< > I- v> o D u V) < -I o Dejanja velikih morajo biti velika. Nepalski pregovor Številka 10 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,-SIT) petek, 14. marca 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec IH Če država ne najde poti za pomoč šibkim, je zgrešila svojo nalogo. Dr. Viktor Omelko, direktor Karitas ¥f - iftl Občinske volitve 1997 podkrepile pomen slovenske samostojne politike Ozadja, poročila, statistični podatki o nedeljskih volitvah Strani 2, 3, 4,5, 6, 7,8, 9,10,11 EL oz. samostojne liste EL Železna Kapla podvojila EL Globasnica ima imajo 56 mandatov število mandatov (od 3 na 6) relativno večino Vpisovanje. Te dni so na naših ljudskih šolah vpisovanja prvošolcev, ki je hkrati čas za prijave k dvojezičnemu pouku. Tudi Mohorjeva ljudska šola, znana po kakovosti, domačnosti in bogati vsestranski ponudbi, prisrčno vabi, da izkoristite neprecenljive prednosti dvojezične šole. Vpisovanje bo v soboto, 15. 3. 1997, od 8.00 do 12.00 ure v LŠ Mohorjeva (Celovec, 10. Oktober-str. 25). 2 Politika Politika Mag. Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Biti jasen, odprt in dosleden To, kar je bilo čutiti v volilnem boju, je pretekla volilna nedelja potrdila več ko prepričljivo: ozračje, ki je vladalo v Enotnih listah in Volilnih skupnostih, zagnanost naših kandidatk in kandidatov ter njihova vera v uspeh so pripomogli do rezultata, o katerem se nekateri niti sanjati niso upali. Morda zveni to preveč evforično in bi gotovo bilo usodno, če zaradi velikega volilnega uspeha ne bi ostali trezni. Navsezadnje tudi zelo boli izguba mandata v Bilčovsu in Straji vasi. Prav tako bi zaslužilo večjo podporo delo, ki ga je za Sele opravil podžupan Nanti Olip. O vzrokih, zakaj v teh občinah ni uspelo prepričati volilk in volilcev v zadovoljivi meri, bodo morali presoditi pristojni ljudje in organi, še posebej na lokalni ravni. To stvarno in preudarno ter nikakor ne tako, da bi postale rane še večje, možnosti za uspešno rešitev problema pa temu primerno manjše. Pa vendar: o izrednem volilnem uspehu za vso narodno skupnost in predvsem še za samostojno politično gibanje koroških Slovencev ne more biti niti najmanjšega dvoma. Pred volitvami je bil cilj obdržati število mandatov in glasov iz leta 1991. Dejansko je v nedeljo uspelo povišati skupno število mandatov od 50 na 56, glasov pa za 705. Tudi število podžupanov je ostalo enako (4) - medtem, ko imamo prvič po letu 1958 (tedaj je zadnjič uspelo rajnemu Mirku Kumru-Črčeju pridobiti v nekdanji občini Blato relativno večino) spet samostojno frakcijo (EL Globasnica), ki je v svoji občini prepričala sorazmerno največ volilcev. Da ne govorimo o senzacionalnem uspehu EL Železna Kapla, o razveseljivem prirastku mandata za VS Borovlje, EL Žitara vas, VS_ Bistrica v Rožu ter Skupno listo Škofiče. Tudi EL Dobrla vas je lahko zelo zadovoljna, čeprav je mandat zgrešila za en sam glas. Podobno velja za EL Bekštanj, ki si je pred volitvami, zlasti po zaslugi Erike Wrolich, v zadnjem momentu zagotovila kandidaturo, na volitvah pa na glasovih krepko pridobila. Kje je razlog za odličen volilni uspeh samostojnega političnega gibanja koroških Slovencev? Podrobne analize sicer še ni bilo možno izdelati. Lahko pa v tem trenutku omenimo nekaj dejavnikov, ki so brezdvomno odločilno vplivali na izid volitev. Poleg zelo skrbno pripravljenega volilnega boja ter nepopisne zagnanosti kandidatk in kandidatov so samostojne liste uspele predvsem tudi zato, ker so se izkazale kot vsebinsko dosledne in široke. Ne samo, da jim je uspelo pritegniti k sodelovanju mnogo mladih sodelavcev - posrečilo se jim je tudi predstaviti kot skupina odprtih ljudi. Ljudi, katerim je sodelovanje z večinskim narodom na osnovi narodne enakopravnosti, smisel za resnična življenjska vprašanja občank in občanov, ne glede na njihovo narodno ali politično prepričanje, ter pripravljenost do vsestranskega sodelovanja zares pri srcu. Skratka, dokazale so, da je bila njihova dosedanja dejavnost (klub nasprotnim trditvam, da naj bi bile „Auslaufmodell“) v vsakem oziru perspektivna in da bo prav tako v prihodnosti politično uspel le nekdo, ki je v svojih programskih prizadevanjih jasen, odprt ter dosleden, s tem pa tudi verodostojen. Časi ozkega zapiranja in (stran-karskojpolitičnega oportunizma so mimo. Se posebej mladina ve to ceniti in zato bo vedno bolj podpirala tisto politiko, ki je pripravljena upoštevati zakonitosti odprte družbe. Zato naj nam bo vsem nedeljski izid volitev ne samo v veselje, temveč predvsem tudi obveza, da se v prihodnosti v še večji meri zavedamo teh kreposti. V tem smislu veselo na delo in z upravičenim optimizmom v leto 2003! Veselo na delo in z upravičenim optimizmom v leto 2003! Volitve: jasno potrdilo za integracijski model EL Deželna Enotna lista pričakuje po izrednfspehu na občinskih volitvah novo dinamiko v razpravi o manjšinskem mandatu. Predsednik El Andrej Wa-kounig in tajnik mag. Rudi Vouk sta na včerajšnji tiskovni konferenci številnim zastopnikom medijev sporočila, da EL pričakuje rešitev vprašanja glede zajamčenega manjšinskega mandata v deželnem zboru še pred prihodnjimi deželnozborskimi volitvami. Wakounig: „Izredni volilni uspeh Enotnih list in Volilnih skupnosti dovolj jasno potrjuje, da je naša zahteva po zajamčenem manjšinskem mandatu več ko upravičena.“ Mag. Vouk pa je temu dodal: „Če stranke ne bodo pripravljene omogočiti narodni skupnosti zajamčeno deželnozbor-sko zastopstvo, bo EL na naslednjih deželnozborskih volitvah v tej ali oni obliki spet kandidirala. Od zahteve po manjšinskem mandatu nikakor ne odstopamo.“ Nadalje sta oba poudarila, da so samostojne liste na vseh dosedanjih občinskih volitvah kontinuirano napredovale. Nedeljske volitve pa so še posebej dokazale, da integracijski model, kakršnega zagovarja Ana Blatnik oz. delovna skupina „Slovenci v SPÖ“, v narodni skupnosti nima potrebne podpore. To sta na tiskovni konferenci tudi potrdila na nedeljskih volitvah izvoljena podžupana Bernard Sadovnik in Franc Jožef Smrtnik. Tako je na primer „v Globasnici 120 bivših volilcev SPÖ volilo EL“ (Sadovnik), EL Železna Kapla pa je za sedmi mandat manjkal en glas; v tem primeru bi SPÖ izgubila absolutno večino. Smrtnik je tudi poudaril: „Moj cilj je, prepričati v Železni Kapli Šloven-ce, ki še zagovarjajo integracijo v stranke, da je možno doseči narodno enakopravnost le tedaj, če se zanjo skupno zavzemamo." Prav tako pa je predsednik EL Wakounig poudaril, da imajo v EL svoje mesto pripadniki tako manjšine kakor večine. Wakounig: „V prihodnosti želimo možnosti za kandidaturo pripadnikov večinskega naroda še izgraditi.“ Hkrati sta se Wakounig in Vouk odločno izrekla proti nekaterim trditvam v koroških javnosti, po katerih naj bi Volilne skupnosti bile uspešne, ne pa Enotne liste. Opozorila sta na uspeh celotnega slovenskega samostojnega političnega gibanja ter na dejstvo, da imajo vse samostojne liste skupne cilje in skupno streho. Oba sta tudi potrdila, da je „pot odpiranja pravilna“ (Vouk) in da pokrivajo programi samostojnih list vsa, za dvojezično ozemlje življenjsko važna področja. -Kuj- Skupina Študentk s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani je na povabilo Zvezne pedagoške akademije v Celovcu tri tedene na študijskem obisku na Koroškem. V okviru tega programa, ki ga je pripravila profesorica za dvojezično didaktiko na pedagoški akademiji mag. Maria We-denigg (levo na sliki), študentke obiščejo razne dvojezične šole in tudi slovenske ustanove. V sredo, 12. marca, so spoznale Dom prosvete v Tinjah, kjer sta jim posredovala informacije o političnih in kulturnih zadevah koroških Slovencev tudi tajnika Narodnega sveta in Krščanske kulturne zveze, Franc Wedenig in Franc Tomažič (desno na sliki). SOSVET_____________ Proračun za 1997 Preteklo sredo je v Celovcu zasedal sosvet za slovensko narodno skupnost. Glavna točka dnevnega reda je bil predlog za manjšinski proračun 1997, ki znaša 18 milijonov šilingov (od tega 1 milijon za štajerske Slovence). Proračun je bil soglasno sprejet - razen, ko je šlo za težiščno postavko Slovensko šolsko društvo v višini 1 mio. šilingov. ZSO/SPÖ/FPÖ zastopale stališče, da naj bi bila ta postavka namenjena izključno SŠD oz. Mladinskemu domu, zastopniki NSKS, Cerkve in ÖVP pa, da se enakovredno razdeli na vse tri slovenske domove (Mladinski dom, Šentpeter in Mo-destov dom). Sosvet se je z večino izrekel za predlog SPÖ/FPÖ/ZSO. Ne ostati blokiran v klasični poziciji Dr. Bernard Špacapan je bil na nedavnem deželnem kongresu Slovenske skupnosti (Ssk), edine stranke Slovencev v Italiji, izvoljen za novega predsednika. V pogovoru z odgovornim urednikom tednika Novi glas Dragom Legišo je zavzel stališče k vprašanjem, ki so tudi za prihodnost koroških Slovencev zelo pomembna. Kakšno je po Tvojem danes stanje narodne zavesti pri nas v zamejstvu? Dr. Bernard Špacapan: Očitno raste mlada generacija, ki bi rada nekaj novega. Noče nobene ideološke obremenitve, ki je res bila do sedaj morda tudi preveč prisotna, vendar je omogočila razcvet kulturnih in rekreacijskih dejavnosti. Nič več ideologije, malo občutka narodne pripadnosti, veliko zapiranje v ozek krog osebnih interesov: vse to ni najboljša zmes za obstoj narodne zavesti, vsaj v smislu, kot jo danes pojmujemo. V iskanju novosti pride večkrat do zavračanja vsega, kar je izraz preteklosti, medtem ko novi prijemi še niso prav jasno začrtani. Na Prešernovi proslavi v Gorici je govornik izrazil misel, da je vse dosedanje kulturno delovanje „izrabljena narodna plošča“, in prikazal kot model dejavnosti goričkega filmskega krožka. Poleg tega, da gre za vprašljive predloge, mislim, da si takega ocenjevanja preteklosti in sedanjosti ne smemo dovoliti; še zlasti, če so Prešernovo proslavo oblikovali pevski zbor, solisti in recitatorji, vsi mladi in požrtvovalni ljudje. Brez trdne narodne identitete ni mogoče zagovarjati brezpogojnega odpiranja drugim kulturam. Ali se Ti ne zdi, da je tudi pri naših ljudeh odločno premalo volje in zlasti veselja do življenja, kot je med drugim razvidno iz nezadržnega padanja natalitete? Živimo v srednji Evropi in doživljamo pojave, ki so značilni za zahodni svet: nezadržno padanje natalitete, večanje srednje starosti prebivalstva, hedonizem in individualizem, alkohol, mamila itd. Vse to je porazno za majhen narod, še bolj pa za narodno manjšino. Vrednote, ki so našo skupnost držale skupaj, ki so mlade silile v organizirane dejavnosti, tudi v politično angažiranost, so v krizi. Dokaz je tudi v tem, da se med mladimi Slovenci v zamejstvu pojavlja uživanje mamil v vseh oblikah. Nekateri celo prerokujejo konec zahodne civilizacije. Mislim, da je še vedno aktualen svetopisemski nauk o kvasu, ki mora ohraniti svoje značilnosti in prekvasiti testo. Samo tarnanje in objokovanje starih časov ni dovolj. Dejstvo je, da je naša skupnost preveč majhna, da bi se v njej lahko pravilno križale razne silnice in različna gledanja. Ne moremo torej še naprej živeti v nekem vmesnem stanju, ko ne pripadamo ne italijanski ne slovenski kolektivni zavesti. Naloga naših organizacij, tudi političnih, je, da opozarjajo na te probleme. Kaj sodiš o nekaterih znakih odpiranja, ki jih v Gorici in drugod v deželi, razen v Trstu, kažejo v sedanjem času Slovencem do zdaj nenaklonjene politične sile? Z zanimanjem sledim boječim znakom odpiranja do Slovencev, ki prihajajo iz vrst italijanskih strank, nekaterih tudi nam ne naklonjenih. Vtis imam, da prihaja ob velikih zgodovinskih premikih v zvezi s komunizmom in antikomunizmom do spoznanja, da je lahko naša skupnost zanimiva komponenta