Feštnina plačana v gotovini
Leto III
V- 9
'
A f,.)
n h !u
-j
l.... v.

■
n
i
n^W'
\ : ; f r
V Koč. v ju dne 5. julija 1840
\i:
1 v

• j fv,Y j v \ i ]
3 U VAJ uLJ
V - /
V.. y LJ L
, A
Štev. 19 'i
15. in ?;». dne v mesecu; če je na tak dan praz i , dan ] rej. - tev. V— din.; letna naročnina 30 din., v zamejstvu 60 din. — PcStr-o-čs!:. ra o. čt.17.785 Oglasi po ceniku. — Izdaja kenz. lista, čigar predst. Je Karel Škulj, župnik v Dal. vasi pri Ribnici. — Urednik Andrej Struna, Kočevje. — Tiska tiskarna I. i avliček, Ko čevje
Prilike so take, da ni upati na tretji Slovenski dan na Kočevskem, kot smo ga že spomladi določili in izbrali dan in kraj, kjer naj bi se vršil. Zato pa priredi „Slovenska Straža" na Kočevskem za vse verne slovenske družine skupno romanje k najznamenitejši božji poti v našem okraju in daleč okrog in, ki je vsemu prebivalstvu . na Kočevskem tako zelo^ priljubljena: k Materi božji pri Novi Štifti na nedeljo Karmelske Matere božje, to je 21. julija. Z jutranjim drugim vlakom se peljemo do Žlebiča, nato pa k Novi Štifti. Ob 9. uri bo cerkveni govor — govori župnik g. K. Škulj, nato pa slovesna sv. maša za naše verske
r—.     ... --«-.r-r.6e- .	■ —rtr-r~T .-—— ' T	rT-T-  
t _ . . ,   •  •_ -. * •     - . u ....	-   --—-- "....-J. - . v - —---v. — *- . - —
Kresovi
Navada zažigati kresne ognje v poletnih
ili vsi
:	, ki je i
niki sv bili v tistih časih še pogani, ki so č bogov. Med temi je bil Svetovit bog sobica in svetlobe, pa tudi boja, ker :	j :■ C
repak zaščitnik v boju. V poletnem času so stari Slovani Svetovitu na čast praznovali poseben praznik „kres". Na ta dan pod večer so po gričih prižigali velikanske ognje in iz teh časov se je med našim narodom do danes ohranilo značilno slovensko kresovanje, ki je izrazit slovanski običaj.
Drugič so se kresovi pojavili pri naših pradedih v žalostni dobi naše narodne zgodovine za časa turških navalov, ki so močno sličili mrki sedanjosti. Brezobzirni turški sultani so neprestano kršili mirovne pogodbe med Carigradom in Dunajem. Že v tistih časih so samopašni sultanovi vazali kar čez noč brez vsake vojne napovedi vdirali na naše ozemlje, plenili po naših krajih, požigali naše domove, morili naše ljudstvo, prelivali nedolžno kri, mladino, nado in bodočnost vsakega naroda pa so odvajali v sužnost. Najkrepkejši slovenski mladeniči so polnili turške kasarne, najlepše slovenske mladenke so morale v turške hareme, izročene na milost in nemilost pohotnosti krivovernega Turčina.
Takratni plemenitaši, ki so bili poklicani . v to, da bi ščitili preprosto ljudstvo, so brezskrbno veseljačili po svojih varno utrjenih gradovih, sklicevali razne sestanke, na katerih so sklepali o obrambi dežele, toda storili so v ta namen malo ali ničesar. Državi niso oskrbeli niti redne vojske, nego je ista obstojala iz razbrzdanih vojakov — najemnikov. Odpor proti sovragu so deželni stanovi organizirali navadno tudi šele takrat, ko je bilo že prepozno. V teh težkih razmerah so bili naši predniki vezani večinoma na samoobrambo, ki so jo priprosto, toda spretno izvedli.
