest." je laški vojskovodja Cialdini s svojo armado šel čez reko Pad in Benetke posedel. — To vse je bilo treba poprej povedati, da bravci naši razumejo drugi cesarjev razglas, kije ravnokar iz Dunaja poslan vsem avstrijskim narodom, in se po večem tako-le glasi: ,,Velika nesreča, ki je vkljub junaškemu uporu zadela Mojo severno armado, — nevarnosti, ki zavoljo tega pretijo državi, — nadloge, ki po vojski tarejo ljubljeno Moje cesko kraljestvo in druge dežele, — smrt toliko vojakov: vse to je srce Moje, ki tako oče-tovsko-gorko bije za blagor Mojih narodov , prebridko presunilo. Vendar zaupanje do Vaše zvestobe, udanosti in radodarnosti, zaupanje na hrabrost Moje armade, ktera tudi v nesreči ne omahuje, zaupanje v Boga in sveto pravico je vedno isto ostalo. Jez sem se do cesarja francozkega obrnil, da posredi primirje z laško vlado. On mi je rad to storil in se tudi ponudil posredniku biti med pruskovl ado zavoljo miru. Jez sem to poudbo sprejel. Pripravljen sem v to, da se naredi mir pod častnimi pogoji, da neha prelivanje krvi. Vendar nikdar ne bom dovolil mini, ki bi utegnil razrušiti temelj državne Moje moči. V takem primerljeji se vojskujem do zadnjega; vsa armada se bode zbrala, in po novincih in prostovoljcih se bo nadomestila zguba sedanja. Grozna nesreča je zadela Avstrijo; al še ima pogum, še ima moč. Narodi! zaupajte svojemu cesarju, ki je zvest uaslednik svojih prednikov, nepremakljiv v zaupanji do Boga, pogumen in stanoviten v svojih sklepih!" — Mikavno utegne biti vsacemu bravcu, ako nekoliko rečemo o puškah na iglo. Puške na iglo (Ziindnadel-gewehr) je orožje pruskih pešcev, konjikov in deželnih brambovcev (Landwehr) prvega razreda, tedaj skor cele armade. Razun Kurhesov nima nihče na svetu ta-košnega orožja. Glavne prednosti teh novih pušek so, da so prosto sestavljene, da se cel6 hitro nabijajo (ba-šejo) in da hitro streljajo kakor blisk. Cel naboj pri teh puškah na iglo je v fišeku (patroni); ni tedaj treba kapice (kapsule) in ker se odzad nabija (baše), ni treba šibke ali nabijavnika (ladstock) in kadar se nabija, tudi ni treba puške staviti na tla; zato more strelec s tako puško v eni minuti 6krat streljati v tem, ko uren strelec z navadnimi puškami k večem dvakrat vstreli v eni minuti. Tako hitro streljanje ni samo neizmerne koristi v defenzivi (to je, takrat, kadar se armada le brani), ampak ima tudi v ofenzivi (to je takrat, kadar armada na sovražnika plane) to prednost, da se puška tudi takrat more lahko in hitro nabijati, kadar armada napreduje ali z naskokom nad sovražnika gre. Mislilo se je, da se z lovskim ali švicarskim štucom varnejše strelja; al temu ni tako. Strelec mirne roke more na 100 korakov zadeti človeka v koleno, ako mu je v sredo telesa meril. Meriti daljine, kar je v bitki zelo težko, ni pri teh puškah potrebno, in strelec, če tudi je manj vajen, ima več prilike, da meri. Kar pa se tiče preproste sestave, ni nobenega orožja, ktero bi preseglo puške na iglo; o pol minute moreš jo razstaviti , in treba ti ni zato nobenega orodja. Pa tudi kar se tiče čistosti, je nima ta puška para, ker eden fišek (patrona) za drugim čisti to, kar je prednji osmradil. Po vsem tem je očitno, da po samem orožji je bila pruska armada trikrat močneja mirni naše. — Ravno poka po dunajskih časnikih glas, da nastopi novo ministerstvo; imenujejo se knez Karlos Auersperg, Giskra, Kaiserfeld, Deak, Beust. Gotovo v soglasji z vsemi slovanskimi narodi Avstrije rečemo danes le to: to nikakor ni mogoče! — Najnovejša novica po vladni „Abendp." od 10. t. m. je ta, da je Napoleona trdna volja, da se primirje (Waffenstillstand) naredi s Prusom in Lahom. Francozke vojne ladije so na poti v Benetke, in francozki komisar generai Leboef je dobil ukaz, da gre na Beneško, general Frossart pa v glavni stan pruske armade s tem poročilom, da napove" orožen o posredništvo francozke vlade, kajti odločna volja cesarja Napoleona je, da Avstrija neoslab-ljena ostane v svoji moči. Avstrijska armada zapušča Beneško in se že podaja proti severju. ----- 228 ------