z*. ^ jf jg, 'i » ' čZZ> »€&»%,■ Pesmem» številka stkite $) vinarjev. feočEtoa Usta: «to tato i « K 50*— N'lttl i » i , 2S*— te lieta » i „ 13*— Som! J&sgosiavtjei StfftM* , , ,66.- fisasassa® stoÄe m Mftfii cfemeh 60 v. .fkjsrftaištvo LapravaiSivo: tfagfitar, Koroška ulica flft 9v — Telefon št 220. (aseratl ail oaasis ss računajo po K Ut od enoređn« pdfeurgts pii večkratnih oznaalHi» .... popust „Straža" izhaja r pon-'deljek, sredo in pdek. Rokopisi se ne vrača jo» Z uredništvom ss mor* govoriti vsak dan od tl. do 12. ure dopoldne. 188. Storilka.; Maribor, ine li. decembra 1920. Letnik XII .. ir---------n-- n- ..........im ur-----------------n n —nmi............TTrr-rr tiiiiii i iw............. ■TT-r-rrTTTTininiiriiiMTWMm im m. „■■■ Ko gremo v Kar se je zgodilo, se je moralo zgoditi in kdor gloda nekoliko v bodočnost, jo moral predvideti, > da pride, Dt, Korošec jo izstopil iz vlade Sjffi stranka gre v opozicijo. V ustavnih državah se izmenjujejo tudi stranke, ki so na vladi. Najlepše vidimo to na An -gieškem, kjer sta poldrugo stoletje, do najnovejšegu časa, dve stranki tekmovali za vlado in ljudstvo je sedaj eni, sedaj drugi z večino glasov poverilo zaupanje. Za državo je to neprestano izmenjavanje koristno, kakor se tekoča > voda ne usmradi,< tako za-branjtije tudi to neprestano prelivanje političnih to -j kov, da ne moro zavladati politična korupcija. Zdravo je tudi za stranko samo, ki so vedno osveži, ka -tiar odstopi od vlade, a ko jo zopet nastopi, preisku -Sa svoje sile. Odstop od vlade in pristop k opoziciji je torej v parlamentarnih državah nekaj čisto običajnega in tudi pri nas se je to moralo zgoditi. , Volitve so dale znatne uspehe najradikalnejšim strankam. To je posledica deloma povojnega razpoloženja ljudstva, zlasti pa-" nizka politična izobrazba znatnega dela prebivalstva, predvsem po novoosvobo-jenih krajih. Poprej« sta bili v narodni skupščini dye približno enaki skupini: radikalci z narodnim in Ju-gosfovenskim klubom, ter demokrati s socijalisti In še nekaterimi malimi skupinami. Iz volilnega boja so vse te skupine izšle oslabljene. Sedaj je mogoča večina samo, ako se združijo radikalci in demokrati. Jugoslavenski kUib pa ne more sodelovati pri taki večini. S ‘tem bi moral sprejeti tudi nekatere točke de -mokraiskega programa, a tega ne bi mogel zagovarjati pred volilci. Raje gre v opozicijo. Vlada je sestavila n acri ustave, katerega hoče predložiti zbornici,: Stranke, ki so pri vladi, morajo tudi glasovati za ta načrt., V njem so pa točke, ki so s stališča Jugoslovenskega kluba riesprejemljlve. Predvsem je nesprejemliiv načrt o razdelitvi države na pokrajine in samoupravne pravice pokrajin. Slovenski kraji leže daleč, daleč od središča države, na skrajni severozapadni točki, vrezavajo se kot klin med Italijo in Avstrijo, z ostalo državo imajo Le malo prometnih zvez, kulturno in politično življenje je bito od začetka zgodovine Čisto drugačno, kakor pa po ostalih deželah, gospodarsko razmere so popolnoma posebne. Tudi imajo naši kraji za državo Čisto ... 1,1.111.,.! m ..i ■m, i iii.ii ■il n ni i ..i ululili HIMWIIIIW I 1ITI opozicijo . . * posebno zgodovinsko nalogo. To je obmejna postojanka 'napram Italiji in Avstriji, stojimo «a meji dveh mogočnih narodov, čijih ekspanzivna sila se bo ved-dno obračala proti jugoizhodu. Iz vseh teh razlogov „je razvidno, da Ljubljana v-državi ne more igrati i-sto -vloge kakor Tetovo ali Velika Kikinda. 13pravni stroj' mora biti zelo prilagođen razmeram, delovati mora točno in hitro, državna misel mora biti pri nas razvita globlje, kot kje drugje, prosveta narodna in poetična mora prodreti prav v sleherno kočo. Jasno je torej, da bi morali slovenslej 'kraji tudi v slučaju , da obvelja v državi centralizem, imeti veliko večjo samoupravo, ki bi bila zmožna izvrševati gori označene naloge. Naša zahteva po avtonomiji torej ni separatizem, nego izvira iz globoko državne potrebe. Ako demokrati v svoji kratkovidnosti te, potrebe ne u- I vidijo, ni za nas nobenega razloga, da bi jo morali I zatajiti tudi mi. Za samoupravo Slovenije se bomo borili z vso vstrajnostjo v zavesti, da stem delamo za državo, ako hočemo na njeni najbolj izpostavljeni točki okrepiti njeno odporno moč. Ne strinjamo se še z mnogimi drugimi točka -mi ustavnega načrta, toda že ta razlog je zadosten , j da gremo v opozicijo. V taktičnem oziru se ne strin- j jamo z zahtevano prisego, Mi smo mnenja, da more j tudi načelni republikanec sodelovati pri! ustavodaji h če tudi mu iz načelnih razlogov ni mogoče priseči kralju. Tako je bilo pred vojno vvNemčiji, cele v rus ta dumi so sedeli republikanski socijalisti. Na vsak način je za'mirni razvoj države umestneje, da se republikancem omogoči sodelovanje v zbornici, kakor pa, da so izključijo in orne j o samo na agitacijo med ■ljudstvom. Kakšno stališče zavzema stranka sama, ie pokazala tekom delovanja zadnjih dveh let, kate -rega ne more nikdo zatajiti. Stranka gre v opozicijo in se zaveda cele dale-kosežnosti tega koraka. Opozicija v Beogradu pome -ni opozicijo na celi Črti. Naše ljudstvo mora biti pripravljeno na ta veliki in načelni boj, ki bo zahteval mnogo žrtev. Poslanec ne more občnem nastopati pro ti vladi ih istočasno izposlovati za svoje volilee raz -lične koristi. So stranke, ki obetajo voliloem, da