Kot zatočišča so utrdili cerkve z močnim obzidjem, ki so na ta način postale Slovencem pribežališče ne samo v večnih, nego -oj v časnih zadevah. Semkaj se je narod v	t j j	jeval
obzidja se je branil z v <
h '■ ■ ■/ e o j,-: moči proti pobesnelemu mo-h :;	Ne ta način so re ali značilni
ili d
in narodne potrebe. Mecl sv. mašo skupno sv. obhajilo članov „Slovenske Straže". Po cerkvenem opravilu bo prost razgovor pod mogočnimi lipami ali pa v romarski hiši. Vabljeni ste vsi slovenski bratje in sestre s Kočevske, saj imamo toliko potožiti ljubemu Bogu in toliko prošenj do Marije v sedanjih težkih časih. Romanje bo posvečeno predvsem molitvi za mir in blagor naše domovine. Na vlaku je polovična nedeljska vožnja. Popoldne izlet na romantično Travno goro; Bratje in sestre 1 Bodi tudi ta naš skupni nastop mnogoštevilen in veličasten I
„Slovenska Straža" na Kočevskem. - . . . .
. --1 ■ * • • —J . ... ,. ...... ■.ir —1 - —• - ■ - -    —
o o
Dr. Anton Korošec, prosvetni minister
kot taki ali pa le v krajevnih imenih. Ti tabori niso bili današnja zbirališča zavednih narodnjakov in idealne mladine, nego mrki, visoki zidovi, zgrajeni v obrambo pred groznim sovragom.
Toda. tabori niso bili dovolj. Sovražnik je pridri hitro, nepričakovano, na brzih konjičih. Pogostokrat je naše dede iznenad.il sredi noči, tako, da niso mogli svojih družin in svojega premoženja pravočasno spraviti na varno. Ker takrat še ni bilo današnjih poštnih in prometnih sredstev, so si obveščevalno službo organizirali na primitiven, toda uspešen način.
Določili so posamezne gore in griče. Tu so nagrmadili kupe suhega lesa, pri katerih so neprestano pazili v to določeni čuvaji, navadno Cerkveniki cerkva, ki so že takrat krasile vrhove naših gričev. Kakor hitro je slovenski zemlji pretila turška poplava, so ti varuhi zapalili grmade, dali znamenja z zvonom in klicali narod v tabore ter ga pozivali naj se pripravi za obrambo. To so bili kresovi najžalostnejše a obenem junaške dobe slovenske zgodovine.
Po: oje, ko je bila zlomljena turška sila, so ti c. ji | o časi izgubili ves svoj grozilni pomen. Polastilo se jih je zopet versko čustvo našega ljudstva. V mnogih slučajih
je narod svoje prvotne običaje prenesel na krščanstvo. Tako n. pr. Slovenci zažigamo kresove zlasti na predvečer godu sv. Janeza Krstnika, praznika presv. Srca Jezusovega itd.
Kresovom je vtisnila svoj pečat tudi naša narodna zavest. Kresove zažigamo ob jubilejih znamenitih narodnih dogodkov in za narod zaslužnih mož. Kresovi pozdravljajo obletnice majniške deklaracije, s kresovi je dal naš narod duška svojemu navdušenju in častilkam ob šestdesetletnem jubileju svojega voditelja dr. Korošca, ko so bila od takratnih nasilnih oblastnikov vsa druga v ta namen prirejena slavja kruto zabranjena.
Ko pa zažigamo kresove na čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu, ko j ih praznik te dni obhajamo, se nam zdi grmada še vedno premajhna, da bi pokazala vso veličino narodnega ponosa, ki greje naša slovenska srca. Z radostjo opazujemo tudi ognja na bližnjih in daljnih vrhovih ter jih primerjamo svojemu kresu. Cim več jih je, tern večje je naše veselje. V vseh teh lučkah daleč okrog vidimo plameneča srca svojih rojakov, spoštujoč spomin naših I
evangelij	i, ]
četrte božje z:; uvedi £ poslovanja ne ?r mo do staršev nego tudi do lastnega na-r o d a.