italijanske, vedno bolj multikulturne družbe. Mislim, da ne smemo ostati blokirani v klasični poziciji Slovenec-ltalijan, ampak da moramo spremljati te premike; tudi politične povezave ne smejo biti za Slovensko skupnost (Ssk) cementirane, ampak se morajo razvijati in prilagajati situaciji, ki se skoraj vsakodnevno menjuje. SUHA EL je postala spet močnejša Žvabek. Suška EL je pridobila 12 glasov in je le za dva glasova zgrešila mesto v občinskem predstojništvu. Občinski svet je odslej sledeče razdeljen: ÖVP 5, SPÖ 4, FGN 4 in EL 2. Ker je SPÖ naredila priziv, je možno, da bo šel en madnat od ÖVP k SPÖ. Pri volitvah za župana bo 23. marca prišlo do duela med Gerhardom Visotschnigom (SPÖ 29,8%) in Karlom Pölzem (ÖVP 31,3%). Kandidatu SPO pripisujejo več možnosti, ker se je Pölz skregal z bivšim županom Siegfriedom Skublom, ki je uspel kot drugi kandidat na „listi FPÖ“ FGN in gotovo ne bo votiral za Polža. FGN je prvič kandidirala in je na mah dobila 4 mandate. EL za 23. marec ne želi dati volilnega priporočila. Lenart Katz pravi, da naj odločajo volilci po svoji presoji. Naš tednik bo oba kandidata povabil na intervju in si bodo naši bralci lahko naredili sliko o obeh kandidatih. V Globasnici je EL pnč najmočnejša frakcija - velike izgubea SPÖ PODŽUPAM NA SAMOSTOJNIH USTAH 5:5:5 se glasi novi razpored v globaški občinski sobi. Najmočnejša frakcija je postala EL, katere volilci 23. marca odločajo, kdo bo novi globaški župan. Plakati in brošure samostojnih list so bile pri teh volitvah posebno lepe in privlačne. Velika večina frakcij je imela bravne tiskovine, ki so jih izdelali v Mohorjevi tiskarni v Celovcu, kjer se zdaj sodelavci seveda veselijo, da so s svojim kakovostnim delom prispevali k uspehu. Foto: Kumer Na Bistrici je SPO doživela debakel - JUL ima 3 mandate V občini Bistrica so volilci obračunali s politiko SPÖ, ki je zgubila 3 mandate in jih oddala strankama JUL in LFA. Za štiri glasove je EL izgubila mesto podžupana. V zadnjih 6 letih je delala bistriška SPÖ zelo samovoljno politiko v občinski sobi, tako da je bila kritika med občani na koncu že nepreslišna. Še dva dneva pred volitvami je SPÖ s posebnim letakom blatila ostale frakcije, kar je bilo zanjo kontraproduktivno. SPÖ je v zadnjih letih nastopala kot zagovornica velekanala, kar ji je odgnalo precejšen del volilcev. Rezultat se je pokazal preteklo nedeljo: SPO je izgubila 202 glasova in tri mandate. Veliki zmagovalec bistriških volitev je bila JUL, ki je šla v volitve samo z eno tematiko - s kanalom. Pepej Potot-schnig je s svojo listo pridobil dva mandata in jih ima odslej tri. LFA (Liste für alle - fuzija FPÖ/ÖVP) je dosegla 340 glasov in s tem štiri več kot EL, ki je zaradi tega izcjubila mesto podžupana, kar v Šmihelu zelo obžalujejo, saj je ravno Andrej Wakounig kot podžupan in referent za varstvo okolja veliko prispeval k temu, da Bistrica ni dobila velekanala. Wakounig je bil močan zagovornik vaških zadružnih rešitev. Izguba štirih glasov, kar sicer ni veliko, pa ima svoje botre tudi v tem, da je JUL vzela na svojo listo kandidate, ki so gotovo nagovorili tudi del volilcev EL. Prednostni glasovi v občini Bistrica niso igrali velike vloge, ker po tej poti noben kandidat ni prišel v občinski svet. Največ prednostnih glasov v občini jedo- Marko Kapun je dobil 49 prednostnih glasov in je bil s tem najbolj uspešen kan-ditat v občini Bistrica. Pepej Pototschnig je s svojo JUL pridobi! 112 glasov in ima tri mandate. bil mladi kandidat EL Marko Kapun (49). Pri EL so na sprednjih mestih Štanko Grilc (27), Andrej Wakounig in Jože Blažej (oba 20). Pri SPÖ so se najbolje odrezali Josef Kraut (44), Peter Winkl (43) in Janko Pajank (22), pri LFA Fric Flödl (39), Franz Koschuttnig (29) in Hermann Innerwinkler (21), pri JUL pa Pepej Pototschnig in Gregor Krištof (oba 12). Za mesto župana se bosta 23. marca potegovala Fric Flödl (27,2%) in dosedanji župan Janko Pajank (40,3%), ki je bil izidu ob nekoliko razočaran, saj je leta 1991 že v prvem krogu postal župan in je imel tedaj kot konkurenta direktorja tovarne Knecht Franca Mlinarja. Enotna lista in JUL za 23. marec ne bosta dali volilnega priporočila. Oba kandidata, Janka Pajanka in Frica Flödl pa bo Naš tednik povabil, da naslednji teden v intervjuju povesta, kako si predstavljata vodstvo občine Bistrica. Nova razdelitev v bistriškem obinskem svetu se glasi: SPÖ 6, EL 5, LFA 5, JUL 3. Silvo Kumer Odstop dolgoletnega globaške-ga župana Alberta Sadjaka je imel za SPÖ zelo negativne posledice. SPÖ je zgubila dva mandata (-107 glasov) in je odslej najmanjša frakcija v občinskem svetu. Pred letom 1991 je imela še absolutno večino. Koalicija FPÖ in ÖVP, ki je nastopila pod imenom BÜL (Bürgerliste), je žela delne uspehe. Sicer ni bistveno pridobila pri glasovih, kot druga najmočnejša frakcija pa je dobila 2. podžupana. Glavnemu kandidatu Simonu Harrichu pa je celo uspelo doseči drugi krog volitev župana (Robnig 370, Harrich 365, Sadovnik 348). Zgodovinski uspeh je žela EL, ki je prvič nastopila z glavnim kandidatom Bernardom Sadovnikom in pridobila 119 glasov in 1 mandat in ima zdaj 1. podžupana in še enega člana v občinskem predstojništvu. Precejšen del volilnega uspeha gre pripisati posameznim kandidatom, ki so se potegovali za prednostne glasove. Največ so jih dobili sledeči kandidati: Stefan Boschitz (58), Marko Gregorič (57), Simon Sadjak (45), dr. Miroslav Polzer 32), Hubert Kordež (31), Bernardka Kordesch (29) in Lukas Kordesch (26). Pri BÜL so največ prednostnih glasov pobrali Bernhard Zirgoi (63), Siegfried Werkl (53) in Stefan Pototschnig (45). Manj uspešni so bili kandidati ŠPČ), kjer vodi listo prednostnih glasov Paul Robnig (21) pred Valentinom Schmacherjem (17) in Franzem Preinigom (11). Ker nobeden od kanditatov za mesto župana ni dobil večine, bodo Globašani 23. marca odločali med Paulom Robnigom in Simonom Harrichom, ki sta bila v prvem krogu le pet glasov narazen. EL in Sadovnik ne bosta dala volilnega priporočila. Da pa bo za volilce odločitev lažja, bo Naš tednik naslednji teden objavil intervju z obema kandidatoma, katerima bomo zastavili ista vprašanja. Silvo Kumer Bernard Sadovnik je 1. pod- Natni Otip je v Selah drža! župan v občini Globasnici, EL mesto podžupana, čeravno je pa najmočnejša frakcija. EL nekoliko izgubila. Joža Haber n ik je no vi 2. pod- Franc Jožef Smrtnik je zma- župan v Žitari vasi, EL pa dru- govatec teh volitev in je novi ga najmočnejša frakcija. 2. podžupan v Železni Kapli. Prednostni glasovi so merodajno odločali izid volitev v občini Pliberk V Pliberku sta pri glasovih pridobili le EL in FPÖ, kljub temu je le ÖVP pridobila mandat, ki je šel na račun SPÖ. Za župana se bosta 23. marca potegovala Štefan Visotschnig in Raimund Grilc. Kako se lahko obrestuje delo posameznih kandidatov, dokazuje volilni izid v občini Pliberk. Tu je imela ÖVP zelo dobro izdelan volilni načrt, v katerem je vsak kandidat posamezno dva meseca delal reklamo za prednostne glasove. Največ jih je zbral mladi Michael Jernej (202), kije prvotno kandidiral na 18. mestu in ima sedaj celo mesto v mestnem svetu, če ga bo sprejel. Še nadaljnji štirje kandidati ÖVP so z direktnim mandatom prišli v občinski svet, in sicer: Philipp Hainz (161), Alfred Meklin (160), Gottfired Stöckl (119) in Arthur Ottowitz (113). Vsi ti kandidati so intenzivno nagovarjali svoj možni krog volilcev, od tega je potem profilirala tudi stranka, ki je pridobila deveti mandat. Pri SPÖ volilci te možnosti niso Iva Müller je edina ženska odbornica v novem Pliberškem mestnem svetu rs preveč izkoristili; največ prednostnih glasov so dobili Štefan Liesnig (69), Thomas Lintschinger (46), Johann Müller (44) in Erich Rudolf (43). Pri EL sta največ prednostnih glasov dobila Iva Müller in Jurij Mandl (oba 70), sledijo Dl Štefan Domej (53), Blaž Kordesch (37), Mario Buchwald (35), Milan Piko (32) in Peter Apovnik (28). Razočaranja. Največje razočaranje je pri teh volitvah doživela FPÖ, ki je računala vsaj s Alfred Meklin je bii eden teh kandidatov, ki so zbrali posebno veliko prednostnih giasov. tremi ali štirimi mandati. Patterer & co pa so se krepko vnesli;FPÖ je delala v preteklih šestih letih preveč destruktivne in tudi protislovenske politike, ki je občani niso odobrili. Razočaranje tudi pri SPÖ, saj je izgubila mandat. Štefan Visotschnig (32,6%) pa je zaostal za 376 glasov za Grilcem (47,6%) in se bo moral v naslednjih dneh krepko potruditi, da bo dobil volilce Frica Kumra (495) na svojo stran. Visotschnig pa lahko upa, da tokrat mogoče ne bodo šli vsi volilci FPÖ k volitvam in bi Grilc lahko izgubil nekaj glasov. Grilc pa ima zelo dobro izhodišče, saj mu manjka samo 2,5% glasov. EL za 23. marec ne bo dala volilnega priporočila. V NT pa lahko naslednji petek berete intervju z obema kandidatoma. EL. Pliberška EL je bila z izidom zadovoljna, saj je pridobila 41 glasov. Le 16 glasov pa je manjkalo za šesti mandat in s tem za dodatni sedež v mestnem svetu. Z doseženim rezultatom gre EL Pliberk okrepljena v novo mandatno dobo. Kot edina ženska v pliberškem občinskem svetu bo odbornica EL Iva Müller. Nova razdelitev v pliberškem občinskem svetu: ÖVP 9, SPO 7, EL 5, FPÖ 2. Silvo Kumer ŽITARA VAS EL ima zdaj tudi podžupana in je druga frakcija v občini EL Žitara vaša je pri teh volitvah pridobila za glavnega kandidata direktorja Zveze - Bank dipl. trg. Joža Nabernika in je kandidatno listo pomladila. EL je bila tudi edina frakcija, ki je šla v volitve brez plakatov. Račun je bil pravilen. EL je pro-dobila 35 glasov in en mandat. Posebno močna je EL v Bikarji vasi, kjer stanuje glavni kandidat dipl. trg. Joža Nabernik. V tem volilnem okolišu je dobila kar 33,9 % glasov. EL, ki je bila že v preteklih mandatni dobi zastopana v občinskem predstojništvu, ima s tem tudi 2. podžupana in bo zastopana v vseh občinskih odborih. Delo bo dobilo pod temi pogoji seveda novo izhodišče, saj je SPÖ izgubila absolutno večino (-82 glasov, - 1 mandat). Na glasovih je pridobila tudi FPÖ (+1), ÖVP pa je nazadovala (-1), toda je še držala tretjo pozicijo pred FPÖ. Herbert Lepitsch- nig ježe prvem krogu dobi! absolutno večino in je spet župan. Pauli Stern je kot četrti kandidat EL prišel na novo v občinski svet. Župan Herbert Lepitschnig (SPÖ) je ponovno že v prvem krogu odločil volitve župana zase (53,9%). Novi razpored v občinskem svetu se glasi: SPÖ 11, EL 4, ÖVP3, FPÖ3. SELE V Selah gredo ure drugače Spet „absolutna“ za SPÖ Da gredo v Selah zelo pošto ure drugače kakor v drugih koroških krajih je znano. Predvsem velja to očitno za občinske volitve. Leta 1991 je skrbel kandidadat FPÖ Robert Mak za presenečenje, ko je uspel in bil šest let zastopan v občinskem svetu. Pri teh volitvah Mak ni dobil več zaupanja, predvsem SPÖ je znala pridobiti svoje „izgubljene“ volilce spet nazaj. SPÖ je pridobila v celoti 17 glasov, kar je zadostovalo za dodatni mandat, ki pomeni, da imajo socialdemokrati spet absolutno večino v občinskem svetu in v občinskem predstojništvu. Prvi podžupan bo verjetno postal Franci Kropivnik (SPÖ). Volilni boj je bil v Selah predvsem v zadnjih dneh precej razburkan in so se v njem zrcalili dogodki iz preteklih 6 let. Da je pri tem šla stvarnost v izgubo, Engelbert Wasser je novi in stari župan v občini Sele. je logična konsekvenca. Večina selskih volilcev očitno ni glasovala na osnovi delovanja posameznih frakcij, ampak bolj iz emocionalnih nagibov. Glavni kandidat Enotne liste Nanti Olip je po volitvah obžaloval, da vo-lilci niso bolj honorirali njegovega prizadevnega in stvarnega dela za občino, kot na primer za gospodarski center ali za pomoč žrtvam plazov in podobno. Župan je postal spet Engelbert Wassner (63,8%). Novi razpored v občinskem svetu se glasi: SPÖ 6, EL 4, ÖVP1. Politični potres občini Železna Kapla Franc-Jožef Sntnik je novi podžupan EL je v Železni Kapla poskrbela za največjo senzacijo teh volitev. Podvojila je število man-dov in skoraj zrušila absolutno večino SPÖ. Pred volitvami v Železni Kapli nihče ni računa! s tem, da bo dobila 6 mandatov. Na volilnih plakatih so se EL-ovci v skupini predstavili celo samo s prvimi petimi kandidati. Leta 1981 bi v Železni Kapli nihče ne stavil niti šilinga na to, da bi EL kdajkoli dobila podžupana. 