bodo najostreje nastopale proti vladi, obenem pa obetajo tucli, tia bodo izposlovale vse mogoče, celo od - oravo davkov in vojaščine. Mi povemo naravnost, ker, hočemo priti našim voliloem še mnogokrat, pred oči in ne maramo posnemati moža, ki se jim pokaže samo, ko kandidira, Ako je izvoljen, si poišče kakšno državno ali drugo korito in pokaže voliicem lige, Ako gremo v opozicijo prati sedanji vladi, na pomeni, da gremo proti državi, ki je bila nekoč sen našega hrepenenja in v katero smo vložili toliko na« šega truda in krvi. Ne pomeni tudi, da pojdemo vz -poredno s strankami, ki hočejo razbiti to s tolikimi žrtvami priborjeno državo. Stojimo na parlamentar -liih tleh, boriti sp hočemo s parlamentarnim orožjem, hočemo močno in svobodno državo, hočemo da bodi naše ljudstvo prosto tujih zatiralcev, a tudi prosto kapitalistične sužnjosfti. Prvo zasedanje Konstituante. Beograd je doživel dne 12. decembra t. L najpomembnejši dan svoje zgodovine. Nadel si je svečano obleko; raz hiš so plapolale narodne in državne zastave v svojih bujnih barvali, v ulicah je bilo opažati neko živahnejše vrvenje in vse je kazalo, da ie napočil velik dan v zgodovini troimenega naroda. Poslopje konstituante je krasila velika državna zastava ;! občinstvo je pričakovalo že pred 10. uro nestrpno pri-hod/hiinistrov in poslancev. Ko so le-ti prihajali, so je občinstvo razdelilo in napravilo dostoiui špalir. — Kol prvi so korakali ministri, za njimi pa v kratkih’ presledkih poslaridTv manjših skupinah." Seja se j© pričela ob 10. uri predpoldan. V novo adaptirani dvorani., ki je bila od strani poslancev večinoma zase -dena, je vladala gneča, posebno v novinarskih ložah'.. Skrajno levico so zasedli komunisti, ki so chiusili svoja prsa z rdečimi kokardami. Poleg teh so zavzeli svoja mesta poslanci Zemljoradničkog kluba, v katerem so grupirani tudi naši samoslojneži. Sre-, dino so si razdelili demokrati in radikali. Desnico pat tvorijo socijalisti in Jugoslovanski klub. Muslimani so se vsedli za demokrati v sredino. Srbski republi-* kanci sedijo med demokrati in seljaki. Prvi je govoril poslanec dr. Milan Rojc, ki je predlagal starosto Nikola Pašiča predsednikom skupščine, kar je ta sprejela z burnim aplavzom. Nato .;o Pašič, zahvaljujoč se za čast,- v daljšem govoru pov* LISTEK. I i .._______..... Moj stric m moj župnik. Iz irančoščinp prevedel Paulus. ) Dalje* Jasno je, da vas ne, .sme več biti, toda zabranjujem vam vs'ako nedostojnost ! Ne rabite svojega o-TCžja razen V slučaju opravičene obrambe in pomnite da morate svojo teto spoštovati, četudi ima pogreške. in da je nikakor ne sinete napadati!“ . Pokimala stem. „Ne obljubim vam ničesar ------, oziroma, po - Čakajte, da sem odkritosrčna, vam obljubim, da bom stadia ravno nasprotno od tega, kar ste mi rekli.“ ,/Fo je naravnost upor — — ! Končno bom res jezen, Regina!“ „To je več kakor upor,“ sem odgovorila zglo-bukoresnim glasom. „To je revolucija!“ j „Izgubil bom potrpežljivost, in življenje pri vsej tej vzgoji“, je mrmral župnik, „Gospodična de Lavarle, storite mi eno uslugo, podvržite se mo|i avtor!-teti!“ „Poslušajte! “ sem dejala z laskavim, prilizne -mm glasom. „Ljubim vas iz vsega svojega srca. Vi ste sploh edina oseba na štetu, ki jo ljubim!“ Župnikov obraz se je spet vidno razja»snil. „Toda jaz preziram, zaničujem svojo teto. Moja čuvstva se ne bodo nikdar izpremenilah Mnogo pametnejša sem, ko ona — — Župnikov obraz še je spel stemnil in živahno rai je hotel seči v besedo. „Ne ugovarjale“, sem ga ustavila In ga gledala izpod obrvi, „sami dobro veste, da ste ravnoistega mnenja o lej stvari „Oh, kaka vzgoja, kaka vzgoja!“ Je žalostno ječal* „Gospod župnik, mojo zveličanje ni v nevarnosti! Bodite čisto mirni S’ Našla vas bom nekega dne v nebesih. -- Ponovim torej: Ker sem mnogo pametnejša ko ona, zato mi ne bo težko, jo mučiti z besedami. Sinoči sem se zaobljubila,; da ji bom na vse načine kljubovala. Mesec in zvezde sem klicala za priče tej svoji prisegi.“ „Moje dete“, mi je rekel župnik resnobno, „nočete me poslušati in kesali se še bodete!“ „Bah! Videli bodemo! •L--' Teto slišim! Divja je, ker jaz sem izpustila kravo, zajčke in kapune, da bi mogla nemoteno govoriti z vami. Dajte ji ukor! Zagotavljam vam, zelo hudo mé je udarila, čisto Črne pege imam na ramenih.“ Moja teta je vdrla v sobo. kakor vihar, in župnik, čisto splošen, ni imel časa, da bi mi odgovo -ril. h „Regina, sem pojdi!“ je kričala z obrazom od ■jeze in letanja za zajci in kapuni. Globoko sem se ji poklonila,. „Prepuščam vas gospodu župniku!“ sem rekla in namignila svojemu zavezniku. Okno je bilo k sreči odprto. Skočila sem na stol, stopila k okrni in se spustila na vrt. Iznenađena je gledala,za menoj tota, M se je bila postavila k vratom, da bi mi zaprla potr Delala sem se, kot da hi hotela zbežati, v res -uidi pa sem se skrila za lavorjevim grmom pod ok -nom. Z j radostnim srcem sem poslušala, kako je župnik kregal mojo teto in kako je teta besno kričala. Med večerjo se je držala ljubeznjivo kakor pes, ki si mu vzel kost. Godrnjala je nad Suzano in jo napodila,, trpinčila Je svojega mačka, metala po mizi srebrno, namizno orodje, da je žvenketalo, in ker sem gledala vse to mirno in posmehljivo, je zgrabila kozarec in ga vrgla SKòzi okno. Takoj sem tudi jaz zgrabila krožnik z rižem , ki ga še ni pokusila, in sem ga vrgla za kozarcem. „Ničvredna živina v-!