Kresovi so torej simbol časti, simbol navdušenja, pa tudi simbol pripravljeno s N. Z moraj plamteti ne naj, kresovi ognja, nego tudi v naših srcih, kresovi prave narodne ljubezni. Razžareti morajo ves naš narod v živi narodni zavesti in s tem se bo naš ponos dvigal in rastel. Bodočnost našega naroda, velika, mogočna in slavna v svitu naših kresov stopa v vsej lepoti v naše duše. Veliko načrtov nas še čaka, kojih izvršitev bo plačilo za naše narodno delo. S krepkim korakom naprej po trdi poti bomo dosegli svoj smoter! Dal Bogi
Bsjjausa iA :rA
c' i.-T ,
o nalogah naše prosvetne politike
30. t. m. je novi prosvetni minister gosp. dr. Anton Korošec sprejel v svojem kabinetu zastopnike tiska in jim izdal sledečo izjavo:
„Prevzemam prosvetno ministrstvo v resu . n času. Naši državi so sicer res prihranjene vojne strahote, vendar jo dosegajo valovi borbe, v kateri se odločuje usoda sveta.
Danes gre za vse kulturne in moralne vrednote človečanstva in celo za i ajvišje človeške dobrine: vero, družino, domovino. Zato moramo biti pripravljeni, da sc uspešno upremo vsem eventualnostim, ki bi utegnile nastopiti v vrtincu dogodkov.
Prosveta je temelj zdrave državne politike. Prosvetljeno ljudstvo hodi po varni poti bodočnosti. Prizadevati si moramo, da borno dali našemu narodu najboljšo prosveto, ki bo odgovarjala sedanjim razmeram na sveti* ter pogojem in potrebni; nje; družabnej t 11 i stranjevati je treba s pripravi je : ................
nih in nevidnih sil in v prosveti morajo pri	:. pozitivne	da
našnjegn kulturnega stremljenja. V prosveti ;	: ■ ;	'bii
hovanja in blodenja. Vs i

). P i : • i i in ergični. -1 tako se i	'	:	i .• >
porod.
lu je	,;-va
jz; la za jinii 'drugimi držali o pohiteti, da jih dosežemo in po možnosti nekatere tudi prehitimo. Zato je potrebno sodelovanje vseh prosvet-orj v, v prvi vrsti prosvetnih delavcev, ljudskih učiteljev in profesorjev. Na njihovo iskreno sodelovanje računamo z gotovostjo.
Vemo, da je njihov današnji položaj težak, storili pa bomo vse, da se popravi do skrajnih mej možnosti. Preskrbljeni in zadovoljni prosvetni delavec, o tem smo prepričani, se bo res posvetil z gorečnostjo in ljubeznijo svoji visoki in pomembni vlogi kulturnega delavca in vzgojitelja mladine.
Na mladini sloni bodočnost države in naroda. Vsa naša pozornost se mora obrniti njeni narodni in moralni vzgoji. To _ so osnovne smernice naše prosvetne politike.
Varovali, negovali in razvijali bomo jezikovne in narodne tradicije Srbov, Hrvatov in Slovencev, svetinje in običaje vseh priznanih veroizpovedi ter bomo s tem skrbeli, da bodo vse šole in vsi prosvetni zavodi sploh postali čebeljnaki reda in dela in sejalci prosvete in morale resnične narodne kulture in rodoljubja.
Mladino moramo pripraviti, da bo potom prosvetljenosti duhovno in moralno oborožena za ono veliko dobo, ki prihaja na svet. Mora biti vzgojena v žrtvovanju za narodne ideal / g< reči ljubezni do domovine in iskreni vdanosti vzvišenemu prestolu in domu Karadjordjevičev. Vse kulturne ustanove, vsi vzgojni faktorji, vsi prosvetni delavci se morajo mobilizirati za veliko akcijo prosvetnega in moralnega preporoda. Pri-čakujemo od vseh največje žrtve in napore v korist domovine in naroda, pripravljeni pa smo vedno ustr :či v jihovim upra-
i. S složnim in požrtvovalnim delom bomo obvarovali mla-. dino zablod in krivih potov in jih napotili na pravo moralno in narodno pot. Dobra in smiselna prosvetna politika bo zanesljivo jamstvo in temelj za kulturni in gospodarski razvoj ter napredovanje našega naroda.
