Natisov 15.000.
i^V JJtajerc"  izbija  vsski lek, datiran z dnevom [naslednje nedelje.
Dinina velja za Av-ftjo:   za   celo    leto
krone, za Ogrsko IK 50 vin. za celo io; za Nemčijo stane bcelo leto 6 kron, za Iteriko pa 8 kron; (jdrugo inozemstvo se >:u:ii naročnino z ožina visokost pošt-
. Naročnino je plahti naprej. Posamezne \et. se prodajajo po 8 v.
dništvo   in   uprav-vo  se   nahajata  v gledališko   poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošK in s« sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo »i odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80-— za »/, strani K 40 — za •/« strani K 20 — za V, strani K 10 — za '/i« strani K 5 — za >/m strani K 250 za •/« strani K 1.— Pri večkratnem oznanila se cena primerno zniža.
Štev. 39.
V Ptuju v nedeljo dne 26. septembra 1915.
XVI. letnik.
vetoviia
•N>-
»H>-


■H*
fovi uspehi proti Rusom. — Avgusta zaplenjenih čez 3.000 kanonov. Wilna od Nemcev zavzeta. — Italijani obstreljevali Trbiž. — Vsi laški napadi zavrnjeni. — Bolgarija mobilizira.
Carju!
Batjuška, čnješ topove, vidiš neštete grobove, slišiš ranjenih stok in zapuščenih jok ?
Ti si v krvave potoke celo Evropo žalil, ti si palačo ljubezni kakor krvnik razbil . . . Zdaj te prešinja groza, zdaj te obdaja gorje — moskovitovska krona pade ti iz glave!
Batjuška, čuješ topove?
Skrij se med tvoje grobove, v meglo noči zavij se, krvi prelite napij se!
Grob je bil nam skopan — ti pa boš pokopan!
j da pride do velikega obračuna s srbskimi kralje-morilci. Bolgarija je izprevidla, da je Rusija ne samo hinavska lažnjivka, marveč tudi nezmožna azijatska trinoginja, katere se danes ni treba več bati. Upajmo, da bode tudi Rumunska, dokler je zanjo še čas, na našo stran, na stran kulture in pravice stopila!
K. L.
Par tednov stojijo demoralizirane ruske irmade že pod vrhovnim poveljstvom   carja sa-
. Ali uspehov ni! Wilna je izgubljena in se usodepolno umikanje nadaljuje. Ni (oda, da se širi v notranjem Rusije nezadovolj-
, ki je predhodnica revolucije.   Ni čuda, da
daj ne gre samo za poraz Rusije, marveč a obstoj družine Romanov?, za krono in prestol Nikolaja II. . . .
Poročila pravijo tudi, da so Italijani še redno tam, kjer so bili pred začetkom vojne. Tteme je pač preslabo, — che cattivo tempo, tignore Cadorna!
Najvažnejši dogodek je pač obstreljevanje meje od nemške in naše artiljerije ter nobilizacija Bolgarske. Vse kaže, da se bode »jasni položaj na Balkaau kmalu spremenil in
Italijani so obstreljevali Trbiž (Tarvis).
(Avstrijsko uradno poročilo od petka.) K.-B.   Dunaj, 17. septembra.  Uradno   se poroča :
Na tirolski fronti so se včeraj zopet na mnogih krajih vršili artiljerijski boji. Popoldne je postal ogenj proti visoki planoti Lavarone in Folgaria ljutejši. Danes po polnoči je napadla močnejša italijanska infanterija M o n t e C o r t o n in naše pozicije severno od tega obmejnega hriba. Ti napadi so bili z znatnimi izgubami za napadovalce odbiti. V koroškem obmejnem ozemlju je razvijala sovražnikova ar-tiljerija živahno delovanje proti prostoru T r b i ž (Tarvis). Dalekonosni kanoui so obstreljevali ta kraj ter zlasti tamošnjo bolnišnico iz pozicij blizu obmejnega sedla Som do g n a. Ob primorski fronti je začel sovražnik zopet napadati prostor pri Bovcu. Več italijanskih sunkov je bilo odbitih. Boji pa še niso končani. Dalje navzdol ob Soči do vštevši goriško mo-stičje vlada razmeroma mir. Nekateri kraji južno od Gorice ter ob severno-zapadnem robu d o-berdobske planote so se nahajali pod živahnim sovražnim topovskim ognjem. Zapadno od sv. Martina smo kakor vedno preprečili italijanske približevalne poskuse.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 18. septembra. Uradno se danes razglaša:
Rusko bojišče. Ruska ofenziva v vzhodni Galiciji bila je ob S t r y p i zlomljena. Sovražnik izpraznil je včeraj bojišče zadnjih dni in je zbežal na S e r e t h. Zapuščeni vojni materija! in drugi znaki nujnega odhoda dajo iz-poznati, da se je izvršilo rusko nazadovanje v naglici. Izgube, ki jih je nasprotnik pred našimi postojankami imel, so j a k o velike. Ob I k w i je položaj nespremenjen. V vv o 1 h y n -s k e m trdnjavskem okrožju traja boj s sovražno premočjo naprej. Zavrnili smo mnogoštevilne napade. Danes smo vzeli dele naše ta-mošnje fronte v bolj zapadno ležeče pripravljene postojanke nazaj. C. in kr. bojne sile na Litavskem priborile so si skupno z zavezniki prehod čez severni breg S z c z a r e.
Italijansko bojišče. V tirolskem in koroškem obmejnem okrožju se ni včeraj ničesar pomembnega dogodilo. Neki gozdni požar pred našo P o p e n a - postojanko prisilil je Italijane, da izpraznejo svoje postojanke. V prostoru F1 i t s c h a trudi se sovražnik pod najtežjimi izgubami nadalje s tem, da bi se približal našim utrdbam. Opeto-vani italijanski napadi na R a v e 1 n i k in proti postojankam zapadno Javorčeka so se izjalovili.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 18. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Armada Hindenburga. Sovražni napadi pri S c h 1 o k u so zavrnjeni.   Napad na
Ptuju
StrasBhlil'ova grenilo* tx xclenJfcY« je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših
—   2   -
V«1l«a vilnih   *Alon1&V  m  naJboli  ospe*"** korenin. StrMOhlU'OT*> mnHn t* MltnJ« *«* «IiW*«I*»JUi   iBiUAVJI^JifcV »sled tega priraano najbolj« ielodoo okrcponJoM prebarai liker.

mostičje pri Dunaburgu se nadaljnje. Deli sovražnikovih prednjih postojank so vzeti. Pri W i 1 n i bo naše dete v nadaljnem napredovanja. Med W i 1 j o in N j e m e n o m bila je ruska fronta na raznih krajih predrta. Od danes zju-traj je sovražnik v nazadovanju. Vjeli smo 26 oficirjev in 5380 mož ter zaplenili 16 strojnih pušk. Desno krilo in
ar mad a pri n ca L eo p o 1 d a bavarskega so spravili močne sile čez S z c z a r o. Sovražnik se pričenja umikati.
Armada Mackensena. V pokrajini T e 1 e š a n y, Logišije in južno-vzhodno od P i n s k a bil je sovražnik zopet nazaj potisnjen. Plen pri zasledovanju na Pinsk se je zvišal na 21 oficirjev, 2500 mož in 9 strojnih pušk.
Južno-vzhodnobojišče. Pred nemškimi četami so Rusi nastopili nazadovanje. Vrhovno armadno vodstvo.
VVilna — od Nemcev zavzeta.
(Nemško uradno' poročilo od nedelje.) K.B.   Berlin, 19. septembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Armada Hindenburga. Obsežni napad armade Eichhorn proti Wilni imel je p o 1 n i u a p e h. Po nezadržljivo napredujočemu obsegajočemu gibanju in ob enem po oj-strem napadu armade Sch ol t za in G al hv i t za proti sovražni fronti bil je sovražnik od včeraj k hitremu nazadovanju na celi fronti prisiljen. Močno utrjena \V i 1 n a padla je v naše roke. Sovražnika zasledujemo. Vrhovno armadno vodstvo.
VVilna.
Na drugem mestu poročamo, da so Nemci zavzeli W i 1 n o, prestolico Litave in eno največjih mest ruske države. Vojaški pomen Wilne kot zbirališča Orožja je znan; pri začetku vojne zbirala se je tnkaj za utrdbami ruska milijonska armada, da bi pričela z napadom proti vzhodno-pruski meji. V ta namen je bila Wilna jako pripravna, ker ima izborne železniške zveze s Petersburgom (linija Varsava-Bjelostok-Wilna-Petersburg) ter drnge zveze s Kownom in Szi-bavo in s trdnjavo Kovvno. Zato je bilo to mesto tudi središče celega ruskega vojaškega okraja, ki je obsegal veliki del vojaške zapadne Rusije. K temu okraju spadajo namreč gnbernije Sn-walki, Witebsk, Minsk, Mohilew, trdnjava ter gu-bernija Wilna ; istotako ji pripadajo deli guber-nij Grodno in Livland z R;go. Okraj je obsegal preje 2., 3., 4 , 16. in 20. armadni zbor, 5. strelsko, 1. rez. art., 2. sap. in eno železniško brigado. Wilna je bila to rej eden najvažnejših ruskih vojaških okrajev. Mesto ima veliko število fabrik ter mnogo trgovine z lesom in žitom. DaneB šteje 200.000 prebivalcev. Večino tvorijo Poljaki in židje; zato je mesto tudi v srcu vedno protiruskega mišljenja. Wilna je bila svoj čas tudi duševno središče Poljske. Na njeni univerzi so se največji poljski duhovi vzgojili. Leta 1868 med poljsko vstajo je Wilna jako veliko trpela. V zgodovini je igrala tudi že veliko vlogo. Bila je kraljevsko mesto v stari Litavi, katere krono je 1. 1386 kralj Jagiello s poljsko združil. Leta 1794 so Rusi Wilno zavzeli. Zdaj pa je v nemških rokah.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.B. Dunaj, 19. septembra. Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. V vzhodni Ga 1 i c i j i minul je včerajšnji dan mirno. Nasproti našim linijam ob I k w i razvil je sovražnik ljutejše artiljerijsko delovanje. V wolhynskem trd-njavskem ozemlju izvršilo se je zasedenje nove naše postojanke brez motenja od nasprotnika. Iz Litave nazaj umikajoči se sovražnik se od
tam sredi nemških armad prodirajočih c. in kr. čet zasleduje.
Italijansko bojišče. Včeraj pričela je sovražna težka artiljerija zopet živahni ogenj proti našim utrdbam na visokih planotah L a -varone in Folgaria. V ostalem je položaj v tirolskem obmejnem ozemlju nespremenjen. Proti prostoru od Flitscha zapričeti napad, ki je sovražnika le v dolini čez 1000 mož stal, ee je izjalovil. Danes zjutraj so bili spredajšnji jarki že od Italijanov zapuščeni. V pokrajini Vršiče poskusil je sovražnik pod varstvom večerne megle eno naših prednjih postojank napasti. To podjetje se je popolnoma ponesrečilo. Proti polnoči razstrelile bo naše četetamodlta-lijanov zgrajeno steno iz vreč z peskom z za njo stoječimi sovražniki v zrak. V južno-zapadnem oddelku kraške visoke planote Doberdo se je preteklo noč porabilo za razstreljevanje sovražnih sapp.