“ je zarjula in planila V- rnene. j „Ne dotaknite se me!“ sem rekla in se umak- nila, „sicer pišem še nocoj svojemu stricu, gospodu de Pavol,“ „Ah — !“ je rekla. Obstala je kakor okameneia in roka ji je obvisela v zraku, „Ako ne nocoj, pa jutri ali v par dneh, ker bili me ne boto več — !“ „Stric vam ne bo verjel! je zakričala. „O, kako pa da ne! Vaši prsti so pustili dovolj sledov na mojih ramenih! Vem, da je dober človeks in šla bom k njemu ! “ „Nisem poznala svojega strica, ker sem štela komaj šest let, ko sem ga videla prvikrat in zadnji -krat. Pa mislila sem, da se moram narediti, kot da bi vedela prav mnogo o njem, in da je to zelo diplo-matično. Veiičastveno sem odkorakala iz sobe, teta pa so je nezavestna zgrudila svoji Suzani v. naročje. * IV. Vojska je bila napovedana in odslej, mi je rut -nevai čas v boju s teto. Poprej sem sli komaj upala odpreti usta v njeni navzočnosti, razen kadar je bit pri nas gospod župnik, kajti zavrnila mo je, naj mol-« čim, še preden sem povedala pol stavka. Sedaj pa m nisem več trudila, da bi brzdala svojo jezičnost. Ni biio obeda in ne večerje, da bi se ne bili vneli p re -piri, ki so grozili, da se izprevrnejo v viharje. Opazila sem, da je bila teta nevedna kakcu Jcarp in da jo je zbodlo v živo, ako sem podprla svoje mnenje s svodm ali župnikovim znanjem. Sicer pa se nisem nikoli obotavljala,, dajati tucli izmišljotinam svojih možganov zgodovinsko veljavo, na svojo žalost pa se nisem mogla boriti zoper osebne izkušnje svoje tete. Kadar je torej trdila, da se godi v svetu in ži -vljenju takole in takole in da moški niso drugu, ko zapeljivci in satanovi hlapci, sem bila jezna na samo sebe, ker jej nisem mogla ničesar odgovoriti. Toliko sem omela, da mi osebe,' M sem z njimi živela, niso mogle dati pravega pojma o ljudeh vobče in o moš -kih še posebej ne. Dalje prihodnjič. tiari! zgodovinski pomen dneva, ki je združil odpo -slance vseh treh plemen, da izdelajo v teh usodnih dnevih trdni fundament skupne domovine. Nato je predlog;.11 imena Štirih najmlajših poslancev, ki mo -rajo po poslovniku zavzeti mesta tajnikov, in sicer; Nikola Peric, dr. Svetoslav Mijatovič, Borislav Sta-1 h)an in in Vladimir Pušenjak. Ko so zasedli tajniki svoja mesta, jo predsednik prosil poslance, 'da izro -rajo svoja pooblastila predsedništvu. Prihodnja seja je bila določena za 16. uro prihodnjega dneva. Poslanec Večeslav Vilder (demokrat) je zaklical ob priliki skiepa seje: Živela Jugoslavija! Komunisti so kričali: Živela sovjetska republika! Politični pregled. iugoslavi!». t’ p, je ii o dni s e Is t a n e k konštituante se je izvršil 12. t. m. ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani novega parlamentarnega poslopja. Zbrane poslance je spomnil dr. Milan Rojc, da treba potom poslovnika izvoliti začasnega predsednika po starosti. Začasnim predsednikom je bil predlagan starosta Nikola Pašič, ki je živahno pozdravi j im zavzel predsedniško mesto in nagovoril zbrane poslance, katerim se je predvsem zalivali! za zaupanje, katerega so mu izkazali z iz-voi tvijo predsednikom. Nato je spominjal poslance na važnost konštituante potom katere je izročena usoda cele države ravno v roke poslancev, katerih naloga je, da ustvarijo napredno in svobodno državo, državo. M bo popolnoma zadovoljila naš narod in vse napredne narode In ki bo zadovoljila tudi naše zaveznike in da bomo ugnali one, ki mislijo, da nas bodo razkrojili. Nato je želel Pašič konštituanti srečno delo in slavo in predlagal, da izberejo iz svoje sredine 4 tajnike. Tajnikom so bili predlagani 4 najmlaiši po slànci: Nikola Perič, dr. Svetoslav Mijokovič, Borislav Stabljanin in Vladimir Pušenjak. Izvoljeni taj -igjd so zavzeli svoja .mesta, poslanci so pa začeli izročati svoje poverilnim predsedništvu in tajnikom. Po izročitvi pošlanišffih poverilnic je Pašič zaključix prvo sejo in napovedal drugo za IB. ob 16. uri. Zaključek prve seje so pospremili burni živioklici od strani poslancev, le komunisti so nazdravljali sov -jetskii republiki, Druga seja narodne skupščine v nedeljo je bila-pričakovana z veliko napetostjo. Na tej seji se je že razvil oster boj proti nezakonitemu poslovniku, proti kateremu se 'dviga vedno večja opozicija, ker je bil oktroiran ne samo neparlamentarnim potom, am -pak tudi uzakonjen protizakonito. Radi obsodbe poslovnika je bila nedeljska seja v parlamentu dokaj burna, V imenu 28 poslancev broječega Jugoslovanskega kluba je podal dr,' Nikola Mandič predsedniku izjavo, v kateri se naglasa nezakonitost začasnega poslovnika'- in zahteva, da se izvoli odbor 28 oseb, ja nai tekom pet dni izdela ter predloži v odobritev konštituanti načrt novega poslovnika, in da se naj vtem času ustavi vsako parlamentarno delo raz ven delovanja verifikacijskega odbora. Fri volit vi v verifikacijski odbor je bilo opaziti v konštituanti dve skupini in sicer: radikalci, Narodni in Jugoslovanski klub na eni strani, na dru gi pa demokrati, zemljoradnik! in socijalisti* Komu -ni sli nastopajo samostojno. Pri vol t vi je preglasovala prva skupina drugo za 20 glasov. Proti centralističnim težnjam raz -nih parlamentarnih skupin je že organiziran močen ppoztcijski blok, ki obstoja iz:* Jugoslovanskega in Narodnega kluba, Hrvatske