2 vizijo, da je to možno je Franc Jožef Smrtnik leta 1991 za svojim očetom prevzel vodstvo Enotne liste, ki je imela tedaj v občinskem svetu samo dva mandata. Leta 1991 mu je uspelo število mandatov zvišati na tri, od pretekle nedelje naprej pa ima kar štiri odbornikov in dve odbornici EL sedež v občinskem svetu. Franc Jožef Smrtnik je postal 2. podžupan, Lado Hajnžič pa član občinskega predstojništva. Ni manjkalo veliko (1 glas) in EL bi dobila celo sedmi mandat, s tem pa bi padla absolutna večina SPÖ. Po nepričakovanem volilnem uspehu je v kavarni Lotte v Železni Kapli izbruhnil pravi ljudski praznik, domačini iz vseh krajev in grap so prišli in praznovali ta uspeh. V volilnem okolišu Obirsko je EL celo dobila absolutno večino Breda Župane je kot šesta odbornica prišla za EL v občinski svet. (1997: 50,4%; 1991: 48%), zelo veliko prirastka pa je bilo tudi v Železni Kapli (+ 79 glasov). Skupno je EL pridobila 201 glasov in ima zdaj 513 glasov. SPÖ je izgubila 255 glasov in ima 881 glasov, ÖVP je izgubila 41 glasov in ima zdaj 274 glasov, FPÖ je pridobila 31 glasov in jih ima zdaj 200. Novi razpored v občinski sobi: SPÖ 12, EL 6, ÖVP 3, FPÖ 2. Pri volitvah za župana je doslej-šnji župan dr. Peter Haller tesno (50,2%) dobil že v prvem volilnem krogu absolutno večino. Franc Jožef Smrtnik pa je dobil več glasov kot EL (577 32,3 %), kar je zanj seveda zelo veliko osebno potrdilo. poti bomo v naslednjih šestih letih delali naprej v korist vseh občanov. Franc Jožef Smrtnik Podžupan v Železni Kapli V Dobrli vasi je padlžbsolutna večina SPÖ - EL mata en glas Delo v dobrolskem občinskem svetu bo v naslednjih šestih letih gotovo precej bolj demokratično, ker je SPÖ izgubila absolutno večino. Novi razpored v občinskem svetu se zaenkrat glasi: SPÖ 11, FPÖ 5, ÖVP 5 in EL 2. Toda ta razvrstitev bi se lahko še spremenila, če bi volilna komisija ugodila pritožbi EL, ki je mnenja, da je bil en glas v okolišu Kazaze nepravilno prisojen SPÖ namesto EL. V tem primeru bi EL dobila od SPÖ en mandat. Ker je tudi v oko-''šu Dobrla vas - jug podoben problem, ima EL upanje, da bo uspe-la- V primeru, da bi bili obe glasovnici neveljavni, bi morali med SPÖ in EL za mandat kockati. Skupno je EL pri teh volitvah Pridobila kar 85 glasov in ima skupno 438 glasov. Zelo močno je napredovala tudi FPÖ, ki je pridobila kar dva mandata, dr. Sieg-Iried Karner pa je postal 2. podžupan, pvp je zdrsnila na tretje mesto. Že v prvem volilnem krogu pa je postal župan Josef Pfeiffer (59,1%). SKOCIJAN Starz je odslej tudi v predstojništvu Leta 1991 je GWL v Škocija-nu manjkalo le nekaj glasov za mesto v občinskem predstojništvu. Prav zaradi tega so se kandidati pri teh volitvah posebno potrudili in uspeli. Pridobili so 53 glasov in s tem mesto v občinskem predstojništvu, kjer bo GL zastopal Franz Starz, ki je z izidom volitev seveda zelo zadovoljen, saj je imela Gospodarska lista od vseh frakcij procentualno največji prirastek. Poleg mesta v predstojništvu bo dobila GWL tudi predsednika kontrolnega odbora. V nasledjnih šestih letih pa bo GWL zastopana tudi v vseh ostalih odborih. Posebno močna je bila GWL v Št. Primožu, kjer je bila s 192 glasovi najmočnejša frakcija. Pri glasovih in en mandat je pridobila tudi FPÖ. Albert Holzer je dobi! 66,6% in je spet _župan v Škocjanu. Franz Starz je odslej tudi član občinskega predstojništva. Precej razočarana je SPÖ, ki je pri teh volitvah izgubila absolutno večino in en mandat. Žu- pan Albert Holzer je svojo pozicijo brez težav ubbranil in je volitve župana dobil že v prvem krogu (66,6%). GWL tokrat ni postavila kandidata za župana. Novi razpored v občinskem svetu: SPÖ 11, ÖVP <5, FPÖ 4 in GWL 3. DJEKŠE Preseneteljiv uspeh Ker je število občanov padlo pod 1000 je postal mandat na Djekšah precej dražji in so pri EL že računali s tem, da bodo izpadli iz občinskega sveta. Toda Filip Warasch in Hanzej Karner sta opravila odlično delo in sta hodila od hiše do hiše. Pridobila sta 10 glasov in tako rešila mandat. Novi razpored v občinski sobi: SPÖ 4, ÖVP 4, FPÖ 2, EL 1. Za mesto župana se bosta 23. marca potegovala Stefan Krapesch (SPÖ) in A. Poles-snig (ÖVP). Skupno sta Filip Warasch in Hanzej Karner pridobila novih volilcev in tako rešila mandat. GALICIJA M. Blažej je uspel Naslednik dolgoletnega mandatarja Jožeta Uranka, njegov zet Milna Blažej, je bil pri volitvah uspešen. EL je pridobila 10 glasov. Razpored: SPÖ 6, ÖVP 5, FPÖ 3, EL 1. Za župana se bosta 23. marca potegovala Rudolf Tomaschitz (SPÖ) in Werner Küster (ÖVP). ŠMARJETA Razveseljiv izid Tudi v Šmarjeti v Rožu je EL uspelo pridobiti 13 glasov in držati svoj mandat, kar je gotovo velik uspeh za Huberta Ogrisa in njegov team. Novi razpored v občinski sobi: SPÖ 8, ÖVP 3, FPÖ 3, EL 1. Župan je že v prvem krogu postal Lukas Wolte (70,1%), ki ima s svojo frakcijo zdaj spet absolutno večino. . „<•' r, ix. v Idil Nov zagon je bi! pri volitvah v Beštanju že viden. Erika Wrolich želi po tej poti nadaljevati. BEKSTANJ EL bo soodločala Sicer so v Ločah na tihem pričakovali drugi mandat, z izidom volitev pa je Erika Wrolich lahko kljub temu zadovoljna. EL je pridobila 46 glasov, kar bi v manjših občinah že zadostovalo za dodatni mandat, v Bekštanju pa je precej dražji. Toda ta volilni uspeh je klub temu poživil delo EL, ki zdaj želi načrtno delati občinsko politiko. Novi župan v Bekštanju je postal Walter Harnisch (SPÖ). Novi razpored v občinskem svetu: SPÖ13, FPÖ 7, ÖVP 6 in EL 1. Pri tej razdelitvi sil bo imela EL sorazmerno važno besedo v občinskem svetu. BISTRICA NA ŽULJI Uspelo je obdržati mandat Mag. Urban Popotnik je s svojo Volilno skupnostjo tokrat zabeležil sicer tri glasove manj, je pa obdržal mandat. Novi razpored. ÖVP 5, SPÖ 4, FPÖ 1. VS 1. Župan je spet Josef Wiesflecker. HODIŠE_____________________ Tesno je bilo za mandat Tesno, toda le, je EL v Hodišah obdržala svoj mandat. Župana v prvem krogu niso izvolili, 23. marca pa bo padla odločitev med Hansem Holiber-jem in Gerhardom Oleschkom. ŠKOFIČE Odslej dva mandata Samostojna lista v Škofičah, ki je pred volitvami spremenila svoje ime od EL na SGL (Skupna lista za Škofiče), je pridobila 36 novih volilcev in je tako dobila drugi mandat, ki ga bo v naslednjih šestih letih izvajala nemškogovor-eča občanka Sjördis Rauscher. Župan je ponovno postal Valentin Happe (SPÖ), najmočnješa frakcija pa je ÖVP. Novi razpored v občinski sobi: ÖVP 8, SPÖ 5, FPÖ 4 in SGL 2 Volilna skupnost je na Bistrici v Rožu pridobila mandat in je s tem poskrbela za veliko presenečnje v občini. Z novim programom in novim zagonom bodo zdaj šli Wo-schitz & co v novo delovno periodo. Willi Moschitz gre s svojo frakcijo okrepljen v novo delovno periodo v bistriškem občinskem svetu. Nove ideje in nov elan na Bistrici Z novimi idejami in novim gopodarskim konceptom je šla Volilna skupnost Bistrica v Rožu v ta volilni boj in tudi uspela. Pridobila je 60 glasov in s tem tretji mandat. Willi Moschitz je okoli sebe zbral zelo angažiran in kompetenten team, h kateremu spada tudi Dl Harald Kogler, ki je kandidiral na tretjem mestu in prišel v občinski svet. Kogler je šef koroškga fonda za pospeševanje gospodarstva in predložil občanov svoje predloge za go-podarsko reformo v občini. Willi Moschitz pa je s svojo Nova odbornica VS Bistrica je Natascha Partl. D! Harald Kogler je nagovorit nov krog volilcev. frakcijo postavil v ospredje tudi sožitje med obema narodnima skupnostima, kar mu je prineslo glasove tudi od volilcev večinskega naroda. Ali bo ta signal razumel tudi novi in sta- ri župan Hubert Gradenegger, se bo izkazalo v naslednjih šestih letih. Novi razpored v bistriškem občinskem svetu: SPÖ 9, FPÖ4, ÖVP 3 in Volilna skupnost 3. V NASLEDNJEM NAŠEM TEDNIKU Intervjuji s kandidati za župana Na Suhi se bosta 23. marca pomerita V Pliberku se potegujeta za mesto žup- Karl Pölz in Gerhard Visotschnig. na Raimund Grilc in Stefan Visotschnig. V Globasnici bodo občani odločali med Na Bistrici bo padla odločitev med Jan- Paulom Robnigom in Simonom Harrichom. kom Pajankom in Fricem Flödlom. Volilna skupnost Borovlje ima odslej dva odbornika Velik uspeh za Volilno skupnost v Borovljah, ki je pridobila 94 glasov in ima odslej dva odbornika v občinskem svetu. V Borovljah je SPÖ obdržala absolutno večino, čeprav je zgubila 415 glasov in en mandat. Volilna skupnost pa je bila tokrat med velikimi zmagovalci teh volitev in je pridobila 94 novih volil-cev, kar je pomenilo dodatni mandat. Tako bosta odslej v v občinskem svetu zastopala Volilno skupnost mag. Peter Waldhauser in Melhior Verdel. Nove volilce je VS nagovorila predvsem s svojim prizadevanjem za varstvo okolja, kar je nagovorilo nove volilce predvsem v okolici Borovelj. Pri volitvah župana je bila zadeva zelo jasna. Dolgoletni župan Helmut Krainer (SPÖ) je dobil 72,6 % in je tako že v prvem krogu dobil od volilcev potrdilo. Mag. Waldhauser tokrat ni kandidiral. Novi razpored v občinski sobi: SPÖ 15, FPÖ 6, ÖVP 3, VS 2, GFA 1. Eden izmed glavnih ciljev dela VS bo naslednjih letih dvojezični skupina v javnem otroškem vrtcu v Borovljah. Odbornika Melhior Verdel in mag. Peter Waldhauser (z leve) bosta v prihodnjih šestih letih zastopala Volilno skupnost v boroveljskem občinskem svetu. ROŽEK EL držala mandat Mag. Mirko O raž e je v Rožeku to'krat sicer zbral 14 glasov manj kot leta 1991, mandat pa je le jasno spet dobil. Župan pa je postal že v prvem krogu Karl Mitsche. Novi razpored: BGM 7, SPÖ 5, FPÖ 2, EL 1. VRBA Lesjak je pridobil Vrba ne sme postati drugi Dallas je bilo geslo GEL na Vrbi, kar je tudi vleklo. EL je pridobila 25 glasov. Novi razpored: SPÖ 11, FPÖ 7, ÖVP 6, WGV2, GELI. KOTMARA VAS_________ Nov župan V Kotmari vasi so se volitve končale z velikim presenečenjem. Doslejšnji župan Hugo Götzhaber (SPÖ) je že v prvem krogu podlegel Thomasu Gorit-schnigu (ÖVP/52,6%). EL (Jože Wakounig) sicer ni pridobila glasov (-4), je pa brez težav obdržala mandat. Novi razpored: ÖVP 8, SPÖ8, FPÖ 2, EL 1. STRAJA VAS Protipropaganda SPÖ je bila zelo učinkovita Zahomec. Športno kulturni center je bil v središču volilnega boja v Straji vasi, kjer je predvsem SPÖ nastopala s polemiko, da nastaja v Zahomcu nov slovenski center. Propaganda je pri mnogih zalegla in niso Janko Zwitter je bili več pripravljeni izgubi! mesto Podpreti Volilne skup- podžupana nosti, ki je na ta račun izgubila 22 glasov, en mandat in s tem mesto podžupana. Janko Zwitter razočaranja ni skrival in je dejal, da je žalostno, da večinske stranke tudi danes še na račun narodnostnih vprašanj skušajo uspeti na volitvah. Zdaj imajo volilci VS možnost, da 23. marca odločajo o tem, kdo bo novi župan, Tschikof (SPÖ) ali Schaubach (ÖVP). Razpored v občinskem svetu: SPÖ 5, ÖVP 4, FPÖ 2 in VS 1. BILČOVS___________ Stvarnega dela volilci tokrat niso poplačali Bilčovs. Da je včasih pri volilcih gostilniška politika več vredna kot stvarna politika v občinskem svetu, dokazuje primer Bilčovs. Nova lista ALL je prvič nastopila in svojo politiko