Namestnik generalštabnega šefa: .   pl. Hofer, fral.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.B Berlin, 19. septembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Armada princaLeopoldabavar-s k e g a. Tudi tnkaj se nazaj idočega sovražnika zasleduje. Ta. armadna skupina dosegla je črto Nieradowicze-Derewnoje-Do-b r o m y s 1. Zadnje čete sovražnika bile so vržene.
Armada Mackensena. Severno P i n-skaje Wislica dosežena. Južno mesta je Strumen prekoračen.
Južno-vzhodno bojišče. Položaj je nespremenjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Dunaj, 20. septembra. Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. Naše postojanke vzhodno v prostoru od Lučka bile so včeraj opeto-vano od močnih ruskih sil napadene. Naše čete, med njimi Kgerl andci in zapadno-češka deželna bramba, vrgle so sovražnika povsod, na mnogih točkah v boju moža do moža, nazaj. Tudi proti naši fronti ob I k w i vodili so Rusi v oddelku Kremienter močne kolone k napadn. Na posameznih točkah posrečilo se je sovražniku, pridobiti zapadni breg Ikwe; ali «iaše prihajajoče rezerve so ga povsod vrgle nazaj. Sovražnik imel je zlasti vsled našega artilerijskega ognja velike izgube. Do včeraj zvečer pripeljani v j e t i štejejo več kot 1000. Inf. regiment Hinden-burg št. 69 podal je zopet dokaze svoje bojne zmožnosti. V vzhodni Galiciji vlada mir; položaj je tam nespremenjen. V Litavi se boreče c. in kr. bojne sile so vzhodni breg L u-chozwe pridobili.              rf
Italijansko bojišče. V tirolskem obmejnem ozemlju poskušajo se Italijani deloma v brezplodnih podjetjah v visokem gorovju, zlasti v pokrajini AdamelloinvDolomitih. Na koroški fronti je položaj nespremenjen. V dolini pri F1 i t 8 c h u šli so ostanki sovražnih napadalnih čet iz naše strelske bližine v svoje stare postojanke nazaj. Eden naših letalcev obmetal je kolodvor in taborišče v Ar-siero z bombami.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. Hofer, fml.
prav 8m n u n z i česar v? je po p, padih p razna a [delih p
podjetja
Ju
Jtiljerija
nji D r
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.B. Berlin, 20. septembra. (W.-B.)Ii likega glavnega stana se poroča:
Armada   Hindenburga.  V mosti od Dunaburga moral se je sovražnik pa našim napadom od Now o-Aleksandro wil ™ v svojo zadajšno  postojanko   umakniti.  Vje smo 500Rusov. PriSmorgonu poskusil sovražnik predreti,   bil  je  odbit.   Pričel napad na sovražnika, ki odhaja iz pokrajine pl| Wilni. Tudi   bolj južno sledijo   čete umikaj čemu se  nasprotniku.   Dosežena  je  črta Mj duzki-Lida-Sajane (Njemen).
Armada princa Leopolda b varskega. Nasprotnik se je le mimogrede! posameznih točkah upiral. Armadna skupi dosegla je oddelek M a 1 o z a d pri D w o mi južno vzhodno ter se približuje z desnim krili oddelku M y š a n k e.
Armada Mackensena. Sovražnik bil povsod nazaj potisnjen.
J u ž n o-v zhodno bojišče. Pri manjši bitkah v j e 1 e so nemške čete čez 100 Ras Vrhovno armadno vodstva
Avstrijsko uradno poročilo od torka, K.-B. Dunaj, 21. septembra. — Uradno danes razglas
Rusko bojišče. Zopetni ruski ni na naše postojanke v prostoru vzhodno Lučka bili so odbiti. 0b Ikwi razpršil križni ogenj naših baterij nekaj sovražnih delkov, ki so se hoteli trdno vstaviti na za nem bregu reke. Drugače je minul včerajaf dan na severnem vzhodu mirno. Položaj polnoma nespremenjen.                                             g.
Italijansko bojišče. V južnem 1 ^nn,^ . rolu zapričeli so naši najtežji topovi z ogn proti od sovražnika zasedenim vasem ter proti govim postojankam in baterijam v prostora S e r a v a 1 le (severno A1 e). Pred našo obrni postojanko   na Costonu (visoka planota F garia) bili  so Italijani   kakor   vedno  zavroja V Neki sovražni letalni stroj metal je na Trie: ^    .
ostojai strojne Z ozirom na uradna   poročila o vojnih i   ■      It godkih   prinašamo  zemljevid vzhodnega bojiš'  nemn
obračali
Fronta na vzhodu.
Na   zemljevidu je   označena   fronta od zofal maja (_), od 30. avgusta (■■■), in od 13.
tembra (■■).
svojega amerika avstro c za naše
.•Uujav
iker.

Ul
eljka.
.Ii.) Iz ve-
T mostičjuj :; f i i k pred rowskl i. Vje oskusil j(j čel se jI :rajine pri umikajo-[ irta M j e^
da    ba-
ogrede na
skupina
o rzeznj m krilom
ražnik
i man B
odstvo.
•ka. Jradno
smešne letake iz peresa   lajtnanta   d' A n-hoiia.   Na koroški  fronti ae ni zgodilo ni-važoega. V prostora F 1 i t s c h a nastopil je po popolnoma  ponesrečenih  italijanskih   na-preteklega tedna zopet  mir;   samo   sov-lioa artiljerija  strelja šo   nadalje.   Na   ostalih r i m o r s k 0 fronte omejilo  se je bojno včeraj na topovski   ogenj   in   manjša vojne v strelskih jarkih. Južno-vzhodno bojišče.   Naša   arija motila je srbska utrdbena dela ob spod-iji Dr i ni. Drugače nič novega.
Namestnik fteneralštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 21. septembra (W.-B.).  Iz
ega glavnega stana se poroča:
Armada  Hindenburga. čete plem.
borna so severno-zapadno in južno-zapadno
Ji  I Osmi a ne v   napredujočem napadu. Desno
....   rilo armadne  skupine  doseglo jo pod' boji z
J      idojimi četami pokrajino vzhodno od L i d a do
' epadno N o \v o-G r o d e k a.
Armada princa Leopolda bavar-
lega. Prehcd ČezMolcz a dz pri in južno od
torzeza je izsiljen. Bolj južno došle so naše
ped   zasledovalnimi  boji   do   črte   južno-
nhodno MolczadzNowaj e-Myš-zapadno
a napadi  ri\°.Z.*: 3dno
Armada Mackenaena. Položaj je ne-imenjen.
Jažno-vzbodno bojišče. Pri nem-četah se ni ničesar pripetilo.
Vrhovno armadno vodstvo.
Avstrijsko uradno poročilo od srede.
Dunaj,   23. septembra. Uradno se
ognjomw ROBko bojišče. V vzhodni   Galiciji
' n^e3ff^'l'lbyn'j' je položaj nespremenjen. Ob Ikri
\   A je v nekaterih oddelkih do   Ijutih   artile-
1   jskih bojev. Posamezni  poskusi   Rusov,  vsiliti
a reko, izjalovili so se v ognju naših   baterij.
bLitavakem se boreče c in kr bojne sile
i »ceraj v prostoru Nowaja-Myš neko rusko
ijanko   predrle,   900   B u s o v  vjele  in   3
ae puške zaplenile.
Italijanskobojišče. Nasproti sever-
|HQa  oddelku    visoke    planote   Lavarone
la je sovražna infanterija danes skozi več
d ta Polj ivrnjenij Trienifl
nih do-bojišča,
tsfir
'.■j<? jcusi
-Sv-_1
■j*
poslanik v Ameriki.
Prinašamo  sliko  avstro-ogrskega poslanika iimeriki, dra. C. Th. D u m b a, ki je zdaj od
DrUh.Dumba.
BČetka    nojtga mesta odpoklican. Dr. Dumba ni bil več 3. aep- Jntrikanski    vladi   prijeten,   ker   je   opozarjal rske podanike v Ameriki, da ne smejo tuše sovražnike municije izdelovati.
- 3 -
ur pred začetkom dneva ljuti ogenj, brez da bi prišla naprej. V dolomitski pokrajini povišala je italijanska artiljerija avoje delovanje proti Monte Pianu in pokrajini na obeh straneh te gore. Splošni položaj je nespremenjen.
Južno-vzhodno bojiSče. Ob Savi in apodnji Drini artiljerijski boji iu praske. Pozarevac in Veliko Gradiske bila sta včeraj z bombami obmetana. Črnogorska artiljerija obstreljevala je T eo d o.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml.
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B. Berlin, 22. septembra. W.B. poroča:
Armada Hindenburga. Južno - zapadno od Lennewadena napravili so Rasi sunek Tam se še bojujemo. Vzhodno od S m e-1 y n a vsilile so naše Čete v sovražno postojanko v širokosti 3 kilometrov; vjele so 9 o f i-c i r j e v in 2000 Rusov ter zaplenile 8 strojnik pušk. Severno zapadno in južno-zapadno od Osmyane je naš napad v nadaljnem ugodnem razvoju. G a v i a - oddelek na obeh straneh Subotnika je prekoračen. Desno krilo došlo je do pokrajine severno  od  Nowo-Grodeka.
Armada princa Leopolda bavarskega. Prekoračen je Molczadza- oddelek tndi južno-vzhodno ednako imenovanega kraja. V, naskoku se je zavzelo ruske postojanke na zapadnem bregu Mysanke na obeh straneh železnice Brest-Litowsk-Minsk. Pri temu smo vjeli 1000 Rusov in zaplenili 5 strojnih pušk. Bolj južno zavzeli smo po boju v hišah O s t r o w. Čez O g y n s k y ■ kanal pri T e 1 e h a n y prodirajoči oddelki vrgli so Ruse v smeri Dobroslawka nazaj.
Vrhovno armadno vodstvo.
Naša in nemška artiljerija napadla srbsko mejo.
Po dolgem odmoru zagromeli so zopet topovi ob srbski meji. Pričel se je novi boj z našim in nemškim napadom. Avstrijako uradno poročilo pravi o temu :
aAvstro-ogrske in nemške bate r i j e so včeraj srbakepoatojankena južnem bregu Save in Donave obstreljevale. Tudi trdnjava B e 1 g r a d stala je pod našim ognjem. V bližini izliva Drine 80 naši oddelki srbske prednje oddelke napadli in n n i č i 1 i.
Nemško uradno poročilo pa pravi: „Od severnega brega Do« a ve pričela je nemška artiljerija boj proti srbskim postojankam južno reke priSemendriji. S o v -ražnikbiljepregnanin njegov topovski ogenj je obmolknil."