težačke stranke iivmuslimanov, ki so pripravljeni iti, v boj proti centralizmu z vsemi sredstvi in bodo izvajali tudi posledice, ako bi se ne upoštevalo zahtev opozicije. Glede sestave nove beograjske vlade prevladuje v Beogradu mnenje, da so bo posrečila koalicija med radikali in demokrati in da bo nova vlada že se stavljena v nedeljo, ko bi naj bila svečana otvoritev, Constituante s prestolnim govorom., Diplomatski; zastopnik Holandije v Beogradu je odpotoval iz Beograda, ker naša vlada ni ugodila njegovi ponovni noti, da se sme povrniti v mgoslavijo holandski častni konzul Rapaport, ki je bil po osvobojenju izgnan iz Jugoslavije. Posle ho--kratom. Sedaj je P a menda le res, da je imel dr. L. Kukovec prav, ko je označil slovenske samostojne kot krilo demokratov. Počasi se bodo našli naši liberalni in samostojni tiči v skupnem demokratskem gnez -du v Beogradu, Zopet nov dokaz demokratske samostojne žlahte. Povodom volitve v verifikacijski odbor so glasovali slovenski samostojni z demokrati. Očitna dejstva, ki se odigravajo v Beogradu, sedaj jasno kažejo, da bodo samostojni izdajice slovenske samouprave, ker se udinjajo v vsakem oziru kapitalističnim demokratom Drn^e občinske volitve v Beograda se bodo vršile 9. januarja 1921. Ì Avstrijski problem. „Der Morgen“ je prinesel 'poročilo, v katerem zatrjuje, da se francoski listi , predvsem ,,-Temps“, „Action Francaise“ in „Excelsior“ bavijo z vprašanjem, kakšne mere naj se pod-vzamejo, da se pomagg izčrpani Avstriji, ki stoji pred bankerotom. Listi povdarjajo nujnost izdatne preskrbe avstrijskega prebivalstva z živili, ki še pa ni v stanu preprečiti polom. Edino velikopotezna rešitev finančnega problema, znatni krediti za surovine in zasiguranje zadostnih količin premoga bo podpo-moglo avstrijski privatni industriji na noge. Tudi angleško časopisje posveča avstrijskemu problemu občo pozornost. . Japonsko-amerikanska vojna? Wolf M) v urad javlja iz New-Yòrk-a: „NewwYork Herald“ doznava, da je državni tajnik za zunanje zadeve obrazloževal v zunanjem odseku senata razmerje do Japonske z ozirom na jabski kabel. Položaj je resen, V kongresu , je vprašal Kahr, da-li dela Japonska za to da se vnhme med belo, rumeno in črno raso konflik|; svet naj izve, da se Amerika ne bo odtegnila napo _ vedanemu boju. Ameriška operacijska baza. „Pravda“ javlja iz HefsinglorsA : Ljenin je izjavili v konferenci z ame -riškimi socijalisti, da je zastopnik nekega ameriške ga milijardnega konzorcija, M je zahteval koncesije grede Kamčatke, izjavil, da potrebuje Amerika Kamčatko kot operacijsko točko v vzhodni Aziji* ki naj bi Ameriki služila v eventuelni vojski z Japonsko. rA-merika je voljna priznati sovjetsko Rusijo, ake p 1® ta, proda Kamčatko. Pnevne vesti. Regentov rojstni dan. Na dan regentovega rojstnega dne (17. t. m.) se za vso Šolsko mladino vseh šol daruje maša z zahvalno pesmijo in državno himno. Po maši naj se vj-ši v vseh šolah primerni nago-' vor na mladino, Dan je pouka prost. Zdravstveno s aije škofa dr. Mahniča se je zopet tako poslabšalo, da je pričakovati vsak čas srnrtné katastrofe., Cenjenim naročnikom, issereste» in čitateljem! Na podpisano uredništvo in upravni št vo prihaja še vedno dan za dnevom naravnost ogromno število raznovrstnih pismenih vprašanj v tej ali oni zadevi. Tem pismenim vprašanjem navadno m priložena nobena znamka za odgovor. Podpisano uredništvo in upravništvo opozarja ponovno, da na pismena vprašanja, katerim ni bila priložena znamka za odgovor, ne bo dajalo nobenega odgovora. Uredništvo in npravništvo. Častno občan,sivo. Odbor občine Orehova vas je «izvolil v svoji občinski seji dne 9, decembra 1920. gospoda okr. glavarja dr. Lajnšiča, ministra doktor, A pton »Korošca in poverjenika dr, Karla Verstovše -ka radi njihovih velikih zaslug za obmejni mariboe-sld okraj svojim častnim članom. Usoda koroških Slovencev. Kronika trpljenja koroških Slovencev se dan za dnevom polni v naših listih z novim gradivom, ki izpričuje vso grenko bol, katero morajo, prenašati ubogi trpini v nekdanjem plebiscitnem ozemlju. „Heimatsdienst“ vlada s svoji -dni eksponenti in dela, kar se poljubi nemškutarjem . Slovenci so brezpravni povsodi; ako pretepejo nemškutarji zavednega rodoljuba do smrti, se nima kje pritožiti, ker pravijo na sodnijah, da. je najbrže ^rovaril in agitiral za časa plebiscita za Jugoslavijo, Slovencem kradejo živino, pohištvo itd., vse to. pa pod zaščito oblasti in orožništva, ki nikdar ne posrednic v prilog Slovenca, temveč nemčurjev. Ali res ni otipom oči ? Že enkrat smo povdarjali, da se naj ustanovi v Celovcu generalni konzulat naše države, ki naj zasleduje vse dogodke na Slovenskem Koroškem. T a konzulat naj bi bila nekaka edina inštanca, kjer se bodo zamogli naši rojaki pritoževati. Generalnim konzulom naj bi se pa imenoval energičen in odločen koroški Slovenec-begunec, ki bi kot poznavalec tam-* kaišnjili razmer prišel v poštev. Ako bómo mirno gledali trpljenje naših ljudi onkraj državnih mej, nam se zna zgoditi, da se nam odtuji tamkajšnje ljudstvo , popolnoma in nas bo, y sili užaljeno, res ostavilo. Mesar Habjan — zbežal. Dne 15. ,4n 16. t. m. bi se pred mariborsko poroto morala vršiti obravna-I va proti urednikoma „Slovenskega Gospodarja“ in I „Straže.