delala predvsem po gostilnah. Pri volit- Šteti Ouantschnig vah je nagovorila tudi je ediina županja precejšen potencial EL na Koroškem. volilcev in dobila 2 mandata. Ingrid Zablatnik, ki je s svojim delom v vprašanju kanalizacije opravila pravo pionirsko delo za decentralno rešitev, pa želi v prihodnje nadaljevati s svojim delom, ki pa ga bodo EL-ovci v prihodnje skušali tudi bolje prodati pri občanih. Novi razpored v občinski sobi: SPÖ 6, ÖVP 2, FPÖ 2, ALL 2, EL 1. Županja je že v prvem krogu postala Šteti Ouantschnig (SPÖ), ki je edina županja na Koroškem. ŠT. JAKOB Kanalizacija še ni bila tema v občinskem boju Št. Jakob. SGS se i ; v občini Št. Jakob kot '' '*«<■*£' i edina frakcija zavze- | ma za decentralno | tualna, kar kaže tudi volilni izid. Zagovorni- Franc Janežič ki velekanala so lahko Je Mgiavni kan_ obdržali svoje pozici- didat SGS. je. Odbornica SGS Micka Miškulnik pa je prepričana, da bo kanalizacija še zelo razburila duhove v občini Št. Jakob, najkasneje tedaj, če bodo občani morali seči v denarnico. SGS ima še vedno več kot 300 glasov, kar je bil tudi volilni cilj. Dolgoletnega župana Gres-sla pa je nasledil njegov frakcijski kolega Johann Obiltschnig (73,9%). Novi razpored v občinski sobi: SPÖ 14, FPÖ 5, ÖVP 2, in SGS 2. Občinske volitve fl 7 EL oz. SAMOSTOJNE LISTE / OKRAJ VELIKOVEC Občina glasovi samostojnih list 1997 razlika do 1991 delež samostojnih list število mandatov veljavni glasovi 1997 glasovi samostojnih list 1991 delež samostojnih list število mandatov veljavni glasovi 1991 Bistrica-Šmihel 336 - 4 25,8 % 5 1300 340 26,8 % 5 1267 Djekše 65 + 10 9,9 % 1 656 55 8,3 % 1 665 Dobrla vas 438 + 88 12,0% 2 3638 350 9,5 % 2 3681 Galicija 104 + 10 8,7 % 1 1197 94 8,0 % 1 1173 Globasnica 363 + 119 33,8 % 5 (+1) 1075 244 23,1 % 4 1055 Pliberk 584 + 41 23,0 % 5 2538 543 20,9 % 5 2599 Suha 123 + 12 14,9% 2 823 111 13,6% 2 819 Škocijan 388 + 53 14,4% 3 2683 335 12,4% 3 2699 Železna Kapla 513 + 201 27,4 % 8 (+3) 1868 312 15,6% 3 2000 Žitara vas 281 + 28 19,9% 4 (+1) 1410 253 17,6 % 3 1439 Skupno 3195 + 558 18,6% 34 (+5) 17.188 2637 15,2% 29 17.397 OKRAJ CELOVEC-DEŽELA Občina glasovi samostojnih list 1997 razlika do 1991 delež samostojnih list število mandatov veljavni glasovi 1997 glasovi samostojnih list 1991 delež samostojnih list število mandatov veljavni glasovi 1991 Bilčovs 134 - 20 11,3 % 1 H) 1185 154 13,9 % 2 1107 Bistrica v Rožu 257 + 60 14,9% 3 (+1) 1055 197 11,4% 2 1725 Borovlje 321 + 94 7,2 % 2 (+1) 4453 227 4,7 % 1 4856 Hodiše 67 - 23 4,7 % 1 1423 90 6,7 % 1 1348 Kotmara vas 102 - 4 5,9 % 1 1713 106 6,0 % 1 1762 Sele 159 - 14 30,9 % 4 515 173 32,8 % 4 528 Škofiče 146 + 36 11,0 % 2 (+1) 1322 110 8,6 % 1 1286 Šmarjeta v Rožu 68 + 13 9,4 % 1" 724 55 7,1 % 1 771 Skupno 1254 + 142 10,1 % 15 (+2) 12.390 1112 8,30 % 13 13.383 OKRAJ BELJAK-DEŽELA Občina glasovi samostojnih list 1997 razlika do 1991 delež samostojnih list število mandatov veljavni glasovi 1997 glasovi samostojnih list 1991 delež samostojnih list število mandatov veljavni glasovi 1991 Bistrica na Zilji 43 - 5 8,9 % 1 481 48 9,8 % 1 492 Bekštanj 293 + 46 6,0 % 1 4840 247 5,0 % 1 4908 Rožek 76 - 14 7,1 % 1 1073 90 8,6 % 1 1044 St raj a vas 82 - 22 14,5% 1 (-1) 563 104 18,9% 2 551 Šentjakob v Rožu 311 - 25 10,5% 2 2953 336 11,6 % 2 2905 Vrba 273 + 25 7,1 % 1 4451 248 5,0 % 1 4971 Skupno 1078 + 5 7,5 % 7 14.361 1073 7,2 % 8 14.871 SKUPNO: 5527 + 705 12,58% 56(+6) 43.939 4822 10,57% 50 45.651 OSTALE LISTE Občina S Glasovi P (mandati) Ö 1997 Glasovi (mandati) 1991 Ö Glasovi V (mandati) P 1997 Glasovi (mandati) 1991 F Glasovi P (mandati) Ö 1997 Glasovi (mandati) 1991 Druge liste Glasovi (mandati) 199 Glasovi (mandati) r 1991 OKRAJ VELIKOVEC Bistrica-Šmihel 415 (6) 517 (9) - - - - LFA JUL 340(5) 209(3) 97(1) Djekše 247 (4) 274 (6) 225 (4) 239 (6) 119 (2) 97 (2) - - Dobrla vas 1.608 (11) 1.934 (13) 745 (5) 806 (5) 847 (5) 591 (3) - - Galicija 439 (6) 403 (5) 424 (5) 523 (7) 230 (3) 153 (2) - - Globasnica 353 (5) 460 (7) - - - - BÜL 359 (5) - Suha 248 (4) 279 (5) 249 (5) 372 (7) - - FGN 203 (4) - Pliberk 771 (7) 915 (8) 901 (9) 913 (8) 282 (2) 228 (2) - - Škocijan 1.215 (11) 1.350 (12) 622 (5) 624 (5) 458 (4) 390 (3) - - Železna Kapla 881 (12) 1.136 (14) 274 (3) 315 (4) 200 (2) 169 (2) - - Žitara vas 643 (9) 725 (10) 249 (3) 303 (4) 237 (3) 158 (2) - - Skupno 6.820 (75) 7.993 (89) 3.689 (39) 4.095 (46) 2.373 (21) 1.786 (16) 1.111 (17) 97 (1) OKRAJ CELOVEC-DEŽELA Bilčovs 451 (6) 481 (7) 300 (4) 336 (4) 142 (2) 136 (2) ALL 158 (2) - Bistrica v Rožu 816 (9) 837 (10) 303 (3) 374 (4) 347 (4) 317 (3) - - Borovlje 2.322 (15) 2.737 (16) 524 (3) 534 (3) 1.080 (6) 823 (5) GFA 206 (1) Hodiše 501 (7) 627 (8) 178 (2) 212 (2) 575 (8) 270 (3) BLK 102 (1) 149 (1) Kotmara vas 670 (8) 840 (9) 693 (8) 619 (7) 248 (2) 197 (2) - - Sele 267 (6) 250 (5) 60(1) 56(1) 29 (-) 49(1) - - Škofiče 359 (5) 575 (9) 561 (8) 334 (5) 256 (4) 187 (3) - - Šmarjeta v Rožu 358 (8) 364 (7) 151 (3) 203 (4) 147 (3) 149 (3) - - Skupno 5.744 (64) 6.711 (71) 2.770 (32) 2.668 (30) 2.824 (29) 2.128 (22) 466 (4) 149(1) OKRAJ BELJAK-DEŽELA Bistrica na Zilji 190 (4) 212 (5) 201 (5) 163 (4) 47(1) 69(1) - - Bekštanj 2.231 (13) 2.622 (15) 1.050 (6) 993 (6) 1.266 (7) 899 (5) - - Rožek 358 (5) 484 (7) - - 180 (2) 137 (2) BGM 459 (7) - Straja vas 220 (5) 206 (4) 158 (3) 141 (3) 103 (2) 48(1) - - Šentjakob v Rožu 1.638 (14) 1.644 (14) 348 (2) 361 (3) 656 (5) 564 (4) - - Vrba 1.784 (11) 1.755 (10) 1.049 (6) 1.974 (11) 1.253 (7) 994 (5) i/VGV 334 (2) - Skupno 6.421 (52) 6.923 (55) 2.806 (22) 3.632 (27) 3.505 (24) 2.711 (18) 793 (9) - VOLITVE ŽUPANOV OKRAJ VELIKOVEC Železna Kapla: Župan Peter Ha-derlapp (SPÖ) 897 (50,2%), Sabine Kerth (FPÖ) 104 (5,8%), Otto Lamprecht (ÖVP) 209 (11,7%), Smrtnik EL (577) (32,3%). Bifeerki Stefan Visotschnig (SPÖ) 812 (32,6%), Raimund Grilc (OVP) 1.188 (47,6%), Kumer EL (495) (19,8%). fiiskše: Stefan Krapesch (SPO) 303 (46,8%), Josef Jandl (FPO) 57 (8,8%), A. Polesnig (ÖVP) 262 (40,5%), Warasch EL (25) (3,9%). fiebrig vas: Župan Josef Pfeifer (SPÖ) 2.101 (59,1%), S. Karner (FPÖ) 658 (18,5%), G. Grascher (OVP) 796 (22,4%). Bistrica ob Pliberku: Johann Pajank (SPÖ) 528 (40,3%), Wa- kounig (EL) 268 (20,4%), Potot-schnig (JUL) 159(12,1%), Flödl (LFA) 357 (27,2%). Galicija: Rudolf Tomaschitz (SPÖ) 575 (48,5%), Norbert Rautz (FPÖ) 118 (9,9%), Werner Küster (ÖVP) 493 (41,6%). Globasnica: Paul Robnig (SPÖ) 370 (34,2%), Sadovnik (EL) 348 (32,1%), Harrich (BÜL) 365 (33,7%). Suha: Gerhard Visotschnig (SPÖ) 244, (29,8%), Karl Pölz (ÖVP) 256, (31,3%), Katz (EL) 90 (11%), Plimon (FGN) 228 (27,9%). Škocijan: Župan Albert Holzer (SPÖ) 1.669 (66,6%), M. Marolt (FPO) 324 (12,9%), J. Pekec (ÖVP) 515 (20,5)%). Žitara vas: Župan Herbert Lepit-schnig (SPÖ) 758 (53,9%), Gerhard Nortschitsch (FPO) 139 (9,9%), Josef Kuneth (OVP) 244 (17,3%), Nabernik (EL) 266 (18,9%). OKRAJ CELOVEC-DEŽELA Bistrica v Rožu: Župan Hubert Gradenegger (SPÖ) 1.055 (66%), Claudia Haider (FPÖ) 272 (17%), Gernot Zoff (ÖVP) 271 (17%). Borovlje: Župan Helmut Krainer (SPÖ) 3.071 (72,6%), R. Taut-scher (FPÖ) 502 (11,9%). P. Baumgarnter (ÖVP) 376 (8,9%), Gabron (GFA) 278 (6,6%). Hodiše: Hans Holiber (SPÖ) 614 (44,2%), Gerhard Oleschko (FPÖ) 644 (46,4%), F. Safron (ÖVP) 131 (9,4). Kotmara vas: Župan Thomas Goritschnig (ÖVP) 899 (52,6%), Hugo Götzhaber (SPÖ) 696 (40,7%), Horst Moser (FPÖ) 114 (6,7%). _ Bilčovs: Županja Stefanie Quant-sehnig (SPÖ) 664 (56,4%), Wal- ter Adensamer (FPÖ) 43 (3,7%), Günter Kruschitz (ÖVP) 273 (32,2%), Zablatnik (EL) 91 (7,7%), Maierhofer (ALL) 106 _ (9%). Šmarieta v Rožu: Župan Lukas Wolle (SPÖ) 524 (70,1%), S. Do-linschek (FPÖ) 120 (16%), B. Wedenig (ÖVP) 104(13,9%). Škofiče: Župan Valentin Happe (ÖVP) 1.031 (77,9%), Erich Hafner (SPÖ) 187(14,2%), Helmut Knabl (FPÖ) 105 (7,9%). Sele Fara: Župan Engelbert Wassner (SPÖ) 326 (63,8%), F. Olip (EL) 185 (36,2%). OKRAJ BELJAK-DEŽELA Bistrica na Zilji: Župan Josef Wiesflecker (SPÖ) 280 (57,8%), Gernot Kuglitsch (FPÖ) 48 (9,9%), Josef Gratzer (ÖVP) 116 (24%), mag. Urban Popotnig (WG/VS) 40 (8,3%). Bekštani: Župan Walter Harnisch (SPÖ) 2.479 (51,9%), Werner Sitter (FPÖ) 877 (18,3%), Franz Ur-schitz (ÖVP) 1.424 (29,8%). Straia vas: Josef Tschikopf (SPÖ) 241 (42,6%), Hermann Wabnig (FPÖ) 67 (11,9%), R. Schaubach (ÖVP) 183 (32,4%), Zwitter (WG/VS) 74(13,1%). Rožek: Župan Karl Mitsche (BGM) 739 (67,35%), Reinhard Liegl (SPÖ) 270 (24,6%),T. Kaiser (FPÖ) 89 (8,1%). Št. Jakob v Rožu: Župan Johann Obiltschnig (SPÖ) 2.130 (73,9%), Klaus Hainschitz (FPÖ) 382 (13,3%), Ehrenfried Thonhauser (ÖVP) 216 (7,5%), Janežič (SGS) 153 (5,3%). Vrba: Werner Marinell (SPÖ) 1,652 (37,1%), Herbert Achatz (FPÖ) 1.238 (27,8%), Wolfgang Schmalzl (ÖVP) 1.242 (27,9%), Tischler (WGV) 319 (7,2%). 12 Rož - Podjuna - Zilja ČESTITAMO Direktor Zveze Bank dipl. trg. Joža Nabernik iz Bikarje vasi je obhajal 51. rojstni dan. Novemu podžupanu Žitare vasi ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo obilo osebne in družinske sreče, poklicnega uspeha in zdravja! Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ljudmili Ersehen iz Lo-vank, Luciji Wertjanz iz Škoci-jana in Johanu Wutteju iz Slovenj nad Globasnico. Vsi ostali člani društva upokojencev Podjuna slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in sreče polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. V Galiciji obhaja osebni praznik Pavla Juch, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Na mnoga leta! V sredo, 19. marca, obhajajo v Selah na Šajdi pri Mautzu kar trije Jožefi god. Vsem trem slavljencem prisrčno čestitajo in želijo mnogo zdravja vsi domači. Čestikam in željam se pridružuje uredništvo NT. V Železni Kapli obhaja rojstni dan Traudi Urschitz. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružuje EL. Na Obirskem praznuje te dni 25. rojstni dan Sabina Urbant-schitsch. Čestitamo in želimo mnogo uspeha in zadovoljstva tudi v prihodnje! Na Metlovi obhaja rojstni dan občinski odbornik _ EL Dobrla vas Pep Komar. Čestitamo in vse najboljše, predvsem sreče in zadovoljstva. Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL. Na Poleni je slavila 70. rojstni dan Tilka Sadovnik. Slavljenki ob tem visokem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja in mnogo umirjenih ter srečnih let! Prisrčne čestitke in najboljše želje za rojstni dan veljajo tudi Justini Miki iz Svaten. Vse najboljše! Naslednje voščilo je namenjeno Ivanu Zivkoviču s Stranj, ki je obhajal rojstni dan in god. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva! Rojstni dan je obhajal tudi Joško Miki iz Zgornjih Borovelj. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! 80. življenjski jubilej je slavila Johana Koren iz Šentjakoba. Ob tem visokem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja in mnogo umirjenih ter srečnih let! 60. rojstni dan je slavil Han-zej Smrečnik iz Čepič pri Globasnici. Slavljencu ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in osebnega zadovoljstva! Prav danes obhaja rojstni dan Pepej Krop s Suhe. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva Našega tednika se pridružuje EL Suha. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jožici Duler iz Podgore, Pepki Pajank z Bistrice nad Pliberkom in Ančki Dlopst iz Večne vasi pri Globasnici. Vsi ostali člani društva upokojencev Pliberk slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga zdrava, vesela in zadovoljstva polna leta. Čestitkam in željam upokojencev se pridružuje uredništvo Našega tednika. V Selah so obhajali osebne praznike Pepca Roblek, po domače Pušelčeva, Pepi Oraže in Lenči Olip. Vsem prisrčne čestitke in najboljše želje, predvsem zdravja in zadovoljstva! Naslednje voščilo je namenjeno Francu Jožefu Smrtniku, novemu podžupanu in frakcijs- kemu vodji EL Železna Kapla, ki bo v ponedeljek, 17. marca, obhajal rojstni dan. Slavljencu ob tem osebnem prazniku prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse najboljše, predvsem družinske sreče in uspeha na nadaljnji občinskopolitični poti. Čestitkam Našega tednika se pridružujeta EL in SJK. Visok življenjski praznik, 92. rojstni dan, je obhajala Gertrud Hirm iz Šentradegunda. Slavljenki za ta visoki osebni praznik iskreno čestitamo in želimo obilo Božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva! Za rojstni dan čestitamo tudi Rozi Kropfitsch z Žihpolj. Vse najboljše ter vse lepo in dobro tudi v prihodnje! Naslednje voščilo je namenjeno Jožetu Kropivniku z Rut pri Rinkolah za rojstni dan. Vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Visok življenjski jubilej, 80. rojstni dan, je slavila Albina Dominikus iz Podgrada. Slavljenki prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta! Od srca čestitamo zvestemu bralcu Francu Rulitzu po domače Motajdlnu v Kotmari vasi, za 61-letnico. Želimo mu vse najboljše, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam se pridružujejo tudi Gorjanci in EL. Rojstni dan in god je obhajal Ciril Malle iz Železne Kaple. Tudi njemu veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! ČESTITKA TEDNA Življenjski jubilej Jozija Wrolicha iz Loč Za 30. rojstni dan čestitamo Mihiju Amruschu iz Šentjakoba. Vse najboljše! IV /linuli ponedeljek, 10. IVI marca 1997, je slavil 80. življenjski jubilej Joži Wrolich iz Loč ob Baškem jezeru. Slavljenec se je rodil v Podgorjah pri Mežnarju. Njegova mladost ni bila ravno z rožami posuta, bila je ena izmed tisočerih usod našega kmečkega človeka. Kot mladenič je moral kmalu okusiti vso trdoto pretekle vojne, ki ga je vodila prav v mrzle se-verno-polarne kraje - na Norveško (tam je bil kar sedem let). Po vojni se je poročil s Pučnikovo Pepco, hčerjo iz Ročičnikove gostilne, in iz zakona so izšli trije otroci. Tukaj je postal Joži kaj kmalu glavni steber gospodarstva ter s pridnostjo pripomogel do razcveta gostinskega obrata. Danes je slavljenec s svojimi osemdesetimi leti še poln dobrih zamisli, pri delu pa se še sedaj lahko pomeri z marsikaterim mladim gospodarjem. Tako na primer se še danes pogosto s traktorjem zapelje v gozd, kjer mu je najljubše orodje motorna žaga. Zelo zavzet je tudi za domače prosvetno društvo ter iz srca rad prisluhne domačim vižam. Slavljencu Joziju Wrolichu ob visokem osebnem jubileju prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro, predvsem trdnega zdravja in mnogo umirjenih ter srečnih let! V Kokju pri Dobrli vasi obhaja rojstni dan občinski odbornik EL Dobrla vas Jozej Haschej. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. Rojstni dan in god je obhajala Pepca Waldhauser iz Podna pod Vrtačo. Ob tem dvojnem prazniku iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro! Prav tako 40. rojstni dan je obhajala Trudi Wieser iz Bilčov-sa. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! V Selah je slavil 40. rojstni dan Pepi Furjan. Slavljencu prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta! 13 Rož - Podjuna - Zilja 25. GLOBAŠKI KULTURNI TEDEN Odlične prireditve ob jubileju Minulo soboto, 8. marca 1997, so Globašani s pasijonskim petjem domačih zborov in z orglarskim koncertom prof. mag. Lukscha odprli letošnji kulturni teden. Globaški pevski zbori (MePZ Peca pod vodstvom mag. Stanka Polcerja, MoPZ Franc Leder Lesič-jak pod vodstvom Janeza Petjaka in domači cerkveni zbor, ki ga vodi Bernarda Srienc) so za pričetek jubilejnega kulturnega tedna pripravili pasijonsko petje v farni cerkvi ter s presenetljivo kakovostnim petjem navdušili lepo število poslušalcev. Po ubranem petju pasijonskih pesmi so bili poslušalci deležni še posebnega glasbenega užitka, saj je orglal znameniti prof. mag. Hel-muth Luksch, ki sodi v Avstriji med vodilne in najbolj priznane orglarje. Globaški kulturni teden se je nadaljeval v sredo zvečer z odprtjem razstave ikon Silve Deskoska (v prosorih farnega doma). Razstava je na ogled do konca kulturnega tedna. Konec tega tedna sta na sporedu kar dve prireditvi, v soboto (ob 14.30) nastopa pri Šoštarju Boštjan Sever iz Kranja z lutkovno predstavo „Rdeča kapica“, v nedeljo (ob 19.30) pa bo pri Steklu predvajanje filmov o domačih krajih, ki jih je posnel domačin Janez Elbe, ter dia-predavanje o Mehiki Joška Igerca. Zelo zanimivo bo gotovo predavanje živinozdravnika mag. Riharda Grilca, ki bo prihodnjo sredo pri Šoštarju (ob 19.30) predaval o bolezni hišnih živali. ŠMARKEŽ________________ Nenadna smrt Hanzeja Petschniga Pretekli petek, 7. marca, je po krajši težki bolezni nepričakovano umrl Hanzej Petschnig, v sredo, 12. marca, pa so ga njegovi sorodniki pospremili na pokopališče v Železni Kapli k zadnjemu počitku. Rajni je bil navdušen športnik (več let je igral za šmihelski nogometni klub), predvsem pa je bil učitelj z dušo in telesom. Poučeval je mdr. v Li-bučah ter več let vodil ljudsko šolo v Potočah pri Suhi. Izkazal se je kot velik prijatelj dvojezične šole in je to tudi dokazal ob raznih javnih šolskih prireditvah (npr. za materinski dan ali 10. oktober), ko je skrbel za dosledno dvojezičnost. Ker so lansko leto zaprli šolo v Potočah, je provizorično nasledil dolgoletnega ravnatelja šole v Vogrčah Joška Konciljo, hkrati pa upal, da bo dobil ravnateljsko mesto v Šentpetru na Vašinjah. Toda prišlo je drugače - Božja dekla smrt ga je vse prerano, šele v 49. življenjskem letu, iztrgala iz kroga njegovih najdražjih. Dragi Hanzej, lepo se od-počij v domači zemlji. Vsem sorodnikom velja naše iskreno sožalje. -Kuj- V nedeljo demonstracija na Blatu 7000 avtomobilov se pelje ob koncu tedna dnevno skozi vas, zdaj ogroža Blato tudi železnica 2000. J „Če bo šlo tako naprej, bo vas Blato kmalu prometni otok,“ pravi govornik blaške iniciative Silvo Kumer. Zaradi nizkih cen za cigarete in bencin v sosednji Sloveniji se predvsem Celovčanov in Sentvidčanov vozi čedalje več v Slovenijo. Zaradi prometa izredno trpi vas Blato, kjer se je pri-bivalstvo začelo braniti. Za nedeljo, 16. marca, je najavljena demonstracija, na kateri bodo vaščani od 14. ure do 15.30 zaprli cesto. Na prireditvi pričakujejo tudi občinske politike, ki naj bi zavzeli stališče, kako bodo rešili zadevo. Blačani zahtevajo gradnjo Pešpoti in druge ukrepe, ki bi omilili nevarnost za prebivalstvo, Predvsem za otroke. Dolgoročno Pa zahtevajo na Blatu gradnjo obvoznice. Železnica 2000. Ro načrtih HL AG naj bi nekaj sto metrov od vasi potekala trasa železenica 2000. To bi pomenilo, da bi tik ob Iščem pomočnico za praktično ordinacijo. Znanje obeh deželnih jezikov je potrebno. Prijave sprejema: dr. Štefan Jelen Hauptplatz 6 9135 Železna Kapla tel.: 04238/8710 vasi dnevno vozilo 180 vlakov s hitrostjo 150 km/h. S tem bi bila žiljenjska kvaliteta znižana na polovico, so prepričani Blačani, ki se bojijo tudi za svoje kmete, katerim bi železnica prerezala najlepša polja. Zato na Blatu zahtevajo, da se novi občinski svet zavzame za interese vaščanov. Blačani zahtevajo, da naj gradijo železnico 2000 vzdolž vasi samo v predorih, trasa pa naj bi bila v Dobrovi. Svoje zahteve glede pešpoti in železnice so Blačani podkrepili z dvema ljudskima zahtevama (Gemeindevolksbegehren), ki jih bo moral obravnavati novi občinski svet. V nedeljo se po demostraciji dobijo vaščani in znanci iz drugih vasiv na vaškem prazniku v klubu pri Črčeju. Podpis sporazuma o socialni varnosti Generalni konzulat Republike Slovenije v Celovcu obvešča vse slovenske državljane, da sta Slovenija in Avstrija v ponedeljek, 10. marca 1997, podpisali sporazum o socialni varnosti. Sporazum zapolnjuje pravno praznino, ki je nastala po 1. januarju 1997, ko je na podlagi enostranske odpovedi Avstrije prenehala veljati prejšnja konvencija o socialni varnosti iz leta 1992. Novi sporazum ne zožuje pravic na področju pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. Po novem pa Avstrija ne bo več izplačevala otroških dodatkov za otroke delavcev - slovenskih državljanov, ki ne živijo s starši v Avstriji. Omenjeni otroški dodatki so bili tudi razlog za enostransko avstrijsko odpoved prejšnje konvencije. RADIO/TV, PRIREDITVE T A PETEK, 14. marec 18.10-19.00 Kulturna obzorja T E SOBOTA, 15. marec 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca D E NEDELJA, 16. marec 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten. Duhovna misel (P. Zablatnik) 18.00-18.30 6x6 N PONED., 17. marec 18.10-19.00 Kratki stik V R TOREK, 18. marec 18.10-19.00 Otroška oddaja A D ■ SREDA, 19. marec 18.10-19.00 Glasbena mavrica Večerna 21.04-22.00 Koroška poje l U ČETRTEK, 20. marec 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila E)ZŽXKlt NEDELJA, 16. marec '97,13.30 PONEDELJEK, 17. marec 1997 ORF 2, ob 1.40__________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • Občinske volitve '97 pod drobnogledom • Intenzivni tečaj v jezikovni šoli „Isla“ V CELOVCU • „Človek je, kar je“: Projekt javne dvojezične ljudske šole v Celovcu • „Identitete“ - ženske - manjšina - umetnost: Posrečeno raznolika rastava treh umetnic iz treh dežel v k&k centru v Št. Janžu • Prantl, prajtl ali presenc: Žegnani les naj bi tudi še danes pospeševal rast in plodnost • „Kozlovska sodba v Višnji gori“: Humoreska v barviti priredbi mladinske lutkovne skupine KPD Šmihel Petek, 14. marec PLIBERK PREDAVANJE IN POGOVOR Osnove in možnosti integracijskega pouka (Grundlagen und Möglichkeiten des integrativen Unterrichts) Referenti: prof. dr. Peter Gstettner, univerza Celovec - BSI Franz X. Scheibl, dr. Ulrike Baum, šolska pedagoginja, mag. Elisabeth Brune, socialna pedagoginja, Velikovec, mag. Veronika Messner, SRZ Velikovec Čas: ob 20. uri Kraj: v farni dvorani Prireditelj: Živopisana Jadrnica Pliberk Sobota, 15. marec HODIŠE Petje v gradu Kraj: v hodiškem gradu Čas: ob 20. uri Sodelujejo: Ženski Višarski kvintet iz Ukev, MGV Reif-nitz, Kvartet „A capella", Dobrla vas, oktet Hodiše Prireditelj: SPD Zvezda Nedelja, 16. marec HODIŠE Dan sv. Jožefa - društveni praznik Spomnili se bomo pri farni sveti maši, ki se prične ob 9. uri, vseh rajnih članov našega društva Prireditelj: SPD Zvezda CELOVEC Razstava: Sveto pismo -knjiga življenja Praznično bogoslužje Kraj: v kapeli Pastoralnega centra, 10.-Oktober-Str. v Čas: ob 9.30 TRBIŽ Primorska poje Kraj: v občinskem kulturnem centru na Trbižu Čas: ob 14.30 Sodelujejo: Pevsko-instru-mentalna skupina KPD „Drava“ iz Žvabeka, Pevska skupina NOMOS iz Škocija-na, kvartet „A capella“ iz Dobrle vasi, Dvojezični zbor/Der Zweisprachige Chor, kvartet iz Borovelj ŠT. JAKOB V ROŽU Marija Hedenik: „Inglazi- je“ (tečaj - prijave do 14. 3. 1997, prispevek 150,-) koščki iz stekla na različnih površinah (vazah, ogledalu, krožnikih,...) Kraj: v Regionalnem centru Čas: od 19. do 21. ure LOČILO Igra „Proces“ Kraj: v Posojilnici Ločilo (1. nadstropje) Čas: ob 17. uri Nastopa: gledališka skupina SPD Bilka iz Bilčovsa Prireditelj: SPD Dobrač Torek, 18. marec GRADEC Predstavitev videofilmov „Biča biča, su su su...“ in „Schafzucht ohne Grenzen“ Kraj: Klub slovenskih študentov v Gradcu, Mondscheingasse Čas: ob 20. uri Prireditelja: Inštitut za slavistiko univerze v Gradcu in KSŠŠK Sreda, 19. marec CELOVEC Razstava: Sveto pismo -knjiga življenja Jezusovi zadnji dnevi v Jeruzalemu, dia-preda-vanje o mestu Jezusovega trpljenja Predava: mag. Klaus Einspieler Kraj: v Pastoralnem centru 10.