Tako stoji torej stvar! Diplomati si še glave razbijajo, kaj ae bode skuhalo na Balkanu. Vse mogoče govorice ee širijo in vse mogoče kombinacije rešujejo. Medtem pa so začeli naši in nemški kanoni govoriti jasno besedo, ki jo bode gotovo vsakdo na Balkanu razumel. K do r ni za nas, ta je proti nam! Ta beseda je jasna in vsakomur razumljiva!
Plen pri Nowo- Georgiewsku in Kownu.
Glasom uradnega poročila nemškega vrhovnega armadnega poveljstva ae je pri zavzetju velike ruske trdnjave Nowo-Georgiewaka zaplenilo :
1.640 kanonov;
23.219 pušk;
103 strojnih pušk ;
160.000 strelov artiljerijske municije ;
7,098.000 patronov za puške.
Število pri Kownu zaplenjenih topov pa ae je zvišalo na 1301.
Čez 3300 ruskih kanonov meseca avgusta zaplenjenih.
Zdaj šele se je dokončalo štetje plena od zavzetja zadnjih večjih ruskih trdnjav. Pri zavzetju ruske trdnjave Now o-G eorgiewska so nemške čete zaplenile 1640 kanonov, pri zavzetju trdnjave K o w n o pa 1301 kaTio-nov; torej se je ruskim sovražnikom odvzelo tekom meaeca avgusta skupno 3314 kanonov. Ni čuda, da pričenja Rusom zdaj artiljerijski materijal zmanjkovati!
Vstaško gibanje na Ruskem.
„Dagen" poroča iz Petersburga: Vsled od-goditve dume vstopilo je 24.000 delavcev državnih tovaren v Petersburgu in Kronstadtu v štrajk, nadalje v Moskvi 17.000 in v Charkowu 21.000 delavcev. Oblast je zaprla v Petersburgu prostore socijalnih revolucionarjev in kmetske stranke. V prostorih parlamentarne kmetske stranke so zaplenili baje 100.000 letakov, katerih razpošiljatev po celi Rusiji se je že zapri-čela. Ti letaki zahtevajo, da naj ljudstvo prične z bojem zoper vlado in carja ter pravijo, da je nadaljevanje vojne popolnoma brezmpešno.
Bolgarska mobilizira.
K.-B. Dunaj, 21. septembra. Od bolgarskega poslaništva izjemo, da se je na Bolgarskem splošna mobilizacija odredila, z,ačenša dne 8/21. septembra. Bolgarski rezervisti, ki se nahajajo v inozemstvu, morajo ae k svojim vojaškim četam podati.
1200 japonskih fabrik dela za Rusijo.
/■ K.-B. Pariz, 18. septembra. Sotrudnik „Tempsa" vPetersburgu poroča: Japonski vojni minister je sklenil, da bode porabil 1200 fabrik z ckoli 100.000 delavci za izdelovanje od Rusije uaročenega vojnega materijala. Japonska vlada preiskuje poleg tega načrt, da pokliče v življenje novo tovarno za puške, ki bode istotako služila kritju ruskih vojnih potrebščin.
(Ramene azijatske opice hočejo torej na vsak način svojim nekdanjim ruskim sovražnikom pomagati. Pa prišel bode čas, ko se bodo Rusi kakor Japonci vsled te nenaravne svoje zveze krvavo kesali. Na vojno samo taki sklepi ne morejo mnogo vplivati. Op. ur.)
„Zeppelin"-bombe na angleško banko.
K. B. Am a ter dam, IS. septembra (W,-B.). Iz Londona prihajajoči potniki poročajo, da je bila pri zadnjih napadih Zeppelinov tudi banka vLondonu od krogelj zadeta. Prizadeta škoda je mnogo večja, nego se je doslej srn a tralu. V neki fabriki, ki je bila od bomb zadeta, se je za 150.000 funtov Škode napravilo. Število ubitih in ranjenih gre v stotine.
Car kot vrhovni poveljnik in vladar.
„ Grazer Montagszeitung" piše :
Nazaj, nazaj, don Rodrigo ! Carja ne bode nič druzega preostalo, nego da obdrži zadnjo taktiko velikega kneza Nikolajeviča. Pretekli teden, drugi pod njegovim vrhovnim poveljstvom, prinesel je gospodarju vseh Rusov polom ruske ofenzive v vzhodni Galiciji, poraz ob Strypi in velevažno izgubo mesta ter trdnjave Wilna. Rusi nazadujejo zopet na severu in vzhodu in plen na vjetih ter vojnem materijaln je povsod velik. Z ozirom na ta položaj 'se čuje kakor goljufija ali blaznost, kar pravijo angleški ministri svojemu ljudstvu. Pomislimo le govor Krtchenerja, glasom katerega sta Avstro-Ogrska in Nemčija doslej same neuspehe imeli. Ker smo sami stranka, naj neki nevtralec odgovori. List „Nienwe Conrand" v Rotterdamu piše k temu govoru : „ Začetkom maja bila je skoraj vsa Galicija trdno v ruskih rokah, poleg tega še nekaj karpatskih prelazev,   na   severu  pa je grozil sovražnik še
-   4
vedno vzhodni Pruski. V centrumu bo imeli Rasi močne postojanke. Zdaj pa ne stojijo Rasi več ob Bzuri nasproti Pozenu, marveč 400 milj zadaj na vzhodu pri Pinsku. Vzhodna Prnsija ni več ogrožena, ker je Rusija do Diioe od Nemcev zasedena; od vzhoda pa ne, ker je Njemen v nemški lasti ; od joga istotako op, ker so Varšava, Iwangorod in trdnjave ob Narewa v nemški roki. Poleg tega so Rusi iz večjega dela Galicije vrženi. Opravičeno je general Raski izjavil, da bodejo imeli Rusi v spomladi nove načrte za svoja podjetja, ker na stare ni več misliti. Naj-prvo bi se moralo izgubljeno nazaj dobiti. V svoji izjavi priznava tudi Ruski, da se Nemcem v prihodnjih šestih mesecih ni treba bati ruske ofenzive."
Ako se carju ne posreči, obraniti se svojih zunanjih sovražnikov, hoče vsaj mir v notranjem imeti, pa čeprav bi bil to mir pokopališča. Od-goditev dume velja le kot predhodnica njenega razpusta. Viharni prizori so se vršili in najgro-zovitejša reakcija prihaja. Takoj po objavi od-goditve bila je Tauriška palača, v kateri zboruje duma, z okolico vojaško zasedena. Obenem je policija zaprla celo vrsto opozicijskih, zlasti socialističnih poslancev. Med zaprtimi se nahaja tndi popularni vodja radikalnega krila socijalnc-demokratične frakcije v dumi, Tšajdse, ki je član ruskega ljudskega zastopa od njegovega obstoja sem. Tudi iz velike množine drugih mest se poroča o hišnih preiskavah in mnogoštevilnih aretacijah. V zadnjih štirih dneh se je v Pe-terBburgu na direktno povelje najvišjih oblasti in pod vodstvom generala Grigorjewa čez 300 oseb zaprlo, in sicer 32 takozvanih inteligeutnih, proti 40 iz vodilnih delavskih krogov Putilow-tvornic, čez 100 iz delavskih organizacij fabrič-nega okrožja Narwe. V Moskvi se je obenem zaprlo 27 vodij tamošnjih konznmnih društev ter vstavilo 40 strokovnih delavskih zvez. V Nišni-Nowgoroda odpeljala je politična oblast v ječo okoli 20 zdravnikov in učiteljev in dva odvetnika. Nadaljne politične aretacije se poročajo iz Kijewa in Somaro.
Trdilo se je, da bi Lndovik XVI. ne padel kot žrtev konventa, ako bi bil že narodnemu zboru z večjo odločnostjo nasproti stopil. S tako odločnostjo hoče zdaj Nikolaj II. poskusiti. V svoji notranjosti pa je brez opore kakor nesrečni francoski kralj. Lndovik XVI. bil je dne 21. prosinca 1793 obglavljen . . .
Izpred sodišča.
Dražilci drv.
Ptuj, 21. septembra. Pred tukajšno okrajno sodnijo (sodnik dr. M a 11 y) imel se je zagovarjati posestnik Štefan Murko iz Apač pri Sv. Lovrencu. Mož je kupil pri Magdaleni Grobe 1 š e k klafter drv za 44 kron. Prodal je pa en voz drv za 54 kron ; na vozu je bilo pol klaftra. Zaradi tega oderuškega navijsnja cen bil je obsojen Murko na en teden zapora in 50 kron denarne globe. Drva so mu vzeli in zapadejo v prid državi — Istotako je bila obtožena posestnica Magdalena Grobelšek iz Sveč pri Sv Lovrencu, ker je prodajala Murku na lici mest« drva za 44 K klafter. Preje je koštal klafter drv 18 K. Grobelšek je bila obsojena na 150 kron denarne globe ali pa 14 dni zapora. Te sodbi naj bosta svarilo za gotove prekupčevalce, ki hočejo zdaj v teh težkih časih ubogo ljudstvo odirati!
Podraževalci svinjskega mesa.
Ljubljana, 20. septembra. Pred tukajšno deželno sodnijo imeli so se zagovarjati veletržec Janko Predovič (ki tndi po štajerskih sejmih živino nakupuje), njegov oče Elija Predovič (bivši član predstojništva zloglasne Glavne posojilnice), nadalje Franc Žitnik, posestnik, Franc S t r e s e k, posestnik, in Janez Ježe, posestnik, zaradi navijanja cen. Obtožnik pravi, da so obtoženci od konca leta 1914 velike muo-žine svinj in klalne živine nakupili, da bi cene hudo navili. Elija Predovič, je bil preje lastnik zdaj pod imenom njegovega sina peljane firme in ki je ostal tudi po polomu Glavne posojilnice duša tega podjetja. Obtoženci so janu-
arja meseca, ko je stalo svinjsko meso še 1 K 30 v do 1 K 50 v za kg žive teže. plačali zanj 1 K 60 v do 1 K 70 v in so poskočili februarja na 1 K 90 v, 2 K, 2 K 40 v in 2 K 50 v. Elija Predovič je plačal nekemu posestniku tudi 3 K za kg žive teže, kar se je bliskovito po celi deželi izvedlo in je imelo kot posledico nadaljno navijanje svinjskih cen. Obtoženci so se seveda izgovarjali, da so popolnoma nedolžni. Janko Predovič je dejal, da je vsak teden 100 do 300 svinj na Dunaj poslal. Od novembra 1914 do 9. maja 1915 izvozil je 2.964 sviDj iz Kranjske in je pri temu zaslužil čez 54.700 kron. Dr. Tavčar kot zastopnik obeh PredoviČev je povedal, da je ta firma od 27. novembra 1914 pa do 11. junija 1915 prodala 6350 svinj za 1,189.494 kron in da je pri temu 126.770 kron zaslužila. V naznanilu mestne občine se pravi, da so obtoženci zistematič-no podražili svinjske cene. Sodba se glasi tako-le : Janko Predovič je bil obsojen na en mesec strogega zapora in 8.000 kron globe; Elija, Predovič na tri mesece strogega zapora; Janez Ježe na en teden strogega zapora in 200 kron globe. Ostala dva obtoženca sta bila oproščena. Razprava je dokazala zopet dejstvo, da gotovi prekupci z naravnost oderuškimi dobički zlorabljajo splošno bsdo.