“ Tožil ju je veliki samostojnež, mesar, go-I stilničar in bivšb rokvizitor izza časov stare Avstri-I je, Ivan Habjan iz Šmarja pri Jelšah- Gospod mesar se je Čutil strašno užaljenega, ker sta „Slov. Gospo-[ dar“ in „Straža“ prinesla podrobno poročilo, kako je \ Habjan s svojimi sodrugi napadel mirno zborujoče j somišljenike Kmčtske zveze dne 25. januarja 1920 v I Šmarju. Urednik Žebot je leta 1920 že dvakrat bil klican radi tega poročila pred poroto, a Habjan je vedno zbežal, češ, mariborski porotniki za gospode samosfojneže niso dovolj zanesljivi. Habjanov advo -kot dr. Zabukošek je jeseni leta 1920 zahteval, naj se za porotno obravnavo proti uredniku jZebotu delegira. drugo (celjsko ?) poroto. Višja inštanca je Habjanovo zahtevo odklonila. Drzno je od Habjana in tir. Zabukošeka, tia si upata očitati mariborskim gg. porotnikom politično pristranost. Te dni sta dobila u-rednika Žebot in Stupan obvestilo, da je mesar Habjan odtegnil tožbo in da plača vse pravdne stroške* Habjanu bo ta „šport“ prišel precej drago. Trije advokatski računi bodo romali sedaj v Šmarje k užaljenemu samostojnemu mesarju. Oh, to bo veselja pii ilabianovih! Koliko nesreče je prišlo letos nad ubogega Habjana! Dne 25. januarja mesarske pene, pri volitvi delegatov kmetijske podružnice zmaga Kmetske zveze, '28. novembra v Šmarju večina glasov za krščansko stranko in 15. ter 16. decembra Habjanov beg pred „Slovenskim Gospodarjem“ in „Stražo.“ — Da, da, drevesa prevzetnih samostojnežev ne rasejo do neba! Komimistična delitev božičnega purana. Po volitvah smo se na Bregu pri Ptuju hudo prepirali, kedaj se bo pričela obljubljena delitev. Ta jezična pravda se je celo zavlekla 'V bližnje Bražence, iti tvorijo z Bregom eno občino. In res se je pričela delitev najprej na Bregu, kjer ima zjutraj vsakdo svojo obleko le tedaj, ako gre zvečer v sukan ali h hi« * spat in si klobuk, kapo ali robec dobro k glavi priveže, sicer si v noči vso obleko razdelijo listi socialdemokrati in komunisti, ki se norčujejo iz ubožnm delavskih družin ter jim Čenčajo, da ni treba nobene božje zapovedi in tudi tiste sedme ne, ki se tu glasi-i „Ne kradi!“ Čudno je pri teh naukih to, da si delijo in kradejo razni neznanci tudi pri jako siromašnih hišah raznovrstno blago in obleko, katero si zvečer, slečem. Tako se je nedavno zgodilo, da je morala ne* S ko jutro žena od hiše do hiše ponavljati prošnjo:! „Ljubi brate, moj mož ima samo gate in srajco, ker so nas v noči obiskali pristaši tistih strank, ki Si vse delijo brez dovoljenja; posodi torej kakšne hlače in suknjo in čevlje mojemu možu, da more iz hiše!“ '15.. '#e«mbra 1930. STR A 2 A * Sfarà« 5. Mver sto si socijaldemokrat in komunist dvojčka; lali-•fco razumemo, k-ako delavci iz Strnišča domu v Dra - :žertee prinašajo čisto nove pojme o lastninski pravici. Vsakdo smo vzeli, ako le more, vsakdo tleli, kakor se inv poljubi. To je nova komunistična pesem , katero mislijo zapeti po teh ponočnih notah ne le v, graščini Turnišče, ampak tudi pri ubogih ljudèh. „Pa sva bratca, dva, midva Frančeka, dajte nam fazana al’ purana !“ Ker ga niso dali, so ga sami vzeli in j>o svojih notah razdelili, da so lastnikom pustili na oknu kremplje, glavo in še kljun, da lahko s le-tem kljunom popevajo zahvalo tistim socialdemokratom in komunistom. Iri kadar bo zopet volitev, naj Volijo s tem kljunom ponočne predstaviteije. Občni zbor Orlovske zveze. V nedeljo; dne 13, i. ra., se je vršil v Ljubljani občni zbor •Orlovske zveze, katerega, se je udeležilo 90 zastopnike v odsekov ter nad 300 Orlov iz pele Slovenije. Iz odboro.ih poročil je posneti, da, se je nanovo ustanovilo 35 odsekov, največ na štajerskem. Zveza šteje sedaj nad tìOQO članov ter čez 3000 telovadcev. Cisto premoženje Orlovsky zveze znaša 59.235 K 50 v. Predsedniku Olio vate zveze Josipu Pircu je dal občni zbor absolutory ter mu izrekel zahvalo. Predsednik J. Pirc in načelnik P. Kržan sta bila soglasno izvoljena vnovič. .Prijatelji Orlov — na delo, da bo prihodnji obč, zbor izkazoval še ogromnejše številke! »Taborov“ dovtip. Mariborsko JDS glasilo, ki je «nano po svojih „dovtipih“, je priobčilo v svoji ognjeviti narodnosti sledečo notico: „Proda se prav ceno ''kip znamenitega habsburškega „heroja“ na okrožnem sodišču v Mariboru, Soha je popolnoma nepoškodovana in iz najboljšega belega marmorja. Na o -gled dnevno med uradnimi urami v vestibulu omenjenega sodišča.“ Gospoda od „Tabora“, ki ima veliko posla na sodniji,, si je v pomanjkanju gradiva za svoj najboljši dnevnik dovolila ta dovtip, katerega so pa. vzeli nedovtipni kamnoseki iz Slovenije kot dejstvo in prišli poizvedovat po marmornasti sohi, katere kamen bi se dal pri sedanjem pomanjkanju kamno ~ soškega materijala dobro porabiti. Ševe so ti kupci mesto kupa želi posmeh, ker mariborska okrožna sodi; ija nima nikakih marmornatih soh na prodaj. Ta „Taborov“ dovtip je tipičen vzgled moralne vzgotos ■ tegden.ee, katero zasleduje ravno »Tabor“ ' z. raznimi rauberromani jp dovtipi izza kulis sodnih aktov. Toliko se je zanesti na „Taborova“ poročila, ki je po lastni hvali „najboljši“ (?) dnevnik. Mešičeva radovednost v Slovenski Matici je izredno-velika. Vsak par tednov se oglasi Z'nekakšnim skrivnostnim liamigavanjem. Da se zadeva izčisti, bi bilo veliko boljše povedati javno in določno brez palei tene frazeologije namišljenega mučenika vse kar