'.23E.' "5535K--*..'	c—f-- C ■ .-.;..EU3SSn
Ali si že uredil letošnjo naročnino, ga širiš in priporočaš svojini sosedom in prijateljem. Tvoje glasilo je, rojak, in svojo narodno za-^ vednost najlepše dokažeš z zvestobo glasniku slovenske družina!
nar ■r.v.trr.- .........
f Dekan Anton Skubic:	5
>
-- gra?fia Imele? II.
II. Davščina
Poleg teh pravnih določb ima ribniški urbar iz leta 1573., ki je bil za dolgo dobo let edini codex juriš za ribniške kmete, za vsako vas in vsakega posameznega kmeta zapisane razne dajatve, ki gredo graščaku. Iz teh zapisnikov povzamem vsa bremena tedanjih kmetov in podložnikov.
Trg Ribnica ima po tern urbarju celih gruntov 21, ki so razdeljeni med 41 posestnikov. Med temi'j e tudi Baltazar pl. Lamberg, bivši ribniški grajski najemnik, ki ima poldrugi grunt in je bil nanovo izkopal njive, še sedaj po njem imenovane „Lambergarice". Župnišče, ki mu je graščak varuh, mu daje dvanajst škafov pšenice, dvanajst škafov prosa, d	škafov ovsa. Vsi ti svo-
bodnjaki dajejo gradu davka v denarju 36 goldinarjev skupaj. Ti svobodnjaki so robote prosti, kar je posebna trška svoboščina,
od pše Ece, rži, prosa, ječmena, ajde, fižola. Rž, ajdo in fižol trzanje redkokdaj sejejo. Desetina pa se razdeli tako, da je dobi dve tretjini graščak, eno tretjino pa ribniški župnik. En grunt je podi	i Bregu pri Ribnici.
: / trgu trije, ki dajejo davka po jev, torej skupno dva goldinarja, od
EGDr1« Frsjcao

T-
3ČQ‘juX
Priljubljeni pripovednik in kritik, dvorni svetnik in ravnatelj dr. Franc Zbašnik se je rodil 1. oktobra 1855 v Dolenji v niči ter je dosegel starost skoraj 80 let. Osnovno šolo je obiskoval v domači vasi in v Kočevju, gimnazijo v Ljubljani, kjer je maturiral 1877, pravd, pa v Gradcu, kjer je promoviral 1883. Služboval je najprej pri deželnem sodišču v Ljubljani, nato pa v politični službi, potem pri deželnem odboru v Ljubljani, od 1918 naprej pa spet v državni službi.
Pesmi je pričel pisati v Stritarjevem „Zvonu1* ter je postal znan po svojih trio-letih, to je v obliki pesmi, ki je pri nas razen enega Prešernovega in Gestrinovih ter Zbašnikovih skoraj ne poznamo. Leta 1885
tudi v knjižnici Slovenske Matice, kakor na primer „Iz viharja v „Sami med seboj**, „Pogreb jevi družbi, kjer je izdal povesti „Na kri rih potih**, „Boj za pravico**, „Za srečo", a
Ilasti	In ja {	zn koraj -
kemu podeželskemu človeku, bil jo tudi sotrudnik Govekarjevega „Slova „Slovenke**, „Domačega prijatelja" in dru-listov. :	minov na svojo
uradniško dobo je objavil v uradniškem glasilu „Naš glas**. Sodeloval je zadnje čase s svojimi feljtoni tudi pri ljubljanskih dnevih in pri re
rarni pomen je zlasti v tem, da je pisal poljudne povesti za ljudstvo, ki ga je rado čitalo. Umrl je na Svečnico 2. februarja 1935.