Razno.
Hujskanja proti mestu. Nekateri brezvestni prekupčevalci in dražilci življenskih sredstev pričeli so z grdo gonjo proti mestu in njega prebivalstvu. V zmislu cesarskih postav in odredb se je namreč nastavilo po mestih kakor tudi po deželi gotove najvišje cene. S tem se hoče vstaviti oderuštvo pri prodaji neobhodno potrebnih življenskih sredstev. To priložnost pa porabljajo omenjeni brezvestni ljudje in hujskajo kmete, da naj ne pošiljajo in prinašajo nobenih življenskih sredstev več v mesto. Ta hujskarija ni samo podla in nesramna; marveč tudi strogo prepovedana in kazniva. Mi smo stali vedno na stališču, da je meščan od kmeta, kmet pa od meščana odvisen. Eden od druzega živita in zato je že v navadnem mirnem času vsaka hujskarija med njima podla. V vojnem času pa je to še hujše. Kajti v vojni ao vsi sloji prebivalstva ednako dolžni, preskrbeti domovino in gledati, da ohranijo narod zdrav in krepak. Cene v mestih so tako visoko nastavljene, da vsak kmet, ki svoje blago prodaja, gotovo lahko dovolj zasluži. Dovoliti se pa seveda ne more, da bi vsakdo kar samolastno cene za 100 do 200 procentov zvišal. Sicer so pa cene na deželi mnogo nižje od mestnih cen. Tudi vojaška oblast je odredila, da morajo vojaki po ednako nizkih cenah nakupovati. Omenjeni hujskači torej nočejo ničesar druzega doseči, nego da bi blago oderuškim prekupčevalcem zaostalo, ki ga potem z gorostasnim dobičkom naprej pošiljajo. Tako stoji stvar! Pošteni kmetje gotovo ne bodejo sedli na ta lim in bodejo raje pošteno svojo pot hodili. Hujskače proti mestu pa se bode brez usmiljenja sodniji izročilo.
Cenjeni naročniki! Prosimo, da naj vsakdo svojo zaostalo naročnino poravna, ker nam ni mogoče, vsakemu posebej pisati. — Uprava „Š taj erc a".
Strogo prepovedano je h a j s k a t i na sejmišču v vasi, doma ali na cesti, da naj se to ali ono življensko sredstvo dražje prodaja. Kdor to stori, se zagreši proti cesarski postavi in se strogo kaznuje. Vsakdo naj zahteva za svoje blago pošteno ceno in ga naj prodaja na mestnem sejmišču. Potem se mu ni treba bati nobenih hudih posledic.
Branjevci, grajzlarji in drugi prekupčevalci nimajo pravice, v mestu pred 9. uro zjutraj blago nakupovati. To je strogo prepovedano. Pa tudi na deželi nima nikdo pravice, po cestah in potih kmete loviti in jim blago odkupovati. Opozarjamo kmete, da so lahko tudi oni kaznovani, ako takim prekupčevalcem po cestah svoje blago prodajajo. Postava je jako stroga in nam bi se kmetje smilili, ako bi po nedolžnem trpeli, medtem ko si mašijo oderuhi svoje žepe!
Pazite na deco! 13 letDi posestnikov i plačilnil Johan K o 11 e r v Agoričah pri Arnoldsteb mudne dobil je od enega dečka vojaško patrono, ki davkov, je dalje časa hranil. Končno je udaril s kis: nuvarja vom na patrono. Pri razstrelbi je bil tako ni želnih • jen, da je kmalo nato vsled zastrupljenja b ličnem umrl.                                                                     zamude
Požigaiec. Pred kratkim pogorelo je po;* tične d niku Hriberniku iz Aichdorfa pri Plibea inarjev gospodarsko poslopje z orodjem, žitom in krm plačati Škode je bilo čez 5000 kron. Zdaj ae je delan všteteg; Jožef Kotnik iz Prevalja sam pri sodniji i [davčna znanil, češ da je poslopje zažgal. Kotnik] teka p' bržkone duševno bolan.                                      -dokladt
»Slovenski   Narod"   objavlja   še   vedno'   vred pi podlistku spise angleške boljalimanj  sezancijil [         j.
literature.   Po našem mnenja   bi   morala v»    na He' danjih časih  avstrijska   žurnalistika vsaj  tolik    vov:n ponosa imeti, da bi ne  objavljala produkte ti    me(jeDj stega naroda,   kateri   se v zvezi   z   zamorci ii   Voinoo kanibali proti nam bojuje . . .                          w- ge
Sv. Višarje, znani imenitni romarski kn] kostih na Koroškem, so glasom poročila ljubljanske) B0 3 c škofijskega ordinarijata pogorele. Brezdvoma 1 j^ ^ -to povzročili italijanski topovi, ki so obstre| K,v,xjna vali tudi Trbiž. Tako sta zdaj uničeni najbt mojna znani romarski cerkvi, Sv. Gora pri Gorici i: . T Sv. Višarje pri Trbižu. Upati je, da so bile Ste I • , » vilne dragocenosti s Sv. Višarij pravočasno H šene.
Neposredni davki. Tekom 4. četrtletja postauejo neposredni davki   na Štajerskem do tekli oziroma   plačni   v   naslednjih obrokih: Zemljiški,   hišno najemninski   davek  ter  5» stotni davek od najemnine onih poslopij, ki 1 prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 1 mesečni obrok   dne  31. oktobra 1915,   11. m sečni  obrok   dne 30. novembra 1915,   12. sečni obrok dne 31. decembra 1915.  II. Obči pridobnina  in   pridobnina   potjetb,   podvrženi javnemu dajanju  računov:   4. četrtletni ob« dne   1. oktobra  1915. III.  Rentnina in dohodnina, v kolikor se ti davki ne pobirajo! račnn    državne    blagajnice   potom    odbitka osebah oziroma blagajoicah, ki izplačujejo davki podvržene prejemke in sicer 2. poluletni ob«' dne 1. decembra 1915.   Ako se navedeni oziroma pripadle deželne   doklade   ne   vplaoj najkasneje 14 dni po preteka zgoraj omenjeni
Znamenj a  letalnih  strojev,
Letalni stroji posameznih držav imajo posebna znamenja, da se jih od spodaj izpos Prinašamo   danes   podobo  teh znakov. Nemij
H Weul-schtend k
Oesferreich 2 Turke 1
iFranhr.Belnitni Serbien *
H Bus s la no
S England   .%
crksntw/igszeicfie/ifurfluijzeuge
in Avstro-Ogrska (1) imata kot znamenje ni križ na belem ozadju.   Turčija (2)  ima polumesec z zvezdo na rdečem ozadja. Pri Fn coski,   Belgiji   in   Srbiji   (3)   ima znak v plavo   piko,   okoli   pa  naj prve  beli,  potem j plavi krog. Rusija (4) ima tri paralelne trakij beli, plavi in rdeči barvi. Anglija (5) ima: temno-rdeči   krog  ali   pa   rdečo piko s krogom.

Tarn jine,
■bih rokov, tedaj morajo se plačati tndi za-
|ke obresti in sicer  ne   samo   od   državnih
(m,  ampak v zmisln postave z dne 15. ja-
rja 1904. L,  dež zak. št. 17,   tndi   od   de-
i doklad, če sknpna letna dolžnost na do-
državnem davku preseže znesek 100 K ;
nine obresti znašajo od vsakih   100 K   do-
i dolžnosti in za vsak zamnjen dan 13 vi-
1 in se morajo izračaniti ter z davki vred
od dne, ki sledi zgor naštetim rokom do
ga dne vplačila zapadle dolžnosti.  Ako se
dolžnost ne vplača v   4 tednih po  pre-
l plačilnega roka, iztirja se ista s pripadlimi
ni  in  z  doteklimi   zamudnimi   obresti
I potom predpisanega   prisdoega postopanja.
Zamenjava medenih možnarjev za železne.
kolikor mogoče   pospešuje   vojna   zbirka
je vpočela akcija, da   se   zamenjujejo
ni (kuhinjski) možnarji za železne možnarje.
inocskrbovalni urad je dal v ta  namen izde-
le možnarje v lični obliki v treh veli-
tih (velikost I po 2 do 2 Vi kg,  velikost II
do 3V« kg, velikost III po 4 do 5 kg) in
laje za medene (mesingaste) možnarje vsem
imam   v Avstriji   na   razpolago.   Te   železne
toarje naj bi se brez doplačila izročalo stran-
v zameno   za medene   možnarje.   Vsi   oni,
Ihočejo delo domoljubnega nabiranja kovin za
ne namene na ta način pospeševati, naj svoje
jinneno pripravljene medene   možnarje   prija-
6pri občinskem predstojništvo (mestnem svetu,
»tnem uradu) najkasneje do 25. septembra 1.1.
(nasedejo število   in   velikost  (I—III)  zaže-
icih  železnih možnarjev.   Oddaja   oziroma   iz-
mjava se bo izvršila šele, ko   pridejo železni
Barji.
Vojni liferanti. E*gen Barta na Dunaju pro-
f]i čipke in nežne stvarice za žensko toaleto.
igen Stierling na Dunaju pa je liferent za vse,
! kdo hoče. Nekega dne je prišel agent Evgen
irling k prodajalcu čipk E-'genu Bartu in mu
radii dobro kupčijo.  Ponudil   ma je,   da mu
krbi   od   vojnega  ministrstva    noročilo   za
lOOO parov vojaških  čevljev.   Trgovec   s   čip-
mi  ni   sicer  še   nikoli   nič   imel   opraviti   z
iškimi čevlji, a ponudbo je vendar takoj spre-
, Agent si je izgovoril   za   preskrbo   naročila
i tisoč kron provizije in iz  previdnosti zahte-
1 takoj vsaj polovico. Barta je   res   dobil od
ioega ministrstva naročilo, naj dobavi 30.000
^iot \ojaških čevljev in je dal   agpntu za   15
kron  menic. Prodajalec čipk je po vsi pra-
upal, da bo z dobavo 30 000 parov čevljev
jatel. To bi se bilo tudi zgodilo, a   mož ni
;el vojni   upravi   ničesar   dati.   Zdaj   seveda
i hotel nič vedeti o  proviziji,  ki jo  je  oblju-
toda  agent je  menice   kratkomalo   iztožil,
preskrbel je naročilo, a če Barta ni mogel
Ijev dobaviti, ga to nič ne briga.   Barta   pa
e is   trgovca   s   čipkami   in   ponesrečenega
anta vojaških čevljev spremenil  v — čuvar-
l nravnosti.  Postavil   se je na stališče,   da   je
naravno, zahtevati provizijo za preskrbo vojaš-
dotav in se je tudi   res   rešil   plačila   pro-
Boji pri Tarnopolu.