p; »zadeti vedo. Sicer pa. bi storil dr. Ilešič tudi javnosti veliko uslugo, ako bi povedal, kdo je z nedoraslimi otroci „strokovno“ urejeval knjižnico Slovenske Matice, kdo je za besedico „uredil“ pri romanih in leposlovnih spisih računal po 200 predvojnm krcr, fn%do je rabil bogate reprezentančne nag-arto in svote I Na naše javno vprašanje na naslov g. ptujskega okrajnega glavarja nam je ta poslal sledeče pojasnilo: Ptujski okrajni g. Šolski nadzornik P. Flere ni razposlal vsem krajnim šolskim svetom ukaza, da inora šolski okoliš za vsako učiteljsko osebo pripravili 1 seženj drv, ampak je le opozoril krajne šolske svele, 'da preskrbe potrebno množino kuriva za šolk ke prostore, kakor se tak opomin razpošilja vsako leto. O. ptujski okrajni glavar tudi odločno zanika, da bi bil g. nadzornik Flere njegov sorodnik in da r.i lili ravnokar omenjeni g. Flere imenovan nadzorni -kom na glavarjevo prizadevo, ampak je imenovalo g. Fiereta nadzornikom poverjeništvo za uk in bogočastje brez vsakega sodelovanja okrajnega šolskega sveta, oziroma g. okrajnega glavarja. Odgovor te vsebine smo prejeli na naše javno vprašanje z dne 12. nov. in ga tudi priobčujemo, da ne bomo krivili ptujske gospode po nedolžnem. JPrijet cerkveni tat. V cerkvi v Zävodnjem'je v .■ oči od 8. na 9. decembra ukradel okoli 60 let star postopač iz Češkega po poklicu čevljar, dva platnena oltarna prta. Zv.ečer se je dal zapreti v cerkev in jo po' izvršeni tatvini zapustil pri stranskih vratih. Po potu v Šoštanj je pri Rumlnu razrezal, volovsko o -premo in si narezal široke kose jermenov, ki bi se dali porabiti pri njegovi čevljarski obrti. Ko je isto delal pri Janezu v Lajšali, je ob 2, mi po polnoči na letni nanj domači sin, ki ga je prijel in izročil orožnikom. Pri preiskovanju njegove bale se je dognalo, da. je ito isti tat, ki je spomladi še bolj temeljito okradel cerkev v. Zavodnjem. Našlo se je namreč pri njem še dvoje črnih suknenih ministrantskih sukenj, ki ste bili takrat med drugimi ukradene. Ker se je slišalo o tatvinah tudi po drugih cerkvah in izrezanju usnja pri kočijah, je najbrž to izvršil ta taj. Ceste v ljutomerskem okraja so najslabše na celem Slovenskem. Zakaj, ker ima ljutomerski okraj Takega načelnika, ki se za ceste briga toliko, kakor / zajee spomladi za sadenje fižola ati zeljnatih sadik. Okrajna cesta čez Kotnikov hrib je sedaj popolnoma za nič. Joško iz Mote, pelji se, pelji, če se moreš čez to cesto! Stifltaš se, kako znaš gospodariti, kako voditi okrajni zastop, okrajne ceste so res lepo tvoje o-giedalo. Verjamemo, da je bolj zabavno delati „samostojno“ in „demokratsko“ politiko na Cvenu, na Moti ui v Ljutomeru, kakor pa se brigati za ceste in gospodarstvo okrajnega zastopa. Zakaj pa se rivaš na taka mesta, na katera spadaš tako, kakor ’kozel Za vrtnarja. Foškrbeli bomo kmetje ljutomerskega '.okra*, fa, da si boš v bodoče, smukal svoje brke ria Moti, a okraj nam bodo vodili možje, ki imajo za to kaj spo-.-ébfebtóti in' dobre Volje. Vandalizem. V Št. Jarija ob južni železnici so v noči od 5, da 6. t. m. okoli tretje ure razbili s kamenjam par šip tamkajšnjega Katoliškega doma. Storilce zasleduje oroŽništyo. Žalostno! Nof notar na Vranskem. Za novega notarja na Vranskem je imenovan notarski namestnik Franjo Presečnik. Mladina osnovne šde v Žalca je nabrala za Jugoslovansko Matico vsoto 939'15. Med nabiranj etn so slišali otroci tudi marsikatero besedo, k;. Sera ni sposobna vzbujati in gojiti narodnega čuta in ljubezni do bližnjega. Pa o tem drago-krat; dotične stranke smo si dobro zabeležili. Zveza jugoslovanskih želeiničarjev je na svojem izrednem občnem zboru v Narodnem doma preteklo nedeljo izvolila za svojega predsednika bivšega demokratskega poslanca Ivana Kejžar. Vlomilci v apaški kotlini. Dne 7. t. m. v noči so vlomili neznani vlomilci v hišo neke posestnice v Plitvici, kjer go z vozno ročico pobili ženo do nezavesti in ji odnesli denarja in blaga v znesku 22.000 K. Roparji so prišli brezdvomno preko Mare. Sa/ez jugoslovanskih duševnih delavcev nameravajo osnovati in šo se že vršila tozadevna posvetovanja v Beograda. Predsednikom pripravljalnega odbora tega saveza je bil izvoljen profesor beograjskega vseučilišča, Dragutin Aran* đjelovič. Kasacfjsko sodišče dobimo v Zagreb po sedanjem ustavnem načrta. U adniške nabavne zadruge bodo uzakonjene s 1. januarjem 1621. Udruženje vseh državnih uslužbencev je potom te naredbe obvezno. Vsi državni uslužbenci morajo biti člani uradniških nabavnih zadrug. Deleži pri teh zadrugah n9 bodo smeii biti pod 100 dinarjev. Uradniške zadruge bodo nabavljale raznovrstno blago od producentov, radi tnga bodo tudi cene veliko nižje nego so pri mnogih res oderuških trgovcih. Za pravoslavno duhovščino v Jugoslaviji odpravljen talar. Kakor znano, je doslej pravoslavna duhovščina vedno nosila talar v službi in tudi pri privatnih nastopih. Sedaj pa je sprejel arhijerijski sabor srbskega patrijarhata sklep, da sme nositi pravoslavna duhovščina izven službe navadno meščansko obleko, ki pa se naj razlikuje od la-jikov po gotovih znakih, da je lahko ločiti popa od navadnega človeka. Nova crož iška uniforma. Z novim letom bodo uvedi! novo uniformo za orožnike. Vsak orožnik bo označen s številko, ki jo bo moral nositi na vidnem mestu. Ljudsko štetje odloženo. Vlada