Dr. Franc Zbašnik, pripovednik in kritik
je postal urednik uradnega „Ljubljanskega lista'*, od leta 1003 do 1909 pa je urejeval „Ljubljanski Zvon**. Napisal je več črtic in pripovedk za „Ljubljanski Zvon**. Med drugim je napisal povesti „Žrtve**, „Prijateljstvo" in „Ljubezen in zmaga". V „Ljutiranskem Zvonu" je pisal nad deset let stalna poročila o predstavah ljubljanskega gledališča. Mnogo svojih spisov je objavil
nrorTuGl
Dipiomatično razmerje med Sovjetsko Rusijo in kraljevino Jugoslavijo urejeno.
Naš poslanik dr. Milan Gavrilovič z osobjem je že odpotoval v Moskvo. V Belgrad je prišel za sovjetskega poslanika Viktor Andrejin Plot-nikov, bivši poslanik na Norveškem.
Sestanek v Vukovi gotici - Napoved gospodarskih reform
V	Vukovi gori ob Kolpi na Hvvatskem je bil 7 četrtek 27. junija s
sedanje vlade. Prišel je f
kovic z notranjim ministrom, na drugi strani pa dr. Maček s finančnim ministrom ter b < i dr. Šubašičem. Navzoča sta bila tudi glav HSS dr. Krn j e vi Č in podpredsednik Košutič.
ili so se na obletnico tistega dne, ko osorej na istem kraju Cvetkovič in dr. Maček med seboj dosegla sporazum, ki je bil dne 26. avgusta podpi in	Sen.	jem so
li, b. e pogo rjaj >	■■
' ‘b in druj ib ' b, ki jih težki časi.
Dr. Korošec, predsednik senata, je postal prosvetni minister
Dne 29. junija je izšel naslednji kraljevi ukaz:
V	imenu Nj. Vel. kralja je z ukazom kraljevskih namestnikov sprejeta ostavka Boži Maksimoviča, ministra za prosveto, ki je stavljen na razpoloženje.
Z iv' i	'	'	'
prosveto dr. Anton Korošec, predsedni! in minister v pokoju.

EaMMIBMBfflnKCT
Mp
kleti v pradu, kamor menda spravljajo meso, pa en goldinar 37 krajcarjev. Mlinarjev je pet in dajo skupno tri goldinarje 51 krajcarjev davka. Les in pašo rta grajskem svetu imajo prosto, smejo prosto prodajati in kupovati svet, dati pa morajo od izkupička graščaku vsak deseti fenig. Drugih podložnikov pa je v trgu 43 in dajejo davka enajst goldinarjev 32 krajcarjev 2 vinarja. li pa delajo graščaku tlako: sadijo zelje, je posekajo, obelijo, za ribanje zrežejo, konoplje obelijo. Zato pa dobijo ob tlaki dnevno en pšeničen in en ržen ali prosen hlebček. Morajo pa tudi iz dveh funtov prediva napresti dve štreni preje, za kar ne dobijo ničesar. Tržani so torej imeli bolj čedno in snažno tlako.
Gorenja vas ima šest zemljišč, ki so razdeljena med sedem posestnikov. 1 i dajejo skupno davka 10 goldinarjev 18 krajcarjev v denarju, v naravi pa 19 škafov in 12 meric pšenice, 19 škafov prosa, 67 škafov ovsa, 24 kokoši, 91 jajc, 180 povesem prediva ter 7 voz drv. Drva vozijo vsi iz grajskih gozdov. Dajejo poleg tega desetino v snopih od vseh vrst žita in od mladine (telet, jagnjet, kozličev). Dobi pa od des :tine dve ini boštanj	; pri G :	'
tretjino pa župnik. Od novonastalih rovtov pa dobi desetino ribniški graščak. Za tlako morajo Gorenjci en dan gnoj voziti na zeljnik, ga preorati in prehranah, posekano zelje domov voziti v grajsko pristavo, desetinsko proso iz trga ometi, sneg iz grajske pristave in pristavske strehe kidati in kadar je treba, grajske plotove na odkazanem mestu gradili.