Sit HtirpFe beiforr.    7.
Z ozirom na ponesrečeno ofenzivo v bližini
Ilirnopola, prinašamo danes zemljevid te pokra-i, ki bode naše cenj. čitatelje zanimal.
Pozor na vohune! Ogrski brzojavni urad obvešča s pristojnega mesta: Zadnji čas so poizkušali agenti, oziroma sovražni vohuni, večkrat dognati postojanke posameznih čet tako, da so svojce na bojišča se nahajajočih vojakov večinoma telefonično vprašali, pri kateri četi in kje da se nahajajo pod orožje vpoklicani svojci, da žele to izvedeti visoke osebe. Občinstvo se opozarja, naj na taka vprašanja ne odgovarja. če se vpraša telefonično, naj se po centrali do-žene, kje se je poklicalo, in naj se podatki javijo policiji.
Poštni promet z inozemstvom. Kakor znano, so v sedanjem času pisma v inozemstva vojaškemu pregledovanju podvržena. Torej je v interesa odpošiljatelja, da se v svojem dopisovanja z inozemstvom v toliko omeji, v kolikor zahteva vojaško pregledovanje to za svoje lahkejše in hitrejše poslovanje. V tem ozira se odpošiljate-ljem nujno naslednja glavna navodila priporočajo: Vsebina pisma naj ne obsega čez dve strani čvetorke. Priporoča se pisati lahko čitljiva poročila na bel papir ali vsaj na papir svetle bar»e. Razločnost pisave pa trpi, če so posamične vrste preblizu ena pri drugi, ali če se pišejo vrste celo povprečno ene čez druge. Pismom naj se ne prilagajo priloge s pismenim poročilom. Pripore čajo se le ovitki (kuverte) z enognbnega papirja ali blaga. Torej naj se ne rabi ovitkov, ki imajo znotraj podlago iz svilnega papirja. Pri trgovskih pismih sme vsebina obsegati več kakor dve strani in se jim lahko prilagajo računi, cenovniki itd. kupčijske vsebine, če se ta glavna navodila ne upoštevajo, prihajajo pisma neizogibno z veliko zamudo na svoje mesto.
Iz osvojene Poljske. Nemške oblasti so razpustile poljski centralni odbor v Varšavi ter vse njegove pododbore in krajevne organizacije na Poljskem in sicer zato, ker je ta odbor razvijal živahno političuo delovanje ter pričel poslovati kot nekaka poljska narodna državna organizacija. Na čelu odbora se je nahajal kakor znano knez Lnpomiitiki. Istočasno z razpustom so odvzele nemške oblasti odbora tndi vse dosedaj mu izročene javne agendV zlasti šolske zadeve, ter jih izročile nemškim uradom. — Življenje je sicer docela normalno, v gledališčih, varijetejih in drugih zabaviščih vlads živahno življenje, i tudi trgovina si je zopet znatno opomogla.
Žito za seme. Glasom ministrskih naredb se zamore nabavljati od gojilcev semen originalno semensko žito, njega prvi neposredni pridelek in priznano semensko žito po ceni, ki je 15 K prvi pridelek in priznano semensko žito 6 K višji, kot so določene prevzemne cene za žito. Za tako semensko žito se potrebuje atestat kakega od ministrstva za to določenega semenskega preskuševališča. Ker pa gojilcev semen pri nas ni, in se zaradi obstoječih transportnih razmer ne more zanesljivo računati na to, da od drng.'d naročeno ozimno semensko žito pride pravočasno v deželo, se j« od zavoda za promet, z žitom ob času vojne dovolilo, da se sme nabavljati tudi domače žito za seme in sicer sledečim potom : Žito za seme si more kmetovalec nabaviti le potom komisijonarja žitnega zavoda in le z dovoljenjen c. kr. okrajnega glavarstva. Kdor potrebuje torej ozimno semensko žito. mora to z navedbo množine čimpreje naznaniti svojemu županstvu, da ono izposljuje dovoljenje od okrajnega glavarstva. Med tem si mora kmetovalec ogledati in izbrati žito za seme pri kakem drugem kmetovalcu in na to prositi žitnega komisijonarja, ki je določen za dotično občino, kjer se nahaja prodajalec semenskega žita, da on žito prevzame in mu ga odda oziroma dopošlje.
Zapeljani kmetje, ki verujejo gotovim hujskačem, pravijo: pa ne bomo več v mesto nosili ... To je velika neumnost! Ako ne bodete blaga v mesto nosili, pa tndi denarja ne bote dobili. Zunaj mesta pa morate blago itak ceneje prodajati, kajti drugače ste kaznovani. Sicer pa Še nekaj: mi smo vetapnemokrožju, to se pravi, da stojimo pravzaprav pod vojaško oblastjo. Ako bi torej pomanjkanje življenskih sredstev v mestu postalo občutno, potem se bode mesto obrnilo na vojaško oblast, ki bode že našla sredstev za preskrbo z živili. Ljudstva se ne sme izstradati zaradi oderušae požrešnosti posameznikov. Bodite torej pametni in poženite hujskače preko duri!
Orožniki imajo strogo povelje, paziti na dražilce življenskih sredstev. Postava je jako stroga in sodniki ne smejo nobene milosti poznati. Zato naj bode vsak previden !
Umrl je v Celju vsied v vojni pridobljenih ran infanterist Anton čad ež od 87. infanterij-skega regimenta.
Umor. VBrezovcu pri Ptuju je nekdo udri v sobo prevžitkarice Rože Raj h in jo je s sekiro ubil. Sumijo njenega zeta, da je to storil, ker je bil jezen, da je moral tašči pred kratkim vrniti 2000 kron dolga.
Maribor. Za stolnega prosta je imenovan konz. t8jnik dr Ivan T o m a ž ič.
Ustreljenje V CelOVCU. Listi poročajo iz Celovca : Na dvorišču jezuitske vojašnice so ustrelili dne 1. septembra ob 7. uri zjutraj dunajskega črnovojnika Marka Mack, ki je bil ob sojen na smrt zaradi zločina strahopetnosti pred sovražnikom.
Vojvoda Albrecht Mecklenburg se je mudil
pred kratkim v Konstantinoplu ter pri rumnn-skema kralja. V petek zvečer je prišel na Dunaj, kjer ga je sprejel naš cesar v posebni avdijenci.
Samomor japonskih oficirjev. Japonsko poslaništvo v Pekingu poroča, da sta izvršila 18. julija japonska oficirja Nagano in Vašima t o, ki sta se nahajala v ruski armadi pred Lambergom, samomor, da ne prideta v avstrijsko vojno vjetništvo.
RaZStrelba. Francoski listi javljajo : V Francoski fdbnki za izdelovanje smodnika in granat L e P e q u e se je te dni zopet zgodila velika eksplozija. Popoldne sa je zgodila draga, ravno tako močna razstrelba, ki je vnovič napravila jako vehko škodo. Tadi to pot je bilo več delavcev ranjenih. Vojaška oblast je uvedla strogo preiskavo.
Za denarne pošiljatve v Nemčijo xacana pošta v bodoče 100 mark — 36 kron, za pošiljatve   v Švico   pa   100 frankov = 120  kron.
Razburjene loteristovke. „Slov. Narod" poroča: Na neki loteriji je bilo včeraj videti pomotoma razobešeno številko „99". Seveda si je vsak lahko mislil, da je bila številka le obrnjena in da bi morala biti razobešena številka ,66". Toda vrle ženice, ki znajo sicer celo sanje razlagati, so bile vendar zelo razburjene in slišale so se britke pritožbe: „.ležeš, Ježeš, vojska je pa res vse prekucnila   ..."
Veleizdajniški   proces  v  Bihču.   Hrvatski
listi poročajo: Pred okrožnim sodiščem v bosanskem Bihču se je pričel dne 13 septembra proces proti 41 študentom in 3 profesorjem iz Tuzle, ki so obtoženi veleizdaje in kršenja javnega miru. Trije obtoženci so maslimani, trije katoliki, ostali pa pravoslavni. Obtožnica pravi, da so imeli obtoženi študenti zveze z „Narodno obrano" v Belgrada" in da sta bila dva celo absolventa četažkega kurza, ki se je vršil pred izbruhom balkanske vojne v Vranjo. Obtoženci so imeli tajno družbo ter so prirejevali tajne sestanke celo po noči na pokopališču v Tozli. Zagovarjajo se, da so propagirali le srbsko-hrvatuko edinstvo. Razprava bo trajala 3 do 4 tedne. Vse obtožence brani advokat Dimovič iz Sarajevo.
Odlikpvan je bil z veliko srebrno medaljo infanterist 87 inf. regimenta Franc Agreš iz Spodnje Štajerske. Pri nekem naskoku v Karpatih napadli so ga štiri Rusi z bajonetom. Vkljub dvakratnem ranjenju ustrelil je dva Rusa, ostala dva pa je s pomočjo nekega druzega vojaka vjel. Brez ozira na svoje rane, boril se je še naprej, tudi ko je bil že od šrapnela ranjen; šele dragi šrapnelski strel na nogo ga je spravil iz bitke, čast mu I
Jugoslovanski odbor v Londonu. Uradni list
objavlja tiralnicn (Steelebrief) proti sledečim zločina zoper vojno moč obtoženim člauom tega odbora: dr. Hinko H i n k o v i č, odvetnik in deželni poslanec; dr. Franko Po to čn j a k, odvetnik; Franc Supilo, izdajatelj „Riečkega Novega lista"; Dragotin Gustinčič, inženir iz Postojne. Vsi ti zločinci so v inozemstvo pobe gnili.
Obesiti se je hotela zaradi tatvine zaprta Urša S i m o n i č v zaporu v Beljaku.
Nemiri na Portugalskem. Iz Madrida poročajo : Na Portugalskem je izbruhnila nova vstaja.
V Liesabonu in v raznih dragih mestih ae vrše veliki nemiri. Portugalska vlada je zaprla meje in le osebe, ki im?jo popolno legitimacijo, smejo na Portugalsko.
Srbski Jurček. Listi poročajo iz Niša, da je srbski princ Jarček. prismojeni sin rovolverskega kralja Petra, odšel kot oficir na francosko fronto.
Cirilica na Ogrskem. Rnsini na gornjem Ogrskem pišejo cirilico. Zdaj je nastalo med tamkajšnjo duhovščino in učiteljstvom živahno gibanje, ki hoče cirilico odpraviti in latinske črke uvesti. Ogrski episkopat je sklenil, to gibanje na vso moč podpirati, da se cirilico iz Ogrske čimpreje in konečno odpravi.