-Oktober-Str. 25 Čas: ob 19.00 Četrtek, 20. marec SELE Šolska medicina in/ali alternativna medicina Predava: dr. Ivan Ramšak amalgan, športna medicina, akupunktura, nevtralterapija, kiroterapija, homeopatija, prilagojena kineziologija Kraj: v farnem domu Čas: ob 19.30 Prireditelj: KPD „Planina“ Sobota, 22. marec RAVNE NA KOROŠKEM Zaključni koncert 30. Pevske revije „Od Pliberka do Traberka“ Kraj: v športni dvorani pri osnovni šoli Prežihovega Voranca na Ravnah na Koroškem Čas: ob 19. uri Nedelja, 23. marec BOŽJI GROB Skavtski križev pot Kraj: pri Božjem grobu Čas: ob 19. uri SELE Redni občni zbor Podpornega društva proti požarnim škodam v Selah Kraj: v farnem domu Čas: po 1. sv. maši Prireditelj: Podporno društvo proti požarnim škodam v Selah RAZSTAVE ROŽEK „Jakob Wüster“ -slike Kraj: v galeriji Šikoronja Razstava je odprta do 23. 3.1997 od srede do nedelje, 15. do 18. ure ali po telefonskem dogovoru. DUNAJ Razstava slik Rene Gaisser, Graz-Pariz Kraj: Slovenski kulturni center Korotan, 1080, Albertgasse 48 Čas: petek, 7. marca do 13. aprila 1997 od 8. do 22. ure DUNAJ Otvoritev vernisaže „denar-denaro-Geld“ Čas: v petek, 14. marca 1997, ob 20. uri Kraj: v WUK, Währin-gerstraße 59,1090 Potujoča razstava mladih umetnikov Nikola Sturma in Oliverja Marčete je nastala kot skupen projekt KŠŠD in Študentske organizacije univerze v Ljubljani. Glasbeni okvir vernisaže bo oblikovala skupina „Auto-dafe“ iz Slovenije, bife pa bodo pripravili koroški kmetje. Razstava bo odprta do 15. do 21. marca 1997, od 17. do 20. ure ŠENTJANŽ V ROŽU Razstava: Marjeta Godler, Beate Anna Hoy in Claudia Raza Kraj: v k&k centru Čas: ob 19. uri Razstava je odprta do 14. aprila 97. BEGUNJE Otvoritev razstave slik Bernarde Šmid Kraj: galerija Avsenik Čas: v petek, 14. marca 1997, ob 18. uri Ob otvoritvi bo krajši kulturni program 25. Globaški kulturni teden Sobota. 15. marec 97 Otroški popoldan -lutkovna predstava Čas: ob 14.30 uri Kraj: gostilna Šoštar Nedelja. 16. marec 97 Filmski večer in diapre-davanje o potovanju po Mehiki Predavatelja: Hanzej Elbe in Joško Igerc Čas: ob 1_9.30 uri Kraj: pri Šteklnu Sreda. 19. marec 1997 „Osnovna oskrba hišnih živali“ Predavatelj: Mag. Richard Giric, živinozdravnik Čas: ob 19.30juri Kraj: gostilna Šoštar Sobota. 22. marec 97 Zaključek kulturnega tedna Komedija „Poročni list“ - Ephraim Kishon Nastopa: gledališka skupina KPD „Planina" iz Sel Režija: Franci Končan Čas: ob 19.30 uri Kraj: v farni dvorani v Globasnici Prireditelja: Slovensko kulturno društvo Globasnica, Slovensko kulturno društvo „Edinost“ Šteben PRIREDITVE/OGLASI Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabi vse interesente predelave in prodaje drobnega lesa na informacijski večer „Projekt rezalni Stroj“ (Rundholzfräse) Vsebina: • predstavitev rezalnega stroja (termini in kraji) • možnosti skupnega obratovanja • uporaba in prodaja okroglic Kdaj: petek, 21. marec 1997, ob 19.30 Kje: gostilna Seher, Velinja vas INTERREG-WORKSHOP dne 20. 3.1997, ob 15.45 v veliki sejni dvorani Zveze-Bank SGZ Slovenska gospodarska zveza in KIS Kmečka izobraževalna skupnost Vas prav prisrčno vabita na predavanje o prekomejnih projektih kulture, turizma, kmetijstva in gospodarstva ter izobraževanja. Strokovnjaki Vas bodo informirali in odgovarjali na Vaša vprašanja • o predpogojih za prekomejne projekte, • o možnostih financiranja in pospeševanja, itd. Referenti: mag. Reinhard Schinner, deželna vlada, oddelek 20, koordinator za In-terreg, mag. Bernd Triebel, deželna RAZNO vlada, EU-izobraževalna borza, mag. Hans Schönegger. KWF, Koroški sklad za pospeševanje gospodarstva, dipl. inž. Hanzi Miki, LWK, Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo na Koroškem KONTAKTNA LEČA 1997 petek. 14. 3.. ob 19.30 Alev Takinay Pisateljica dr. Alev Tekinay se je rodila v Turčiji, živi pa že 26 let v Nemčiji. Glavne teme njenih številnih knjig so: emigracija, življenje v Nemčiji, pa tudi konflikti s starši, ki so še močno povezani s tradicijo. Poleg tega si prizadeva za mir in spravo. Stilistično težišče je mešanica vzhodne pravljične tradicije s (karakterističnim) lastnostmi nove nemške literature. petek. 14. 3.. ob 20.30 Pachakuti 1992 so neki glasbeniki iz Latinske Amerike sklenili, da hočejo glasbo svojih prednikov tudi v Evrop razširiti. Tako je nastala skupina Pacakuti. Igrajo staro indijansko glasbo in nam predstavljajo program „Musik aus den Anden“. petek. 14. 3.. ob 22. uri Voice Zaključek letošnje Kontaktne leče bo skupina Voice z Dunaja. Vodja skupine Salal Ad'dln pride iz Sudana in zdaj že 9 let živi v Avstriji. Glasba je za njega najvažnejši komunikacijski medij, pri tem pa izraža željo po miru, enakopravnosti in pravičnosti. Z mešanico med afrikanskimi reggae ritmi in arabskim besedilom je skupina most črno in arabsko Afriko. Vse prireditve se bodo odvijale v prostorih KULTA (St. Veiter Ring 22h) Javna dvojezična ljudska šola v Celovcu, 9020 Ebentaler Str. 24, Tel. 537-411 VPISOVANJE - ŠOLSKI PRAZNIK Na šolsjd praznik vabi Javna dvojezična LŠ vse starše in začetnike v soboto, 15. marca 1997, ob 9. uri: Ob pozdravnem programu in predstavitvi projekta „Človek je, kar je - Der Mensch ist, war es isst“ imajo bodoči prvošolčki možnost spoznati svojo šolo, učitelje in sošolce. Pri vpisovanju informiramo starše tudi o novem šolskem poskusu „Šolski vstop za prvošolce brez selekcije“, ki ga želimo vpeljati z začetkom šolskega leta 1997/98. Učitelji in šolarji se veselimo vašega obiska. Brigita Hambrusch ravnateljica ŽENSKA LITERATURA Knjižna razstava vJSIovenski študijski knjižnici v ^ladinskem domu v Celovcu Delta: revija za ženske študije in feministično teorijo. - Ljubljana: Društvo za kulturološke raziskave Gorki M. - Mati: vrhunski družbeni roman. - Ljubljana: Mladinska knjiga, 1978, 425 strani (zbirka Petdeset najlepših po izboru bralcev) Hofman B. - Iskani in najdeni svet: pogovori z današnjimi slovenskimi literarnimi ustvarjalkami. Ljubljana, Prešernova družba 1988, 363 str., ilustr. (Zbirka Vrba) Kitzinger S. - Me, matere: opisuje, kaj Pomeni materinstvo ženskam v različnih drugih kulturah - Indiji, Jamajki, Južni Afriki in Kitajski. Ljubljana, Ganeš, 1994, 191 str. Lirika slovenskih pesnic: 1849-1984, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1985, 159 str. Poniž D. - Vprašanje o „Ženski literaturi - lirika v slovenski sodobni Poeziji“. (Zbirka Dialogi, 1982, št. 4) Tadič A. - Matere herojev pripovedujejo: reportaža, Ljubljana: Borec, 1976, 213 str., ilustr. Ženska v grški drami: 1. izd., Ljubljana, Študentska organizacija Univerze, 1993, 204 str. (Krt. 87) Ženske v novinarskih vrstah, vrsticah ln med njimi: Ljubljana, Urad za žensko Politiko, 1995, 63 str. (Slovenija pred Pekingom) Ženske v političnih strankah: Ljubljana: Mehelač, 1994, 74 strani Ženske: posebna izdaja NESCO glasnika, 1996 KULTUR FRÜHLING KULTURNA VIGRED I II oi petek o 14.3.3 I Valentin Čertov, Martin Dovjak I OTVORITEV RAZSTAVE - RASIZEM ■ Sele X I občinski urad petek o 14.3.3 ■ FILM: SIDONIE (o življenju in smrti 1 romskega otroka Sidonie Adlesburg) ■ Sveče 1 pri Adamu sobota o 15.3.1 I PETJE V GRADU I Hodiše 1 v gradu poned. o 17.3.3 torek o 18.3.1 j I dr. Hans Madritsch 1 PREDAVANJE: BODOČNOST KMETOV * V EVROPSKI UNIJI I gostilna 1 Seher ‘ vVelinjivasi 1 Kotmara vas 1 stara šola četrtek o 20.3.1 1 dr. Ivan Ramšak PREDAVANJE: NARAVNOMEDICINSKE ■ METODE IN/ALI ŠOLSKA MEDICINA I Sele 1 farni dom petek o 21.3.1 1 Magda Kropiunig (igra) 1 DIALOG ODRA Z ŽIVLJENJEM * (Petke Vojvič-Purčar) I pri Cingelcu I na Trati četrtek o 21.3.1 I FILM: SIDONIE (o življenju in smrti 1 romskega otroka Sidonie Adlersburg) I Škofiče, Posoji 1 sejna soba nedelja 1 DAN DOMAČIH JEDIL I Bilčovs | pri Miklavžu Prireditelji: Slovenska prosvetna in kulturna društva iz Kotmare vasi, Bilcovsa, Borovelj, Sel, Šentjanža, Rožeka, Sveč in Škofič v sodelovanju s Krščansko kulturno zvezo in Slovensko prosvetno zvezo ©©ffiO w TOKma v petek, 14. marca, od 14. do 18. ure Slikanje na blago: Velikonočni motivi Voditeljica: Erika Malle v petek, 14. marca, od 15. ure do sobote, 15. marca, do 17. ure Pastoralni pogovor: Kako tolažiti? Predavateljica: prof. dr. Monika Nemetschek od petka, 14. marca, od 18. ure do sobote, 15. marca, do 18. ure Slikanje na porcelan Voditelj: Izidor Stern v petek, 14. marca, ob 19.30 Predavanje: Smrt, kaj potem? Predavateljica: dr. Monika Nemetschek od sobote, 15. marca, od 14.30 do nedelje, 16. marca, do 16.30 Priprava na zakon Predavatelji: mati, zdravnik, duhovnik v ponedeljek, 17. marca, od 13.30 do 16.30 Informacijski popoldan o EU-pro-gramih: SOKRATRES - program - šansa za slovenske ustanove Predavatelj: mag. Helmut Zelloth v torek, 18. marca, ob 19.30 Za človeka gre - Pogovorni večeri o aktualnih temah za vsakogar „Človek išče svojo podobo ...“ Predavatelj: mag. Vinko Ošlak v četrtek, 20. marca, ob 19.30 uri Predstavitev umetnostno-kultur-nega vodiča po Koroškem: Po koroških poteh (avtor dr. Janko Zerzer) od nedelje, 23. marca, od 15. ure do ponedeljka, 24. marca, do 17. ure Dnevi za ministrante Voditelji: Jože Flödl, Frieda Mar-ketz, Peter Krištof ROMARSKA POTOVANJA od ponedeljka, 31. marca do sobote, 5. aprila 1997 Izobraževalno in romarsko potovanje v Rim Voditelj: p. dr. Iwan Sokolowsky SJ od sobote, 10. do srede, 4. maja 97 Romarski polet v Fatimo ob 80-letnici prikazovanj Spremljevalec: Jože Kopeinig od ponedeljka, 26. maja do sobote, 31. maja 1997 Po sledovih sv. Hildegarde von Bingen Voditeljica: dr. Grete Schmidt OGLAS Dr. Franc Wutti Borovlje dopust od 20. do 25. 3. 1997 IMPRESUM Ql ^ LEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-Straße 25/IV. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik gj^ga urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/IV. Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel.0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja «k petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, I0.-Oktober-Straße 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28. Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo zemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,- SIT. 16 Razno Koroška Caritas je za leto 1996 predložila delovno poročilo, iz katerega je razviden prirastek pri skorajda vseh dobrodelnih storitvah. Podpora ustanovi s strani države pa je žal šibka. „Pomagajte vstati“ ali dajte pomoč tistim, ki si sami ne morejo pomagati. Poročilo o dejavnosti Koroške Caritas odpira pogled v razgibano dejavnost in razvoj številnih delovnih področij te dobrodelne ustanove. Posebej očividne so bile v minulem letu spremembe na področju socialnega svetovanja in socialne pomoči. Že 40-odstotni prirastek jasno izraža, da so težave in stiske ljudi, ki prihajajo na posvetovanja, postale večje in še bolj zapletene. Prav tako je narasla oskrba brezdomcev, katerih večina je stara manj od 40 let. Tudi posvetovalnice so zabeležile rahel prirastek, zaradi česar je Koroška Caritas uvedla k petim obstoječim še dodatno postojanko v Greifenburgu (Celovec I in II, Beljak, Spittal, Obervellach, Wolfsberg). Prav tako je postaja za zasvojene zabeležila skoraj 15-odstot-ni prirastek svetovanj. Največji delež so tu zavzela svetovanja ljudem, ki imajo težave z alkoholom, največji prirastek posvetov pa so odgovorni zaznali na področju ilegalnih drog, vključno s tako imenovanimi „design“ dro- gami. Tudi telefonska služba, ki je vsem na voljo vsak dan (od 9. do 23. ure), je zabeležila prirastek dobrih 10 odstotkov. Toda to še zdavnaj niso vse dobrodelne dejavnosti Koroške Caritas, ki je v letu 1996 izdala 35. mio. šilingov podpor in subvencij v prid tistim, ki si sami ne morejo pomagati: zasvojenim, otrokom v otroških vrtcih, tujcem in starim, brezdomcem in pomoči iščočim družinam, šolarkam in šolarjem ... Tako je Koroška Caritas v starostnih domovih uvedla poseben prostor, kjer se sorodniki in stanovalci doma lahko poslovijo od umrlega. Uvedla je tudi poseben prostor na okrajnem sodišču v Celovcu, ki je na voljo tistim, ki se želijo ločiti. Vsekakor je mnogostranska pomoč šibkim te ustanove iz leta v leto večja in obširnejša, toda državna podpora je skromna. Direktor Čaritas dr. Omelko: „Če država ne najde poti za pomoč šibkim, je zgrešila svojo nalogo!