Kadar orjejo in kosijo, dobe hrano, kadar vozijo gnoj, zelje m seno ali kidajo sneg, dobe dva hlebčka kruha, kadar pa vozijo desetino, manejo proso ali gradijo, ne dobe ničesar. Ker ima vas tudi soseskin svet, mora dati graščaku za .vožnjo vina vsako leto po tri' konje. Vsak voznik dobi zato putrh vina, kadar pa pripravljajo vino, dobe jesti in piti. Ti in tudi vsi drugi podložniki morajo prihiteti z terijalom, z kamnom, apnom in delom, kadar je treba popravljati ali utrjevati grad in pristavo.
Hrovača ima časi
deljeni na osem posestnikov. Ti dajejo davka v denarju skupaj šest goldinarjev n krajcarjev, v naravi o a dvanajst Škafov in dvanajst meric pšenice, dvanajst škafov prosa, 48 škafov ovsa, 24 kokoši, 92 jajc in 11 voz drv. Za soseskin svet dajejo po tri konje za vožnjo vina. L jejo dinsko desetino, od katere pa ne ničesar, pač pa eno tretjino ž tretjini pa kaplan beneficija presv. Reš j ga Telesa v Ribnici, ki ga je ustanovil ce Friderik leta 1457. in nakazal duhovniku te dohodke. Za tlako graščaku vozij jo dejo, j
in jo
v pristavo, desetinsko proso iztrga zvozijo in o manejo. Na pristavskih njivah pri lelano žito, razen prosa, speljejo ter sneg kidajo in gradijo kakor prejšnji. Kadar za repo orjejo in jo sejejo, dobe hrano. Pri drugi tlaki dobi vsak dva hlebčka, kadar grade
be
Milan Nedič
nas armadni general in vojni minister
Občni zbor Zadružne zveze v Ljubljani
Zadružna zveza v Ljubljani, največja slo-vensl	orj	ja, je i ela dne 26.
junija v Ljubljani svoj občni zbor, ki mu je predsedoval g. dr. Anton Korošec. V svojem govoru, kjer je podr l kr, •	1 ; .; 1 d
duliovneg in gospodarskega pre-hniču in dr. Kreku, c o je f; ) ininj.ul rajnih zadružnih delavcev, ki so nesebično
'■	:	■'	;:o
il pa je v 1 rog
z: ,Lužnikov tudi mladino. Zadružni-, zveza je :	naj	ospod ka o i ij med
.: i	slavij i. V i jej
1 j včl i	.	1 njimi 342
kreditnih. Zgradba še ni dovršen:-, ter bo treba še mnogo dela, da se spopolni vse tisto dobro, ' j	oi izacija i itvariia
dobrega v -10 letih svojega obstanka.
Jelendol. Po zopetnem početku obratovanja na parni žagi kneza Auersperga se je delavstvo začelo zanimati za zvišanje plač, ki so bile take kot lani. Delavska organizacija ZZD je po svojem zastopniku iz centrale v Ljubljani začela poga-j ja z delodajalcem. Prvi uspeh je še dokaj zadovoljiv. Vse plače so se dvignile za 10%. ; Ijše plačani i bo zvišano v zadovoljivi meri, nižje plačano delavstvo pa bo še nezadostno oskrbljeno v primeri z vedno naraščajočo draginjo. Nadejamo se, da uspemo čimprej s kolektivno pogodbo, ki se sedaj ni še začela. Žaga
ED m C.. ©ur/ ,1 o	©
Pod naslovom: „Preizkušnje“ piše „Slovenec“ dne 23. junija t. I. med drugim: „Največ sc v teh dneh govori in piše o nesreči, ki je zadela francoski narod. Občudovanje vzbuja tudi pri sovražniku sedanji ministrski predsednik maršal Petain. Maršal je imel dovolj korajže, da je francoskemu narodu odkrito povedal, kje so vzroki, ki so dovedli do tako strašne narodne nesreče, „imeli srno premalo otrok", je navedel kot prvi vzrok. So še drugi vzroki’ ali prvi je ta. Francozi so še pred sto leti bili za Rusi najštevilnejši evropski narod. Ko bi bili ravnali po naravnih in božjih postavah, bi jih bilo danes več kakor 100 milijonov. ’ Zaslužni vojskovodja je imel pogum, da je opozoril še na drug narodni greh: „Po zmagi je duh vživanjaželjnosti prevladal nad duhom odpovedi. Hoteli so si prihraniti žrtve."