Duševni mir. Nemški časnik »Kunstwarf odgovarja na vprašanje: „Kaj je najbolj vredno v vojnem času?" takole: »Najvrednejša stvar v tem težkem času je — miren človek. Duševni mir je največ vreden ! -Cesto smo bili v nevarnosti, da ga izgubimo. Mnogokrat je lomil ta mir razvoj zunanjih dogodkov in pozabljalo se je, da morski val besni samo na površini, dočim morje samo ostaja mirno tudi tedaj, ko besni burja in se potapljajo ladje. Miren človek je danes opora vseh, ki ga srečsvajo. Osvoboja, jači in jemlje vsako tesnobo. Tudi njegova duša je razburkana, ali v globini počiva njegov mirni duh. Ohranjujte samotežje okoli sebe ; to pomenja vzbujanje zaupanja — in tudi je vojna služba, dragocena služba."
Bolgarski praznik. Dne 19. t. m. praznovalo Be je po vsej Bolgariji 30 letnico, odkar se je združila izhodna Rumel'ja z Bolgarsko.
Oddajte oves I Vojni zavod za promet žita razglaša, da se bode razglasilo po posameznih občinah rekviriranje ovsa za nižjo ceno 26 kron. Kdor ima torej več ovsa, naj ga takoj odda. Natančnejša pojainila dajejo občine.
Najvišje cene za živino na Koroškem. Koroška deželna vlada je vpeljala najvišje cene za živino in sicer: voli K 240, telice K 1 90 do K 215, krave in biki K 170 do 2 05. Cene veljajo za eno kilo žive teže.
Tretje vojno posojilo Lwrti poročajo, da bo kmalu razpisano novo avstrijsko vojno posojilo in sicer najbrž po končani subskripciji v Nemčiji, kjer se baš sedaj vrši emisija 3. nemškega vojnega posojila. Pri prvih dveh naših vojnih posojilih (prvo v novembra 1914, drugo v maju in juniju 1915) je bilo samo v avstrijskih deželah snbskribiranih nad 4 765 milijonov kron.
Prav tako! Na dva meseca ječe je bila v AuBbacbu na Nemškem obsojena 30 letna tovarniška delavka Betti H 6 1 z i n g e r, ker je nekemu francoskemu vojnemu vjetniku pisala ljubavna pisma, mu darovala nekaj svojih las in ker ji je vjetnik pisal, da se bo po vojni z njo poročil.
Najvišje odlikovanje domobranskih čet. Poročali smo že, da je cesar namenil domobranskim četam posebno odlikovanje — lastne zastave. Sedaj je izšla naslednja "okrožna naredba c. in kr. ministerstva za deželno brambo z dne 4. septembra 1915., pr. št. 14.256 : Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo se je v novem, naj-milostljivejem priznanju posebno zasluženih dejanj c. kr. deželne brambe, ki je v vsej dosedanji vojni dobi tekmovala s četami c. in kr. armade v neomajnem in najzvestejšem izpolnjevanja dolžnosti pred sovražnikom iu je dobilo že ponovno Najvišje priznanje, najmilost-ljive namenilo, da se dado c. kr. domobranskim pehotnim četam zastave. Odredbe glede opreme in izpeljave zastav, kakor tudi glede njih nabave in slovesne izročitve se bodo izdale po končani vojni. To Najvišje milostno dejanje naj bo nadaljna vspodbuda k novim junaštvom za čete c. kr. deželne brambe, ki se bo gotovo z nadaljnimi Bijajnimi dejanji pred sovražnikom vedno zopet izkazala vredno te Najvišje odredbe
Vojaški dopusti za jesenska kmetijska dela. Po razglasu c. kr. poljedeljskega ministrstva z dne 11. septembra t. 1., št. 39.064, je c. kr. vojno ministrstvo odredilo, da je, kakor dopuste (komandiranje) za žetev tudi za kmetijska dela, ki jih bo še opraviti v tem letu (obdelovanje njiv za jesensko setev pšenice in rži, priprava zemljišč za spomladansko setev in saditev, spravljanje lanu, konopelj, koruze, krompirja, grozdja, sladkorne pesej ajde itd), dovoliti po sporedu kratke dopuste, in sicer primerno časom  dotič-
nih kmetijskih del, oziroma da je dati občinam in poedinim posestnikom za taka dela moštvo na razpolago (komandiraBJe). Kdaj se začno do-tični dopusti (komandiranje), določi vojaško poveljstvo kratkim potom dogovorno s političnimi oblasti na podstavi krajevnih razmer. Glede teh dopustov veljajo zmiselno določila o žetvenih dopustih z naslednjemi dopolnili, oziroma iz-premembami: 1. častniki in vojaki črnovojnih stražnih bataljonov in črnovojnih bataljonov (teritorialnih bataljonov), ki so določeni za stražen-je vojnih vjetnikov in kot politično Bnmnih in-ternirancev, dobodo le izjemoma ob prav posebno ozira vrednih razmerah dopust, če dopušča to število vojaštva. 2. Kolikor dopuščajo vojaško-službene razmere in niso s tem oškodovani drugi vojaki, ki imajo pravico do dopusta, se sme dati dopust enemu in Btemu možu za različna kmetijska dela, toda le izmed moštva, ki ni sposobno za vojno službo. 3. Za dopuste so določene na Kranjskem mejne črte Kepa-Triglav-Podbrdo- Idrija - Ajdovščina, Razdrto - Senožeče-Trnovo-Kranjsko istrska meja in istrsko-hrvatska meja do Bakra. 4 Vojaška poveljstva smejo v prav posebno ozira vrednih primernih na utemeljeno prošnjo dovoliti, da se samostojni kmetovalci,potemgospodarskiurad-niki pri k m eti jski h zadrugah dalje kovači in kolarji, ki so potrebni za kmetijske namene, odvežejo vojaške službe, za omejen čas do največ treh mesecev. D o t i č n o prošnjo je vložiti pri pristojnem okrajnem glavarstvu, ki jo bo poslalo v rešitev vojaškim poveljstvom. 5. Prošnje, da se odvežejo vojaki za dobo, ki presega tri mesece, ali ki se tičejo kategorij, ki niso naštete zgoraj pod 4., kakor gozdarjev, ribičev, mlinarjev, sodarjev, pivovar-narjev, mlekarjev, poslovalcev kmetijskih korpo-racij in komisj, je istotako vložitipri pristojnem okrajnem glavarstvu, treba pa je dokazati, daobstojeposebno ozira vredne okolščine. Prošnje za dopuste ali odvezo, ki se bodo vložile naravnost pri c. kr. vojnem ministerstvu ali pri c. kr. dežel",obrambnem ministrstvu se ne bodo vpo-števale. Posebno se še opozarja na to, da ni treba vložiti prošnje za dovoljenje dopusta za normalne kmetijske dopuste. Dopusti se dovolijo tudi na podlagi prošnje, ki jih moštvo ustno izreče pri raportu. Vojaška oblaetva, ki rešujejo prošnje za dopust, so že primerno obveščena. — Izrecno se pa pripomni, dapridopnstih ali začasnih odvezah pridejo v poštev v slučajih pod 2., 4. in 5. le taki vojaki, ki niso v vojnem območju, ki se torej nahajajo ž e p ri n ad o m e s t ni h krdelih zadaj za armadnim območjem.
Pisma iz bojnega polja.
(Izvirni dopisi).
Šele v 19. letu svoje starosti stoječi Eme-rik Po ž n n, sin gosp. c. kr. okrajnega tajnika v p. Jožefa Požun v Ptuju služi že dve leti kot pro8tovolec v c. in kr. poljskem havbičnem regimentu št. 3 in stoji že 13 mesecev nepretrgano v boju. Odlikovan je že s hrabrostno medaljo ; pred kratkim pa je zopet ob Dujeatru dva vojaka rešil, ki bi bila drugače v reki vto-nila. Mati enega rešenih vojakov mu je poslala nato sledeče pismo :
B Cenjeni gosp. Požun !
Kot mati mojega sina Jožefa Stangl, ki stoji pod Vašo neposredno komando, Vam izražam za njegovo rešitev od smrti vtopljenja najiskrenejšo zahvalo. Prosim Vas, da od mene kot matere to zahvalo sprejmete. Istotako se Vam ostali moji otroci najtopleje zahvaljnjejo. Mi kot vboga delavska družina ne moremo ničesar druzega storiti, nego moliti za Vas, da Vas Bog na vseh Vaših nadaljnih potih pred vsako nesrečo ohrani in Vam podeli zlasti na bojnem polju svojo pomoč, da pridete zdravi in častni k Vašimi nazaj domu. Mojemu sinu sem naročila, da naj Vam bode pokoren in«iz vsega srca hvaležen kot rešitelju njegovega življenja. Sprejmite še enkrat iskreno zahvalo Vaša udana Joaefa Stangl, vdova z otrocmi, Bischofshofen in Pongau pri Salzbuigu."
Upati je, da mlademu  junaku  tudi hrabri /čin ne izostane zasluženo plačilo!
...
;i „Štajerc" ! Tadi jaz Ti morama našega bojnega polja, koroško-italijanskega p rovja ob meji nekoliko naznaniti od našega! leznega štajerskega landšturma, bat. štev. IS} Naš bataljon leži že v tem grozovitem peti mesec. Mi smo tn pri Schvvarzenbergi Mitagskoglu, Zweiapitzu itd. Hudo je razgraji] Italijan s svojimi 28-kanoni, tako da vse ljudstvo v nižini vmaknilo in za vsa svoja posestva do Trbiža. Kakor so raz» jaii s svojimi granatami in šrapneli, tako m jih zapodili, da ne donesejo več topovi in d lahko Volčani spravljajo s'oje pridelke, k jim zrastli. Ali glej, dragi „Š;ajerc," na5:m možem to tudi ni zadosti, da jih ta Judaž kar« batici dobi. Spravilo se je 6 mož skupaj, triji podčastniki N. Ernst, Ludwig Koren, Jagode, in trije infanteristi F. Fin z, 5 G r i č u i k ter N. P i r s c h. Začudeno sem jih gledal, kaj bodo napravili za en cirkus. Polivali so si predivo in „holzwolle" s petrolejem iij bencinom, si vse pospravili in odšli, brea da bi eden oficir vedel kam. Mislil sem si: Vedi vrag, bodo so še počeli ti možaki, ki so že Srbiji t] bojih vraga plašili! Ali glej, še ni pretekla pol; deveta ura zvečer, ko je že gorelo v ital okopih, da je plamen visoko proti nebu švigal Splazili so se bili tja in so zažgali Italijanoi za okopi barako, ko bo italijanski vojaki ravno prav mirno in brez skrbi okope kopali. Začelo se je hudo streljanje, tudi gorski topovi oglasili. Ali naših šestero mož jo je popihalo nazaj. Zelo v bližini so napravili priprosti < ki jim je služil, da so jih iz svojih šestero dobro nakadili. Pa to so lahko napravili, jim je svetila italijanska goreča baraka
elu,
v Wilde okr. Vo okr. Mi Kozje ;
Dr (svinjsk klavno
Dr okr. M |Voitsbe
Di sejem) feldo** Leoben
D. Bruck.
D Deutsc Sv. )>
Aussee telfeldi ternu*' ▼ Krie okr X Scbonl Celje; v Juri
čast takim junakom ! Pozdravlja Vas zveš:    njim
liha T e n š e k, Feldpost
V
-valic, miru. i mrčes. ampak
ubijajte sadjarj-
OMHBB
najboljša hrana za dojenčke, otroke,
rekonvalescente po želodčnih in čre
vesnih boleznih ae vedno dobi.