“ F. S. Jože Biščak SLOVENIJA V ŽARIŠČU Šumijo gozdovi ^^otem ko je ustavno so-VmJ dišče razveljavilo lani I sprejeti sklep državnega zbora, da se začasno zamrzne vračanje gozdov največjim denacionalizacijskim upravičencem - predvsem rimokatoliški Cerkvi, kateri bi morala država vrniti 36.000 hektarov ( od 1,082.943 hektarov v Sloveniji) po drugi svetovni vojni krivično odvzetih gozdov - so se začele vrstiti pobude za razpis referenduma, s katerim bi vračanja posesti če ne že povsem zaustavili, pa vsaj omejili. Vprašanje gozdov pa ni zgolj tehnično, ampak prvovrstno politično vprašanje. Saj bo tudi prvi resen preizkus trdnosti koalicije med dr. Janezom Drnovškom in Marjanom Podobnikom, kajti pogledi med obema političnima strankama, ki ju vodita, so glede tega vprašanja skoraj diametralno nasprotni. Slovenija je s skoraj 60-od-stotnim deležem gozdov tretja najbolj gozdnata evropska država, zato nekaj tisoč gozdov več v zasebnih rokah še ne bi pomenilo naravne katastrofe. Poleg tega pa mora vlada pripraviti predlog zakona, ki bo v skladu s stališči ustavnega sodišča in s katerim bo zagotovljeno, da bivši veleposestniki in tuji grofje ne morejo dobiti nazaj sloven- skih gozdov. Kar pa zadeva ri-mokatoliško Cerkev, pa naj bi našli rešitev, ki bi bila skladna z ustavo ter bi temeljila na dogovoru. Zadeva je navidez preprosta, zaplet pa lahko rešljiv, toda problematične naj bi bile (sicer povsem upravičene) zahteve Cerkve, naj se ji gozdovi vrnejo v naravi. Prav glede tega so trenutno v pripravi kar tri pobude za razpis referenduma, s katerimi bi - če bi bile sprejete -Cerkvi preprečili vrnitev posesti. V referendumsko tekmo se je najprej kot občan vključil Janez Černač, ki je imel podporo gozdarjev in ki je predlagal, da naj se prepreči vračanje posesti, večje od 800 hektarov. Sledila je pobuda Igorja Bavčarja (Liberalna demokracija Slovenije), ki je mejo vračanja dvignil na tisoč hektarov. Najnovejši predlog pa prihaja iz vrst Združene liste socialnih demokratov (pridružil se jim je tudi nacionalist Zmago Jelinčič), ki zahteva, naj se posesti, večje kot 100 hektarov, ne vračajo. Referendumska zmeda je tako popolna, podobno kot lani glede proporcionalnega ali večinskega volilnega sistema. Na referendumu najbrž nobena po- buda ne bo dobila absolutne večinske podpore, zato gre pri vsej zadevi za slepilni politični manever nasprotnih si strani, ki pa utegne načeti vladno koalicijo. Slovenska ljudska stranka je jasno povedala, da nobene od referendumskih pobud ne bo podprla, niti tiste od koalicijskega partnerja. Stališče SLS je, da dosledno nasprotujejo vračanju gozdov veleposestnikom in tujcem, s Cerkvijo pa bo potrebno poiskati ustrezen kompromis. Toda posamezniki v SLS so še konkretnejši, saj menijo, da država lahko z zakonom omeji maksimalno posest in na ta način pride do gozdov, vendar jih mora kupiti, ne pa pridobiti z razlastitivijo. Cerkev naj sama odloča, koliko gozdov bo podarila, koliko prodala ali obdržala, in opozarjajo, da ji trenutno razni politiki, med drugim tudi Igor Bavčar (koalicijski partner), nimajo pravice meriti posesti ter postavljati merila, še najmanj pa predpisovati ukrepe. In medtem ko se politiki in koalicijski partnerji prepirajo, nihče ne pomisli na gospodarjenje z gozdovi. Kdo jih bo ohranil? Po podatkih gozdarjev slovenski gozd dobesedno umira - naj bo to zaradi požarov in žleda ali zajedalcev in bolezni. Gospodarstvo 17 V prihodnosti večja pozornost gospodarstvu? Slovenska gospodarska zveza (SGZ) je organizirala srečanje s slovenskim gospodarskim ministrom Metodom Dragonjo. Srečanju SGZ s slovenskim gospodarskim ministrom Metodom Dragonjo (pretekli teden v prostorih Zveze Bank) so - poleg slovenskih gospodarstvenikov, vključenih v SGZ - prisostvovali tudi deželni glavar Christof Zematto, predsednik koroške gospodarske zbornice Karel Koffler, podpredsednik gospodarske zbornice Slovenije Cveto Stantič, predsednik NSKS Nanti Olip, predsednik ZSO Marjan Sturm in Karl Anderwald. V imenu SGZ je spregovoril podpredsednik dipl. trg. J. Nabernik in opozoril na številne probleme, s katerimi se ubada naše gospodarstvo. Tako npr. na problematiko glede kontingenta transportnih dovolnilnic in regijske opredelitve teh dovolilnic, prav tako pa tudi na dejstvo, da bo od jeseni naprej začel veljati Schengenski sporazum in da je treba pravočasno Preprečiti ovire, kakršnim smo bili Priča lansko leto. Nadalje se SGZ želi v večji meri vključevati v sodelovanje na področju malega gospodarstva med Koroško in Slovenijo. Sploh pa mora biti cilj, da pride do skupnega gospodarskega Prostora Alpe-Jadran najkasneje P° pristopu Slovenije k EU. Podpredsednik SGZ dipl. trg. Habernik je tudi opozoril na lansko resolucijo slovenskega državnega zbora, v kateri je posebno pogla-vie namenjeno manjšinskemu gospodarstvu. Minister Dragonja J6 obljubil, da bo glede tega prišlo do konkretnih povezav nad slovenskim in koroškim gospodarstvom in da bodo pripravili ustrezne instrumente. Poleg tega je podpredsednik SGZ Nabernik izročil deželnemu glavarju Zernattu II. Oberwartsko izjavo, v kateri vse avstrijske narodne skupnosti od državnih in deželnih oblasti zahtevajo posebne ukrepe za manjšinska naselitvena področja, da bi tako preprečili nadaljnje odseljevanje oz. asimilacijo. Razprava, ob priložnosti sejma Gast ’97 sta generalni konzulat RS v Celovcu in Avstrijsko-slovensko društvo za Koroško skupno s koroško in slovensko gospodarsko zbornico ter SGZ vabila na podijsko razpravo na temo: Bilateralno gospodarsko sodelovanje med Koroško in Slovenijo. Pod vodstvom dr. Karla Podlipnika so razpravljali minister Dragonja, deželni glavar Zernatto, predsednik koroške GZ Koffler, podpredsednik slovenske GZ Stantič, univ. prof. Bodenhöfer in tajnik SGZ Pi-cej. Kdo je od Dragonje pričakoval informativne prispevke, je žal moral ugotoviti, da je bil slovenski minister za gospodarstvo zelo slabo pripravljen. Zato je bil toliko bolj razveseljiv prispevek deželnega glavarja Zernatta, ki je glede gospodarskega sodelovanja med Koroško in Slovenijo opozoril na pomembno vlogo koroških Slovencev in še posebej Dvojezične TAK; njeni absolventi da imajo najboljše poklicne možnosti tako zaradi dobre jezikovne kakor gospodarske izobrazbe. Zernatto tudi želi, da bi se delovanje DS Alpe Jadran osredotočilo na Koroško, Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino ter da bi Slovenija čimprej pristopila k EU. Iz publike je bilo od gospodarstvenikov slišati nekaj kritičnih pripomb tako na račun Koroške oz. Avstrije kakor Slovenije. Glede Slovenije pogrešajo mdr. večjo pravno varnost in plačilno moralo. Avstrijo pa so kritizirali predvsem tudi zaradi njenega restriktivnega postopanja glede delovnih dovoljenj, npr. za slovenske montažne delavce renomiranega podjetja Marmor Hotavlje iz Gorenje vasi (Gorenjska). Rezime razprave: gospodarstveniki pričakujejo, da se razne ovire za bilateralno sodelovanje odpravijo. Ali bodo politiki ustregli tej želji, pa bo pokazala prihodnost. Janko Kulmesch P.S.: Vodja razprave dr. Podlipnik je predlagal, da bi do takih slo-vensko-hrvaških pogovorov ob priložnosti sejma Gast prišlo vsako leto. Predlog zasluži vso podporo. Prepričani smo, da ga bo SGZ (ki je že tokrat bistveno prispevala k temu, daje prišlo do tega važnega gospodarskega srečanja) znala tudi uresničiti. Radio Trst: slovenska poročila v Internetu Slovenski tržaški radio, ki deluje v sklopu italijanske radiote-levizjske ustanove RAI, se že nekaj mesecev vsak dan od ponedeljka do petka vključuje z 10-minutnim dnevnikom v mrežo INTERNET. Gre za poročila, ki jih v živo oddajajo ob 8.00 po krajevnem času, in vsebujejo poleg krajšega pregleda mednarodnih dogodkov domače vesti iz tržaške, goriške in videmske pokrajine, torej iz slovenskih krajev. Po INTERNETU so vesti slovenskega tržaškega radia na voljo vsem Slovencem v domovini in po svetu. INTER-NETOV naslov (password), po katerem pridete do vesti tržaškega slovenskega dnevnika: http://www.tgr.tol.it ali pa http:// www.rai.it (v tem primeru je na home page RAI treba poiskati TGR ON LINE -MONDO ITALIA). Na zaslonu se tedaj pojavi seznam italijanskih dežel. Izbrati morate najprej Furlanijo-Julijsko krajino (Friuli - Venezia Giulia), nato pa oddajo v slovenščini. Že v bližnjem si boste, vedno po INTERNETU, lahko ogledali tudi slovenski televizijski dnevnik, ki ga slovensko uredništvo v Trstu oddaja vsak večer ob 20.30 po krajevnem času. 18 Sport Slika levo: Josef „Pepi“ Stossier (levo) in Otto Wanz poleti 1996. Slika desno: Bi! je spomina vreden dvoboj, takrat davnega teta 1961. Stossier je boksal proti Ottu V/anzu (levo), takratnemu avstrijskemu prvaku v težki kategoriji. Wanz, pozneje svetovni prvak v prosti rokoborbi, je dotlej premaga! vse nasprotnike s k. o. V 1. krogu dvoboja so popokale vse vrvi v ringu. Boj se je končat brez odločitve. Stossier je bi! po točkah spredaj. „...ko so popokale vrvi...“ Pogovor z Josefom Stossierjem z llovja (občina Kotmara vas), predsednikom Koroške boksarske zveze (Kärntner Boxverband). Gospod Josef Stossier, 21. in 22. marca 1997 bo v ljudski šoli v Kotmari vasi avstrijsko mladinsko in ju-niorsko boksarsko prvenstvo. To je za našo občino zagotovo veliko odlikovanje, pa tudi izziv. Kako je do tega prišlo? Pri zadnjem letnem občnem zboru Avstrijske amaterske boksarske zveze (Österreichische Amateurboxverband), ÖABV) na Dunaju sem se potegoval za izvedbo prvenstva. Naši prošnji se je ugodilo. Koliko moštev sodeluje? Vse zvezne dežele razen Gradiščanske. Koliko športnikov bo približno prišlo in kje bodo domovali? Športnikov bo približno 60. Domovali bodo v glavnem na območju občine Kotmara vas. Potrebovali bomo vsaj okoli 120 postelj. V soboto, 22. marca 1997, bo v gostilni Widder na Humperku letni občni zbor Avstrijske amaterske boksarske zveze. Kako je z boksarskim športom v Avstriji? Čuti se nazadovanje. Med boksarji je veliko tujcev, na primer Turki, Egipčani, Hrvati, Srbi, tudi Slovenci in drugi. Pa na Koroškem? Imamo skoraj izključno domače boksarje. Pri zadnjem avstrijskem prvenstvu v St. Pölt-nu je postal Franc Wieser, eden najboljših avstrijskih boksarjev (maturant Slovenske gimnazije 1986, op. uredn.), namestnik državnega prvaka. Ti si predsednik Koroške boksarske zveze. Kaka je bila tvoja pot v športu? Bil sem koroški prvak v težki kategoriji in namestnik avstrijskega prvaka v poltežki kakor tudi v težki kategoriji. Obakrat sem podlegel takratnemu državnemu prvaku. Z aktivnim športom sem nehal leta 1964. Bili so osebni vzroki. Naredil sem mesarski mojstrski izpit, lovski izpit in boksarski sodniški izpit. Sodeloval sem pri številnih turnirjih v Evropi. Pri tvojih prizadevanjih te vsestransko podpira žena Elvira. Ona je ena maloštevilnih boksarskih sodnic sploh. Moja žena Elvira je že 21 let sem edina sodnica, to je sodnica v ringu in za točke, v Avstrij. Že dolga leta redno sodeluje pri avstrijskih prvenstvih kot sodnica. Zdaj sva že pri tvoji družini. Tvoj sin Seppi se ne zanima za boksarski šport? Nekajkrat je že sodeloval pri treningih, boje pa si rajši ogleda od zunaj. Zanima se bolj za hokej na ledu, za nogomet, tenis in smučanje. Ti si mesarski mojster, dolga leta si bil v deželni bolnišnici v Celovcu namestnik vodje mesarije, zdaj si upokojen. Kaj so tvoji osebni konjički? Lov, smučanje, petje. Tvoje želje na športnem področju? Pri nas na Koroškem z boksarskim športom, hvala Bogu, gre spet navzgor. Upam, da bomo imeli pri avstrijskem boksarskem prvenstvu marca 1997 vsaj dva, tri boksarje v finalu. In še ena čisto osebna želja. Ker je prvenstvo v moji domači občini Kotmari vasi, si želim, da bo prišlo kar se da veliko prijateljev športa v našo ljudsko šolo, da bojo za športnike nasploh, predvsem pa za naše koroške udeležence primerno navijali. Najprisrčneje bi se rad zahvalil občini Kotmara vas z županom Hugom Götzhaberjem na čelu za to, da so nam dali na razpolago večnamensko dvorano v ljudski šoli. Zahvalil bi se tudi rad sponzorjem; omogočili so nam, da postavimo prireditev na nogo. In še navsezadnje. V imenu naših športnikom prosim vse prav prisrčno, da si zapomnijo rok 21./22. marec 1997. Gospod Stossier, najlepša hvala za pogovor. (Pogovor je bil v nemščini objavljen pod naslovom „... als die Ringseile rissen ...