je nameravala ha dan 1. januarja izvesti štetje ljudstva, poslopij in živine. Ker se to ne bo moglo vršiti nameravanega dne, se določi v to svrho poznejši termin. Razdelitev rečnega brodovja. V ministrstvu zunanjih zadev se je pod predsedstvom ministrskega predsednika. Vesniča vršila debata glede porazdelitve rečnega brodovja. Debate se je udeležil tudi delegat komisije za razdelitev rečnega brodovja, polkovnik Kratz. Pogajanja se nadaljujejo. Naša vlada zastopa stališče, da pri tej razdelitvi ne sme priti v poštev ono rečno brodovje, ki je že danes v naših rokah, ker je to kot vojni plen že dodeljeno naši državi. Smatra se, da bo zadeva rešena na vsestransko povoljen način. Nevarna vohunstva v Jugoslaviji. V Zagrebu se zaprli slikarja Ivana Tlavelko, ker je na sumu, da je opetovano potoval ha Madžarsko. Pri zaslišanju je priznal vohunstvo ter izpovedal, da je bil v zvezi z madžarskim stotnikom Deklevo in nekim Horvatom. Zaprti so še bili: bivši vseučiliščni profesor dr. Milan Suilaj, dijak doloviö in brivec Stromer, po -slednji je priznal, da je po naročilu Goloviča nabt -ral po Hrvatskem legijdnarje za madžarsko legijo v Sombotelju. Aretiran je bil tudi znani biciklist Meni-ga. Več oseb, katere so osumljene vohunstva, je pa pobegnilo na Madžarsko. Razorožitev prebivalcev nemške republike, ! Wolf L) Mednarodna kontrolna komisija je odgovorila na nemško verbalno noto glede takozvanih „Einwohnerwehren“ in zahteva brezpogojno razorožitev vseh prebivalstvenih organizacij. Nemška vlada je dolžna, javiti nemudno vse mere in ukrepe, ki jih namerava loozirno izdati, Preki sod v Cehoslovaški republiki. Vlada je proglasila v nekaterih političnih okrajih radi izvanrednih dogodkov preki sod;. Komunisti agitirajo za zo petno vpostavitev štrajka, kar se jim pa najbrže ne bo posrečilo, ker je delavstvo postalo deloma nevoljno nad neuspehom. Nemška zarota. Bivši minister in senator če -hoslovaške republike Kioto č je na shodu v Melniku dne 12. t. m. odkril veliko "nemško zaroto, ki ogroža mir v Evropi. Zaroti, ki je monarhističnega značaja, načeluje znani bivši nemški maršal Ludendorl. Središče zarote je v Bavarski, odkoder šega preko Ti<; roiške v Avstrijo in na Madžarsko. V zaroto ho baie zapleteni agenti iz Jugoslavije. Zarota je imela že vse pripravljeni,, da udari, tudi čete je že imela, pripravljene in skrbno organizirane. Clan zarote je pa izdal vso zaroto, vendar Še nevarnost zarote ni odpravljena. Klofačeva razkritja so velezanimiva. Iz ülaribora. Umetniška razstava v Mariboru in slovenska javnost. Pod strokovnjaškim vodstvom g. prof. Cotiča m pod pokroviteljstvom g. generala Maistra je že neka4 dni sem občinstvu na vpogled mariborska umet -hiška razstava. Na naše obžalovanje pa smo prisiljeni, kakor navadno, tako tudi tokrat’; konštatirati, da naši umetniki doslej niso našli od strani ravno slo -venske javnosti, .pravega razumevanja. Ker'je ravno razstavljena naša umetnost brez muzike, plesa in alkohola, pa je ravno naše slovensko občinstvo takore-koč odreklo in doslej zanemarjalo poset razstav^, na bolest umetnikov, ki so se potrudili, da nudijo slo -renskemu Mariboru na vpogled svoje znanjeGn svo-o umetniško usposobljenost, drugič pa je naravnost neodpustljivo, da kažejo več zanimanja ter razume -vanju za slovensko umetnost obiskovalci drugih narodnosti, ne pa — ravno domače — slovenske. Mogoče mislijo naši dobri Slovenci, da bo odbor umetniške razstave se potrudil k .vsakemu posamezniku , in ga popeljal v cilindru v kazino, da si ogleda tam slike. Odbor umetniške razstave izjavlja, da je povabil k razstavi le vsa društva kot taka, ni pa mogel razposlati vabil na vse posamezne člane teh društev, korporacij itd., ampak je vsak obiskovalec dobrodošel, neoziraie se na posebna vabila. Upamo, da bode pokazala ndša mariborska okolica več zanimanja za umetniško razstavo, kot mariborska naša javnost, o-sobito, ker bo od danes naprej razstava tudi popoldne na vpogled od 2. do 4. ure. Tem potom vabimo vse naše ljubitelje domače umetnosti iz 'celotne Slov. Štajerske, Prekmurja iji Koroške, da kar največ polnoštevilno obiščejo razstavo, da vzpodbudijo s'svojim številnim obiskom naše'itak pičle slovenske umetnike, pa tudi javno pokažejo s svojim obiskom, da smo Slovenci res tudi kulturen narod, ki nima samo smisla za ples in koncert, ampak tudi za upodobljaiočo umetnost. Kar je bilo torej doslej glede obiska mariborske umetniške razstave zamujenega in zanemar. -jenega, naj se vprihodnje popravi, da podžgemo z našim obiskom delavnost naših umetnikov; na drugi strani pa tudi dokažemo, da smo Slovenci narod, ki je ljubitelj vsestranske umetnosti. Umetniški klui „Grabar“ se je osnoval v Mariboru. Klubu predseduje znani g. prof. V. Cotič, podpredsednik g. Karlovič Ivan, tajnik g. Stiplo-iek, blagajnik g. Kranjc, gospa Šautlova pa kot odbornica. Umetniški klub je izvolil na svojem občnem zboru g. generala Maistra častnim članom. Služkinje, posli, delavsko ženstvo! Vabljeni ste da pridete na ženski shod, kis bo v nedeljo 19, t. m. ob 5. uri popoldne v Narodnem domu v Mariboru. Govorila bo gdč. Cilka Krekova iz Ljubljane; nastopili bodo domači govorniki] in govornice. Vršil se bo redni občni zbor Zveze služkinj v Mariboru, Pristop imajo brez razlike stanu vse ženske, ki hočejo ureditev ženskega