Poskusna  doza  in  podučila  zdravniška   broSura o
oskrbi otrok  zastonj   po Nestle'« KinaVraulil GpspII
schalt. Dnnaj I., Bikerrtrasse 49 a.         366/1
titanic
Ie2n.l1
ktereg: «nim e vice. 1 jesihu, zmes 1 kor m
Gospodarske.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sfjmi brez zvezdic  so letni in kramarski sejmi; sejni,  zaznamovani z zvezdico (*) so  živinski  sejmi,   sejmi z  dvema  zvezdicama (**) pomenijo letne in iivinoke nejma
Dne 23. septembra vLas3ingu**, okr. Rot-tenmann ; v Stainzu*, okr. Kindberg: na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); v Gradcu (s klavno Živino).
Dne 24. septembra pri Sv. Martinn, okr. Slovenji Gradec: v Remšniku**, okr. M»-renperk; pri Sv. Trojici v Slov. Gor., okr. S», Lenart v Slov. Gor.; v Slovenski Bistrici**; Rogatcu (svinjski sejem); v Feldbachu** ; v Tro-faiachu** okr. Leoben; v Ernovžu**, okr. Lip-niča ; pri Sv. Erhardu, okr. Bruck ; v Modriachn**, okr. Voitsberg ; v Gradcu (s klavno živino).
Dne 25. septembra v Brežicah (svinjskij sejem); pri Sv. Trojici*, okr. Sv. Lenart v Slov, Gor.; v Lipnici*.
Dne 27. septembra v Gratweinu, ob, Gradec Okolica ; pri Sv. Urbanu*, okr. Ptuj
Dne 28. septembra v Ormoža sejem): pri Sv. Ani, okr. Fehring; v Marijinem Celju* ; v Gradcu (sejem s porabno živino).
Dne 29. septembra v Ubelbaehu, obj Frohnleiten; v Pilštanju**, okr. Kozje; v P* sailn**. okr. Weiz; pri Sv. Rupertu**, okr. Wei«; v Schiffern, okr. Friedberg ; v Grafendorfu, okr. Hartberg; v Seckau**, okr. Knittelfeld; v Šoštanju** ; v Marenperkn**; v Gaishornu, okr, Rottenmann ; v Rottenmannu* ; v Cmureku*,| pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju**, okr. Ptnjj * v Riegersburgu**, okr. Feldbach ; pri Sv. Michi-
ljati  ii
pa se
snobe
poroc
sod.
-Daviti
du iz
za   ta
a go-?a že-i . 153. >rOVJa lergo, grajal
80   j»
nstilo -azsa-
smi da si ki so i mo-Br p
trije-!
Kart
> .N-!
i jih >liva-
ii in j bi
r. Leoben; v Gleinstattenn**, okr. Arvež ; t Kildonu** ;   na Vranskem**, v Mooskirchenn**, dr, Voit3berg;   v   Voitsbergn**,   v   Predlitzu**, h. Maran ; v   Imenem   (svinjski   sejem),   okr. srn  i»     ^i6' v PtnJn (svinjski sejem).
Dne 30. s e p t e m b r a na Bregn pri Ptuju jaki sejem);  v   Giobmingn*;   v   Gradcu (s Lavno živino)
Dne 1. oktobra v Polju* ; v Neubergu**,
dkr. Mufzzu8chlag;   t  Hirscbegg-Reinu**,   okr.
; v Gradcu (z zaklano živino).
Dne   2.   o k t o b r a v   Brežicah   (svinjski
«); v Wortschachn**, okr. Irding ; v Bischof-
r, okr.  Knittelfeld;   v št.   Michaelu, okr.
Sobsn; v Tillmitschu**, okr. Lipnica.
Doe 3. o k t o b r a  pri  St. Erbardu,  okr.
a.
Dne 4. oktobra v Schwanbergu**, okr. inlichlandsberg;   v   Slovenjem   Gradcu**; pri
Lenartu**; v Ormožu*; v  Ilzu  (hmeljarski
d), okr.   Furstenfeld; v   Bad   Aussee,  okr.
166; v Kostrivnici**, okr. Rogatec; v Knit-; v Friedbergu** ; v Stainzu** ; v Mantua'* ; v Aflenzu ; v Kathareinu**, okr. Bruck ; Krieglacbu**, okr. Kindberg ; v Lankowitzu**, voitsberg;   v    Rantenn**,   okr.    Mnrau;    v
iotbergu*, okr. Obeiwolz: v Žalcu**, okr. je; pri Sv. Heleni**, okr. Šmarje pri Jelšah; Jnrkloštru**, okr. Laško.
»ji  i
pol
iskih -igal. .nom avno »čel© o 8» halo kop,
: Sanaforij
Matter183Q.gŽ icjars Ku. PirepeVi,__t
ker
yesti.
Kterih živalij ne smemo ubijati.
Jež se živi od misij, polžev in mnogo drugih ži-InHc, <i so škodljive poljedelstvu. Pustite ga za to v l-iu. Krastavica vniči na uro 20 do 30 škodljivih lerfci. Ne ubijajte jo totaj ! Krt se ne dotakne rastlin, lepak se hrani le s črvi, gosenicami i. t. d Icnejte ž Ifm usmiljenje in zravnajte potrpežljivo krtine. Ne iijajle   ptičev-pevcev,   kajti   oni   so   veliki   dobrotniki
Ako ste razlili potrolej po tleh
iravi:e duh   in   marogo   takole:   Tri  dele   prahu iz
lice primešajte enemu delu ogljikovokislega   natrona,
potem malo vode.  To zmes pomažite na   kraj razli-
peroleja, in v nekaj urah je izginila potem maroga.
Kit.
A'*o si hočete napraviti dober in trajen kit za zaje špranj in drugih lukenj   pri lončenih in  tudi želi pečeh, postopajte tako-le : Vtamite   dva   dela ne   rujavega   železnega   prahu, ja  lahko   sami   sproti   napilite,  ia  ga   zmešajte z m delom popolnoma   suhe   zmljete   in  presejane ilo-ra. To zmes mečkajte pottm  toliko   časa v   močnem da   postane dovolj   trda   in   enakomerna.   Taka ms ne gori in se tudi v vodi ne zmehča, je torej  ka-toc malec. Ker se kmalu strdi, morate jo sproti naprav-!tt in porabiti.
Dober   kit za   steklo,   porcelan i. t. d. ji se »kole pripravlja:
Nistrzne v malo lončno posodo nekoliko navadne bele krede. Nato se po kapljxah doda temu prahu pni (gumi arabicum) in dobro pomeša, tako da zmes (Wane debclotekoča. Najprej se namaže rob strte poao-fc t gumijem, potem ko se je nekoliko gumi posušil, natedenim kitom. Konečno se zakitana posoda tako pcstavi, da se držita oba dela dobro diig drugega. U» je kit pomazal posodo, odstranimo ga lahko z nc-Tko se je posušil. Ako moramo mnogo zakitati, ■nosimo v kredo nekoliko škroba.
juno-rfiea-
*ot-egu vno
inn, Ma-Sv.
?'co-\
jski
lov.
)kr.
ski em
>kr|
Pa--iz; kr. Šo-kr. ** -
nj; ia-
Zadnji telegrami.
(C. k. kor. in brz. urad.)
Avstrijsko poročilo.
Na Ruskem in v Ga lici j i smo imeli uspešne boje s nasprotnikom.
Istotako so bili zamujeni razni napadi Italijanov' v pokrajini T o-nale in Condino. Visoka planota Lavorane in Folgaria je stala zopet pod ognjem težke italijanske artiljerije. Hrabra naša posatka na obmejni gori Monte Coston, ki se mesece dolgo proti veliki premoči branila, bila je sko-ro že popolnoma obdana; napadena od več kot 10 kratne premoči, izpraznila je danes to goro. Ob koroški in primorski ostali fronti niso imeli Italijani nobenih uspehov.
Danes je 4. mesec vojne proti Italiji končan. Sovražnik v tem mesecu ni pričel nobenega boja večjega pomena, marveč vodil je le proti posameznim oddelkom napade z silami do večih inf. divizij. Vse   zaman.    Naša   fronta
Pobirajte odpadlo sadje.
V odpadlem sadju se navadno nahaja črv, ki se meni sčasoma v metulja. Ta metulj leže v prihodki lew na sadje zopet jajčica, iz katerih se izleže,o hi To se vedno ponavlja. Če pa umorimo črva v od-P'Jem sadju, ne bodemo imeli prihodnje leto piškovega
Najbolje je, da poberemo odpadlo sadje in je sku-bio. Svinte zrejo tako skuhano »adje prav rade in se [njem debelijo. Nemaren je tisti (sadjar, ki pusti od-_ sadje na tleh, ker on pomnožuje mrčes, seveda (ti in drugim v škodo.
Kake se odpravi duh po žvepu iz vina.
Ker moramo grozdje Žveplati zaradi   grozdne   ple-sobe, CiSi vino potem prav neprijetno po žveplu. )a odpravimo ta duh, oziroma smrad iz vina, pri se pretakanje vina v močno z žveplom   zakajen il Tako pretakanje pa se mora navadno večkrat   pomiti, predno se doseže zaželjeni uspeh.
Veliko bolj praktično pa je sledeča odprava smra-i it Tina :
Kupiti si je treba bakreni lij, po kterem se prešli smrdeče vino v popolnoma zdrav sod. Med pre-•Hinjerr. pa se mora lij večkrat izbrisati s čisto platno ruto ; pri tem se ne sme pozabiti na cev. Enkratno ■ pretakanje zadostuje, da zgubi vino popolnoma svoj LjMai duh po žreplu.
stoji trdnejša nego   kdaj
preje.
*      * *
IVemško poročilo.
Hindenburgova armada imela celo vrsto uspešnih bojev. Pri temu je vjela skupaj 17 oficirjev in 3255 mož ter zaplenila 4 strojne puške.
Armada princa Leopolda je vjela 3 oficirje in 380 mož ter zaplenila dve strojni puški. V ostalem je položaj nespremenjen.
Zahtevajte
povsod
,Štaj
erca
Pri vladajočem gorkem letnem časa je priporočljivo, ako se ima v vsaki hifii desinfokcijako sredstvo. Opozarjamo na da naSnji inzerat l.vsoform-tvornic
Učenec
z dobrimi spričevali se takoj   sprejme v trgovini  špecerijskega blaga
Machalka & Korsche, Ptuj.
se takoj sprejmeta pri
426
Vinz. Tamm, kovaški mojster in izdelovalec vozov v Ptuju.