“ v glasilu „Naša občina Kotmara vas/Unsere Gemeinde Köttmannsdorf" 4/96; pogovarjal se je Jože Wakounig.) Avstrijsko mladinsko in juniorsko boksarsko prvenstvo 21. in 22. marca '97 v Kotmari vasi (v ljudski šoli) Bil sem namestnik avstrijskega prvaka v poltežki in tudi v težki kategoriji. Obakrat sem podlegel takratnemu državnemu prvaku. JOSEF>EPI" stossier v Sport Dobljani pred pragom največjega klubskega uspeha Medtem ko so Dobljani jasno podlegli Donaukraftu tudi na drugi tekmi v se-mifinalu avstrijskega prvenstva, so presenetili na tekmi v boju za 3. mesto. Na kratko Prva tekma v boju za 3. mesto avstrijskega prvenstva med Dobom in Ennsom je bila popolnoma v rokah ekipe trenerja Ivartnika (3:0). Ekipa se je tokrat predstavila bistveno zrelejša, kakor na primer na prvi semifinalni tekmi proti Donaukraftu, kjer so se nekateri celo sramovali svojega nastopa. Vsi igralci so se tokrat stopnjevali ter končno zopet tvorili pravo ekipo, v kateri se je boril vsak za vsakega. Še posebej pohvale vreden je bil nastop Mürzla in Reiterja, ki sta odigrala eno najboljših tekem v majicah Dobljanov. Podjunčani so si torej na široko odprli vrata do 3. mesta, toda obračuna se po koncu. Prav zaradi tega so Dobljani previdni ter dajejo vlogo favorita slej ko prej Ennsu. Micheu: „Kar mnogo govori za Enns, predvsem pa njihova moč v domači dvorani, kjer že tri leta nismo več zmagali!“ Vsekakor se bodo Dobljani jutri polni zdrave samozavesti odpeljali na povratno tekmo v Enns. V primeru, da Enns zmaga to tekmo, pa bo odločilna tekma že dan navrh - zopet v Ennsu. prva tekma v nizu „best of three“ za 3. mesto: ■ Dob-Enns 0:3(13,11,3) SMUČANJE Sablatnik na 2. mestu Konec minulega tedna sta bili zaključni tekmi za „otroški pokal Tyrolia“ in za „šolarski pokal Raiffeisen“ zaradi pomanjkanja snega odpovedani. Tako je ostala dokončna uvrstitev, ki je bila zabeležna po sedmih tekmovanjih. Medtem ko se Šentjanžanke in Šentjanžani pri šolarskem pokalu niso uvrstile na vidna mesta, je bil nastop v otroškem pokalu bistveno obetavnejši in uspešnejši. Predvsem mladi Michael Sablatnik je presenetil z 2. mestom v skupini otroci II ter zaostajal za prvim Baum-gartnerjem komaj za 24 točk. V skupnem seštevku tekmovalcev vseh ekip pri tekmovanju za otroški pokal pa je ŠD. Šentjanž zabeležilo tokrat 4. mesto (1. mesto je zasedel smučarski klub_ Peca, 2. SC Reichenfels, 3. Šentvid). Trener Bojan Ivartnik (desno) tokrat ni bit zadovoljen te z legionarjem Adžo-vičem, ampak s celo ekipo. „Predstavili smo se zopet kot ekipa, “je zadovoljno dejal po tekmi. SAK iz tekme v tekmo močnejši Agresivni conski presing igralci SAK očitno vedno bolje sprejemajo, kar se nenazadnje izraža tudi v rezultatih na zadnjih pripravljalnih tekmah. Konec minulega tedna je SAK namreč gostoval pri koroškemu ligašu iz Lien-za ter - po rezultatu sicer tesno, toda po poteku igre zelo prepričljivo - dobil tekmo z 2:1. Razen bolnega G. Hobra je prišel v igro celoten kader. Konec tega tedna pa čakata igralce dva zelo naporna dni. V soboto se namreč že zgodaj zju- traj odpeljejo v Bakovce (blizu Murske Sobote), kjer bodo nastopili proti tamkajšnjemu 3-li-gašu. Nato si bodo ogledali še tekmo med Varteksom in Croacijo (prva hrvaška liga). Dan navrh je na programu tekma proti Brežam (ob 14. uri v Brežah), ki sodijo med najboljše ekipe v koroški ligi. Lienz - SAK 1:2(0:2) SAK: Preschern; S. Sadjak; A. Sadjak (46. Eberhard), Zanki; Wuntschek (60, Oraže), Kriwitz (75. Možina), Škerjanec, Šmid, M. Sadjak, Grujič (60. Nachbar), Omerovič Strelca: Grujič, Omerovič SMUČARSKI SKOKI Zahomčani 4-krat prvi Zelo uspešno je potekala letošnja sezona za mlade skakalce ŠD Zahomec, kar je hkrati tudi dokaz načrtnega in zelo prizadevnega dela trenerja Franca Wiegeleta. Pod njegovim nadzorstvom so Zahomčani v treh skupinah v skupnem seštevku za industrijski pokal zabeležili 1. mesto, prav tako so na 1. mestu tudi pri ekipnem zaporedju. Industrijski pokal skakalcev (dokončna uvrstitev): dekleta 1:1. Doris Jarnig 100,2. Kerstin Mörtl 75, 3. Katja Schnabl 42 (vse ŠD Zahomec); dekleta II: 1. Tanja Drage 90, 2. Petra Moril 82, 3. Sonja Grafenauer 60 (vse ŠD Zahomec); otroci I: 1. Mathias Jonach 100 (SV Beljak), 2. Tomaž Druml 59 (ŠD Zahomec); otroci II: 1. Martin Kuglitsch 142 (ŠD Zahomec); šolarji I: 1. Phillip Höher 175 SV Beljak), 2. Martin Kuglitsch 115 (ŠD Zahomec); šolarji II: 1. Martin Koch 70 (SV Beljak), 2. Hans Georg Millonig 65 (ŠD Zahomec), 3. Sepp Waluschnig 64 (ŠD Zahomec); zaporedje ekip: 1. ŠD Zahomec 1.550, 2. SV Beljak 1.338,3. Vrba 464,4. Celovec 113. NOGOMET V SLOVENIJI Prevaljčani odlični Čeprav je Olimpija v Prevaljah nastopila zelo oslabljena, je bila zmaga Korotana kljub temu veliko presenečenje, saj je domačinom na domačih tleh prvič uspelo premagati Ljubljančane. Zmaga Prevaljča-nov bi lahko bila še višja, toda odlične priložnosti - predvsem po odmoru - niso izkoristili. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Primorje Maribor HIT Gorica Publikum Rudar SCT Olimpija Mura 20 12 5 11 5 9 6 8 5 41:10 41 40:20 38 30:23 33 35:32 29 7 6 7 25:27 27 7 5 8 28:26 26 6 7 7 23:29 25 6 5 9 14:24 23 5 4 11 22:42 19 3 4 13 12:37 13 8. Korotan 9. Beltinci 10. Koper ■ Rezultati 120. kroga: Koper - Primorje 0:0, HIT Gorica - Maribor Branik 4:2, Mura - Rudar 1:1, Publikum Celje - Beltinci 32, Korotan - Olimpija 1:0; ■ Prihodnji krog (15. marca): SCT Olimpija - HIT Gorica, Maribor Branik - Mura, Rudar - Publikum, Primorje - Korotan, Bellinci - Koper. Nogomet Na koroškem prvenstvu na raščaja bo letos tekmovalo 643 ekip v šestih starostnih skupinah (U 18, U 16, U 14, U 12, U 10, U 8). SAK je prijavil 14 ekip, ki bodo po vsej verjetnosti tekmovale v vseh starostnih skupinah (vprašljiv je nastop U 18). SVG Pliberk je prijavil 5 ekip na raščaja, Bilčovs, Globasnica, Železna Kapla in Bikarja vas po 3 ekipe, Dobrla vas 2 ekipi, Šmihel pa eno. Brez ekip na raščaja sta Žvabek in Sele. Šmihel je konec minulega tedna premagal Selane kar s 5:0 (2:0) ter s tem ponovno potrdil dobro formo v pripravljalni dobi. Medtem ko so Šmihelčani odigrali že nekaj pripravljalnih tekem, je bila ta za Selane prva, kar se je tudi dobro videlo v njihovi igri. Manjkala jim je predvsem organiziranost v prostoru, poleg tega so bile očividne slabosti na taktičnem področju. Večina zadetkov Šmihelčanov pa je izvirala iz osebnih napak selskih igralcev, katerim so manjkali tudi nekateri ključni igralci. Pliberk je proti Šmihelu v Labotski dolini slavil že peto zmago (3:1) v peti tekmi v času letošnje pripravljalne dobe. Kakor na prejšnjih štirih tekmah so tudi tokrat nastopili na tujem in kakor na tekmah prej je bil njih nasprotnik iz koroške lige. Gole pa so tokrat zadeli Škof, Möller in Naverschnig. Nedvomno se Pliberčani predstavljajo že v odlični formi, kar preseneča tudi trenerja Polanza: „Upam, da bo šlo tako naprej!" SŠK „Obir“ iz Železne Kaple je v končnici tekmovanja v 1. razredu slavil pomembno zmago, kajti v Celovcu je dobil dvoboj z BSG Raiffeisen s 4,5:3,5 ter s tem uspešno ubranil 2. mesto na tabeli. Na lestvici še naprej vodi Blatograd z 20 točkami pred SŠK „Obir" in Weitensferl-dom (oba 18,5 točk). Na sporedu so še tri tekme, za obstoj v 1. razredu pa kapelškim šahi-stom zadostuje 4. mesto na zaključni lestvici. Konec minulega tedna je nastopila tudi druga ekipa SSZ ter na tujem podlegla ŠV Šentvidu z 1,5:3,5. Smučanje Daniel Užnik je v Mellauu na Predarlskem na avstrijskem mladinskem prvenstvu v veleslalomu zasedel 9. mestu, katerega seveda ni bil vesel, saj je pričakoval višjo uvrstitev. V slalomu pa je v drugem teku izpadel. Uspešnejši je bil njegov nastop v Franciji, kjer je v moštvenem tekmovanju (s Schilcheggerjem) v paralelnem slalomu premagal Švicarje in podlegel šele zmagovalcem iz Švedske. Božo Hartman novi predsednik GŠ Prejšnjo sredo je bil redni občni zbor slovenske Glasbene šole. Dosedanjega predsednika Joška Hudlaje nasledil mag. Božo Hart-mann, podpredsednika Urha Kassla pa mag. Stanko Polzer. GŠ je dobila tudi novega tajnika. Janko Tolmaier ni več kandidiral: njegov naslednik pa je postal mag. Roman Verdel. (Več o občnem zboru v naslednjem NT.) OSEBE DOGODKI' Janez Milač, p.d. Prenar na Blatu pri Pliberku (na sliki v sredini) je te dni praznoval svoj 67. rojstni dan. Daleč naokoli znanemu kmetu so prišli čestitati sosedje in znanci iz vse občine. Preteklo soboto pa mu je s šop- kom domačih pesmi čestital tudi ansambel Podjunski muzikantje, pri katerem igra tudi njegov sin Hanzej. Ansambel ima že leta svojo domovino pri Prenarju, kjer imajo mladi muzikantje svoje tedenske vaje. GLAS IZ LJUDSTVA FRLOŽEV LUKA „Hej, ti, Luka,“ se me je lotila moja ljuba prijateljica Jezičnikova Liza (na dan pred občinskimi volitvami, v soboto, 8. marca, je krepko obhajala svoj mednarodni ženski dan), „kaj praviš na celovškega Siegberta Metelka? Kako glasno in prijazno zdaj vabi FPÖ-jevske glasove, da bi le še postal celovški župan! Jaz bi le končno rada slišala vsaj eno izjavo tistih slovenskih funkcionarjev in funkcionark, ki vedno in povsod razglašajo SPÖ kot zvesto branilko politike, ki nikakor ne gre v koalicijo s FPÖ ali celo samo v kakršno koli snubljenje in udinjanje tej stranki. Bojim se, da bom prej oglušela, preden bom to slišala.“ Šmihel: Kozlovska sodba v višji gori Preteklo soboto je vabila mladinska skupina Šmihel na premiero „Kozlovska sodba v višji gori“. Delo in trud sta se izplačala, kajti Šmihelčani so postavili na oder simpatično in lahko razumljivo veseloigro avtorjev (Jurčič, Makarovič, Herzog). V igro so vgradili tudi gledališke elemente, ki so znani od večjih odrskih predstav, od razsvetljave do pesmi. Mladi igralci so prepričali z jasno in gladko izgovorjavo, videti je bilo, da se sodelujoči igralsko od igre do igre stopnjujejo. Med mladimi igralci so tudi veliki talenti, vsem pa je videti, da so s srcem in telesom pri stvari in da z veseljem in korajžo stopijo na oder. Igrali so Daniel Budin, Emanuel in Katrin Čebul, Gabriel in Roman Krajger, Marko in Niko Kumer, Andreja Trap, Franci Wrolich in Romana Opetnik. V produkcijo igre so bili vključeni Marina Bačar (osnutki za lutke in sceno), Niko Krištof in Florijan Krivograd (tehnika), Pep Trap (izdelava scen), Krista Trap-Jernej (voditeljica skupine) in Matija Milčinski (režija).