Pretresljivo izpraševanje vesti ne samo za Francoze, ampak za ves svet, tudi za nas Slovence!
„Slovenec" nadaljuje-. „Kako naj Slovenci sodimo o nas samih ? Mar ne zapravljamo tudi Slovenci lahkomiselno svojega narodnega zdravja in slabimo svojo rodnost, kakor bi ne smel niti narod, ki ga je stokrat več kakor nas. (Pokličimo si v spomin uničujoče in za nas skrajno sramotno dejstvo, o katerem je govoril ban' dr. Natlačen o priliki zborovanja banskega sveta.) Ali ne zapravljamo lahkomiselno svojega narodnega premoženja ? Se nikdar ni bilo tolikšnega zapravljanja in pijančevanja kot v zadnjem času. (Tudi o tern žalostnem pojavu je bil govor na banskem zasedanju.)
Ali zdi se, kakor da smo Slovenci za vse to slepi in gluhi.
In še en greh imamo na sebi: grd je in ogaben. Surovo preklinjevanje, podlo govorjenje in namigovanje, kvantanje. Človek, ki potuje mnogo po svetu, marsikaj vidi in sliši. Ali ko se vrne domov, se z žalostjo prepriča, da ni kmalu naroda, ki bi se mogel v kvan-tanju in surovost meriti s Slovenci. Kdaj bo vendar tega konec? Ne pozabimo tudi mi, da Bog grehe narodov kaznuje že na tem svetu!
i j ol je i i, tako da je delavstvo res moreče brezposelnosti in beganja od šilita do šilita.
Kočevje. Prejšnji teden je „Slovenska Straža11 na Kočevskem spet razdelila vagon koruze po znižani ceni, sedaj je pa na potu vagon moke po znižani ceni za revnejše slovenske družine. Odposlanstvo delavstva pod vodstvom g, Škulja v zadevi večjo množine prediva firme Slavoteks je doseglo uspeli. Komisija, ki upravlja za celo državo pošiljke prediva in bombaža iz inozemstva v našo državo, je priznala firmi zaprošeno množino sirovin. Te dni je po daljšem prestanku začela tovarna z delom, delavstvo pa se je znebilo gospodarsko pogubne brezposelnosti. Da bi to le držalo.
Ribnica. Mnogo povpraševanja in tudi ne-volje je med prebivalstvom ob državni cesti Ribnica-—Dolenja vas radi plačila zemlje, ki jo
ra n it n * '-V ’ t -	- - -.	~.f g:-' ~.
V;.... L*2... ..j e.. -.j L... v --...j i. 11.. »C, . i
Če hočemo imeti dober pregled o kočevskem okraju, se moramo seznaniti s statistiko občin, ka-tasterskih občin, vasi, naselkov itd. Zato bomo prinesli v naslednjih številkah podatke po posameznih občinah po statistiki iz leta 1931.	3
Katastrska (davčna) občina in kraj	Pr. 1931	Župnija	Ljudska šola
4. Občina Mozolj Površina: 8513 ha 12 a 83 m3 —			1710 preb.
Črni potok .... Črni potok. . .	238 136	Kočevje	Livold
Zajčje polje . .	102	„	
Knežja lipa . . . Knežja lipa . .	202 122	Spodnji log	Spodnji log
Ramsrigel . . .	30		„
Remergrund . .	32		Svetli potok
Turn		18	„	Spodnji log
Mozclj	 Kačji potok . .	534 74	Mozelj	Mozelj
Kočarji		14J	„	„
Mozelj		265	„	„
Suhi potok . .	54	„	„
Rajndol	 Rajndol		284 136		
Verderb ....	23	r	Verdreng
Verdreng ....	91	„	„
Zgor. Pokštajn	34		
Spodnji log . . . Kozice		242	Spodnji log	Spodnji log
Lapinje		37		Laze, s. Črn.