in delavskega vprašanja na pravičnih temeljih krščanskega socijalizma. —■ Vabite vas žen-; ska skupina in Zveza služkinj JSZ v Mariboru, Mariborski volilci naše stranke, ki so bili pri volitvah v ustavotvorno skupščino izpuščeni iz imenika, naj se oglasijo čimprej v tajništvu Slov. ljud -ske stranke v Mariboru, Cirilova tiskarna, 1. nad -trop] e. r V mestnem deškem zavetišču je oskrbovanih letos 60 sirot in ubožnih otrok iz najrevnejših slojev mestnega prebivalstva. Kakor običajno bo kuratorij tudi letos to deco po možnosti obdaril za Božič s prepotrebno obutvijo, obleko in perilom, Kuratorij se o,-f.rača do človekoljubnih Mariborčanov s prošnjo, da prispevajo v ta namen v blagu in denarju in se odzovejo na nabiralno polo, ki bo te dni krožila po mestu. Imena darovalcev bomo priobčili. Novejše! m. Škof dr. Anton Mahnič je umrl 14. L zjutraj. V e s n i č je po dal 14. t. m. demisijo svoje* ga kabineta. Novim predsednikom je smatrati Paši-ča, ki bi pa, odstopil to mesto Protiču. S Protičem bi prišel na površje njegov ustavni načrt. Predsednikom verifikacijskega odbora je izvoljen demokrat Dragutin Pečič z 1 glasom ločine naprara radikalcu Gjurčiču. Za Pečiča so glasovali komunisti. Radiča baje de bo v Beograd, pač pa pridejo njegovi odposlanci, ki se bodo pogajali s strankami v konstituanti. Samostojna je prva predlagala demokrat* ski zeml(oradnički blok. Predsednikom socialističnega kluba je izvoljen Etbin Kristan. Vsi mandati na Slovenskem so ve* rificirani, izvzemši enega Samostojne in od socijali* sìòv na Štajerskem, radi katerih je vložila SLS pri* tožbo. Eden samostojnež in 1 socijalist bosta morala zapustiti Beograd. Irska napovedala ’Angliji vojno. Mesto, CorB je Čisto pogorelo. j S«- POHIŠTVO wm raznovrstno LASTNEGA.IZDELKA, iz frdega In mehkega tesa, se zavolio pcmanjkanja prostorov in zavcijo preobilice ------ zalog po skrajno znižanih cinah prodala pri ------ PETER HOCHNEGGER in dr. MARIBOR Koroška cesta 46—53. - - - Prodija Mi prati mesečnemu adulatila. Čevlje, dokolenioe (gamaše) pepilo obleke tožne topbice potov, košare, V£>vi tei? razno galanterijsko blago kupite pri tvrdki Jakob Lah, Maribor trg 22. ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA! ? 988 Priporoča svojo obilno zalego vsakovrstnega manufakturnoga blaga, kot moškega in damskéga sukna, barhenta,f platna, perila, iška (druka), konjske odeje, nogavice ------f—---------- domačega izdelka itd.----------------- NARODNA TVRDKA - - RUDOLF NIEFERGAL MARIBOR, Koroška cesta 1. V poslopju stara pimazije tik cerkve se. AteSzija. j Mala raufe j Nannai , mmm koledab ZA LETO 1921 je v Mariboru na prodaj v trgovini tiskarne sv. Cirila ter Baloti & Rosina. Cena 20 K ter je namenjen čisti prebitek povečanje koče na Korošici pod Ojstrico! Božične razglednice wette in nabožne priporoča Tiskirna sv. Girili, Maiiiior "K ji j» - M BPre!ei folno v prejo? AA.W#'' Zglasi se na» pri Franzu Merska cesta 1». Maribor. VSO Kaj bo? ZADRUŽNA BANKA CENTRALA: SPLIT PODRUŽNICE: MARIBOR. ZAGREB. NOVI SAD ftfiHJaciie: ZadrsžBa tenka Raka, Zadružna štedionica Trs! OSNOVNA GLAVNICA 50 milj. Bankovni oddelek: Bavi se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izpačiis s» vsa tuzemska in modemska tržišča pod nnjngQÜmßmn pogoji. Blagovni oddelek: Kupnje In prodaja na veliko vse domače in prekomorska proizvode. Meniažnica: Vloge Kupuje in prodaja tuje vaiate, devize in čeke ter vseh vrst domačih in tujih papirjev. Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račune ter pk obrestuje pod najboljšimi pogoji. Podružnica M a r i b or Gosposka ulica 20 (Pirchanova hiša) prSfne s poslovanjem dne 1. decembra 1920» INNìwÌéi Hiša v Mariboru 3 sisat oi Glavnega trga, s «rtom m a svinjskimi hferi, ae zamenja sa gosi, aU kako gosdno posest so. V kišo se takoj l»hko siaseli Osi za Io se bo samo na resne po sodbe, Posadka pod naslov „Hi-Sa v Maribora“ na upsavništvo Hate. 912 J?o¥ kožuh kočij »ža, po ceni proda postajenaèelnik v St. Iljn v Slov. gor. 981 I/ ,, dobra mohaica, aa JA f že v th DOyezn mleka se proda pri g. Zorku v Pekrah. 982 Fini trcani med proda Greif Josip, čebelar v Račj e tu. 984 CENO KUPITE: 1 hlača is hiačerine 120 K, 1 srajca pisana 146 K, 1 predpasnik «0 K, 1 par nog» rie 86 K, 1 giovai robec 88 K, 1 trša» torbica 20 K. 1 m k lota 120 K, 1 m ši fona 46 K, 1 p»» Strang 80 K, 1 nšda. 15 K, vrvi z» perito-20, 40, i 0 m dolge. Erial 7 K, Abadi papir 2 K itd. pri Afofzilu Gnfušek, Maribor Glavni trg št. 6. 882 Slssàteii- Učenec b d"br‘ poštene biše, a dobrim Sčistim spričevalom, se takoj sprejme v trgovino z mešanim blagom Alojzij Pinter v Slov. B strici. 977 ROVA TISKARNA Beden« opremljena tiskarn» v Gornji B* du oni sprejema vsa tiskarsko stroko spadajoča dela m jih točno izvršuje. Knjigoveznica, k«ji-garna trgovca s papi i jem io pivarniškimi potrebščinami! Bo s ato «a-loge papirja po zmernih cervi. Predaja ca drobno in na debelo. Se-zaami zslog in ceo na razpolago. 972 ■URIA „PANONIJA", FR. JE.EBll IN TOVARIŠI, komantiitna dražba v Gorah Radgoni- jSro/j U &vo§lm ! X h «nota a sì. »tožinstvu de» sem fitrp« selii Ui*»»ame> nu fa tet urei» I» 3 9*1 6 r ijtiomisliO til. JS ( Sogni Oesj«0«iie «Wee). (p želite datori» iv* pe» een! tota*?*» sa totoh'tee, pet ut eri ya Si ti et, plain», peril«*, ttatfari.ee Ud. etpiš