WA.     Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3-—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8-—.
KosmefisEtiBS Dr. I Rix La&oratanum Ouoaj IX., Berpse 17 K.
dobite pri rabi
ili
Razpošiljatev strogo diskretna.
MJ- Z nj»r ],-,,„ , „- _,._. Zaloga v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu" lekarna „Marij» , Ul. A. K1X KTofiJc M DFSfl. P°ma*«" in parfumerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri .zlatem . Ul. IX. M1A ttiUiUU flU jl/lIM.                jelenu«, v drozeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie.J
sprej ema
do preklica vsako nedeljo in
vsak praznik od 9. do H. ure
dopoldne vloge.
Ravnateljstvo.
28
18
7753
Krepki
mlinarski učenec
Be t»koj sprejme v umetnem   mlinn   Ant.
Grundner, Poiičane.
Oskiba v hiši. Istotako Be sprejme   deček   za
487       stražo.
Učenec
z dcbro šolsko izobrazbo. zmožen nemškega in slovenskega jezika, sprejme se v trgovini z mešanim blagom Vitus Mory, Plibeik (Bleiberg) na Koroškem.      426
Proda se
oslovski kumetingešir
Vprašanja  na   upravo »Štajerca."    *28
Dekla
za  malo   pcsestvo   v bližini Maribora se takoj   pioti  dobri   plači m oskrbi nprejme.
Naslov: Zaff, Pobrež pri Mariboru.           «e
Učenka
zmožna nemškega in slovenskega jezika se takoj sprejme pri Ferd. Stross, Ptuj.        iSl
Franz SAonli
tovarna  orožja   In izdelovalnim flnih  pušk, Borovje na Koroškem.
w    ^$
Direktni nakupni vir za modeme lovske puške. Reparature, prenaredbe, strokovnjaSko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnost strela in nova kopita najceneje. 330 Uustrovani cenik brez stroškov.
BOS
pridni prodajalec, išče se za takojšni vstop. Oferteso prosi na: Martin Slabenig, trgovina z železom   v Celovcu.
Dva učenca
in eno
učenko
zmožne obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme v trgovini z me-čanim blagom Ludwig
Krautsdorfer, Sv Duh-Loče pri Konjicah. Dopise se prosi rekoman-dirano.       *23
Proda se:      87*
„ poštni voz
(Post-Stellwagen) za 4 osebe, 2 poštna ka-rijolna voza, 1 poštne karijol sani pri Franz Hartner  v Poličanah.
Učenka
zmožna   nemščine   in   slovenščine,   s   primerno
šolsko izobrazbo sprejme se takoj v trgovino   ž
mešanim   blagom Josef Gorinscheg  v  Mestinji;
nči se tudi lahko v kuhinji.               *S9
Patriotičen kinč in oficijelni znaki cbs. in kr. vojnega ministerstva na Dunaju.
št. 131. 0«C. iras-ruiae"! ' S'- >32- 0«o. irlavnl kri J ; Si. 133.   0«o. avilrllslo-krlZ........2K;                                 31   ognkl-turikl znak .  . 2 K
St. 166. Oflo. vojni pritan ..Zlato dal aem ta žpleio" v srebro vdelan K 7'— St. 167. V 14-karotno alaato vdelan K 9'- in K 12-.
St. 144. Oflo. f olsznl prataa
I K
St. 148.   V srebro vdelan
3 K
St. 1«.   V   llato  vdelan 6 K in 12 K
St.   ISO.   Pravi   arebml
!rstan, otic, črno-rumeni rif, poilacen ... 3 K St. 151. Liti kot mnnšcdii
gumbi.......3 K
St. 152. Isti kot uhani 5 K Ko kravatne igle .  . 2 K
Kot   mera   ladostuje   papirnat  odresek.   Posije se   proti   vposiljatvi   doticnega tneika   in   DO vin.   za poštnino; poti] Ja se tudi na bojišče od :
I. izvozna tvrdka vojnih ur za armado
Maks Bohnel
Dunaj, Margaretanstrasse 27/51.
Uustrovani cenik sastonj.                                     262
5 vinarjev
stane dopisnica, s katero zamorete zahtevati moj glavni cenik
i 4000 podobami,  ki vsebuje bogato   izbiro  potrebnih  rabnib
in darilnih  predmetov  ter   se  pošilja  vsakomur
zastonj in franko.                       39
Piva m l! iti KONRAD
c. in kr. dvorni liferait, lll'.lX it. 730 (Češko). ■V" Prave nikel-iepne-ure K 420, 5-—. V Brebru K 840, 9-60, i.iklasla budilnics K 2S0, ura-kuka
vica K 7-86, ura na pendelj K 9 —.
Razpošiljalev po povzetju, izmenjava dovoljena ali denar nazaj.
Jtiša
z gospodarskimi poslopji
primerna za gostilno ali trgovino, tik okrajne ceste in železniške postaje, z dvema oraloma dvorišča, vrta; polja in travnika,
da se v najem
s 1. aprilom 1916, oz. s 1. oktobrom 1915. Več
pove graščinsko oskrbništvo Poznanovec,  pošta
Zlatar, Hrvatsko.
■118
kupi Hans Sirk v Mariboru.
Ljudska kopeij mestnega few
In----------7--------------i£Siv
'%    kopališča v Ptuju.
^Bf čas za kopanje: ob delavnikih od 12. i ^ffiuure do 2. ure popoldne (blagajna je odi
12. do  1. ure  zaprta); ob  nedeljah  in i praznikih od 11. do 12.   ure  dopoldne, j
1 kopelj   %   vročim   zrakom, paro nBrausebada z rjuho K —• 70
Majerski ljudje
za mleko
4 osebe za 40 krav  se iščejo.   Plača  mesečno K 120, njiva in mleko prosta. Vpraša se v nedeljo v hotelu „Stadt Wien% Maribor.  409
500kron
Vam plačam, ako Vaša kurja očesa, bradavice, rojovo kože Ria-balzam v 3 dneh brez bolečin 8 korenino ne odpravi. Cena 1 posodice z garancijskim pismom K 1'—. 3 posodice K 250, 6 posodic K 4 50 Krmen}'. Kaschan (Kassa) I. postni predal 12/29, Ogrsko.   846
ioo lit. domače pijače!
osvt Zujoče. izvrstna, vzame žejo, zamore VEakdo z malimi troski sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka, grenadine, maline, mu&kat-hra.škf, pfeferm.nc, poni o ranče, waldmeister, višnje. Vsak neuspeh izključen. Ta domača pijača se pije lahko poleti hladna, pozimi pa vro<*a namesto ruma ali žganja. Snovi s natančnim navodilom stanejo ■. K ;0 h franko po povzetju. Na 6 takih porcij dajem 1 porcijo zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednotti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož-nosti.                                        316
Johann Grolich. angeljska -rožeiija, Brno St. 636 (Moratska).
Jezice (Knoppern)
*                  kapi v vsaki množini
Sprejme se takoj močni
pri g.   Johann   Turtschitsch,   pekovski   mojster, Gosting bei Graz.                      530
Proti naleasljivosti
moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolemU Skerlatica, dpički, osepnice, kolera, legar v večji meri popil Zato se naj rabi povsodi, kjer se take bolezni pokažejo.i razkuževaloo sredstvo, ki naj bi bil" v vsaki hiši 1a na Po preizkusih je v sedanjosti najboljSe raskuževalro sredstiu zavodu prof. Ltiffler, Liebreich, Proskaucr, Divestea, Vas, Pfa Vtrtun, Pertik itd.
Z-.-5T S O -E"1 O TZ 2& I
kt je brez duba,   brez  strupa in po   ceni ter se dobi t vadi karni in drožeriji v izvirnih steklenicah   (zeleno steklo) za. narjev. Uspeh Ly-<oforn>a je zanesljiv in gotov in se z«to o kega zdravnika rabi za razkuževanje   v bolniški  postelji, za i vanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.     i
l.vs.itoniMuilii je fino, nalahno milo w toaleto, ki ink t odstotek Lysou rma ter antiseptično učinkuje. To milo as r rabi tudi pri najobčutljivejši kozi kakor tudi za otroke in doja Ono naredi kozo mehko in prozno ter nareja jako aromatiirol Zadostuje le en poskus in Vi bodete vedno rabili le to itn milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa je jako ekcnotr^ ker en kos za dolgo časi zadostuje. Komad stane 1 (C 20 vin
MPrVffermiaz-Lvseibrm'' je  dobro   učinkujoča, antiseto ustna voda,   ki slab   duh iz ust   takoj   in gotovo   prežene. J obeli in ohrani. Rabi se lahko 'udi pri nahodu v grlu, prit pri kataru, za grglanje po zdravniških   predpisih.   Na čaio zadostuje samo par kapljic. Izvirna steklenica stane samo 11 in KO vinarjev Ur se dobi v vsaki lekarni in drožeriji. Zuii! knjigo z naslovom:   „Zdravje in  razkuževanje"  (GesundheKj Drsinfektion) posije na   zahtevo  zastonj in poštnine prosto:( miker HUBMANN,, Referent  der  Lysoformwerkc,  Wien XX,! traschgasse i.
.Stajerc"
petek, da nasled
[ Naročnir Urijo :
4   kron«
5  K   50 I klo; m
13. celo I Ameriko zadrugo računi n:
Uredništ nišrvo s Ptuju, £ slop
um
službe, učence, stanovanja in posestva
v Ptuju
izvršuje
»e vrste posredovanja najhitreje.
"$1*****)* m jHijMHsim v mostni stražniN i«
Kava
"■■■■■■■■
50°/« cenejša!
Amerikanska Štedilna kava, velearomatična, datna in šte.-lilna. 5 kg poskusna vreča K 12 franko po povzetju. V« klgr. veleprima najfio Čaj K 240, 50 komadov različnih lepih razgledi samo K 1'— oddaja A. Sapira, eksport kave i čaja Tiszabogdan 490.
Meščanska parna žaga.
a
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju, zraven kJalnice in plinarsk* hiše postavljena je parna žaga vsakomur
Vsakomur se 1m hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi, oblati,  vrtati, spohati i. t.  i.
I
Zahtevajte
v vseh trgovinah in trafikah
(,,Šta]erc"-Scliweden.)
Priporočljiva domaČa sredstva,
Kitajski železni  Malaga, kapljice za okrepčanje krvi pri slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 i
—  Tekočina za prša in pljuče, stekl. 120 K proti kailji. težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi k 80 ti.
—   Čaj proti gibtu a 80 vin. —   Balzam ;a  giht,   odt in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečini
—  Bleiburški živinski prašek  a    1-20   K.  Prašek odvajanju krvi v živalski vodi h K 160 — Izvirni  sffl»
za podgane,   miši, ščurke ži K 1"—. Razpošiljate? L. Herbst, apoteka Bleiburg na Koroškem.
lariaialpli   in  nrionvnrni urednik:  Kari  T.inhart.
Tisk: W. Blank« v
0897
2965