Spodnja Bilpa	23		
Spodnji log . .	166	„	Spodnji log
Spod. Pokštajn Skrilj		16 210	”	”
Kuhlarji		17	Mozelj	Skrilj
Muha vas . . .	47		n
Skrilj		84	n	„
Turkova draga	46	»	Verdreng
Zdihovo ....	16		Skrilj
(Dalje prihodnjič.)
je državna cestna uprava odvzela ljudem ob priliki rekonstrukcije državne ceste. G. Škulj je osebno predložil V Belgn-.du zadevo gradbenemu ministru g. dr. Milia Kreku. G. minister so je za predmet z vso vnemo zavzel in ti naročil svojim podrejenim organom v Ljubljani, da se zadeva takoj reši, ksr je po dveletnem čakanju skrajni čas, da ljudje dobe določene vsote za odstopljeno ozemlje. Upajmo, da bo novi načelnik gradbenega oddelka pri ban; ki upravi g. ing. Rueh s svojo i agi oskrbel.
Ral ' niča. Od predsednika okrajnega cestnega odbora smo izvedeli, da se bodo nadaljevala in skoro završila cestna dela Zahomcem, Ker je omenjena pot vseskozi potrebna, smo to izjavo vzeli z veseljem na znanje.
Sv. Gregor. Na praznik sv. Petra in Pavla je pevski odsek tukajšnjega Prosvetnega društva uprizoril svoj čas preloženo narodno igro „Deseti bratu. Pred predstavo ste. moški in mešani zbor zapela nekaj lepih- narodnih pesmi, med temi značilno „Buči morje adrijansko . . .“ Prireditev je kljub deževnemu vremenu v vseli ozirih dobro, izpadla. Razveseljivo dejstvi- je, da smo opazili tudi tukajšnje dijaštvo so	i na kulturno-
prosvetnem polju med preprostim kmečkim narodom. Dan na to, v nedeljo 30. junija, pa nas je obiskal prijazen Amerikanec, č. g. p. Trinko od Nove Štifte, s filmi iz življenja ameriških

-■-'•-v...................er ve. :•
— ....CM S
rrt-	tmmp:

f ž;




V
Gnr.jr^v'fi
j tega najstrašnejšega orožja na svetu si je iz kesanja sam vzel življenje
(Konec)
I ini	strojni iti
I ca,
iljali v ameriški državljanski yojni, je imela	i, izstrel
: i alo število krogel. Fran-j
50 nabojev na minuto, 800 kil. „Maxim“
.
ji;
ie spet prišel v Evropo, da bi ga prodal j
'
jim
Su°jnico, so ponudbo zavrnile, ker i' niso zaupale.
ko važi t stroj i - .
: :
se uprli njegovemu predlogu, da bi nemška vojska uvedla strojnice. Prvi, ki se mu je posrečilo uvesti strojnice v vojsko svoje države, je bi! angleški državnik lord Kitsche-ner.
V sudanski vojni so angleški vojaki prvič uporabljali strojnico in od tistega trenutka je postala neobhodno orožje. Sovražniki so padali kakor snopjei Neki očividec je pripovedoval:
„Novo orožje je napravilo med sovražnimi vojaki takšne praznine, kakršne dela kosa na žitnem poiju. In od takrat pravimo, da strojnica, kosi."
Šele v rusko-japonski vojni je naredila pravi sprejemni izpit in pokazala ves svoj učinek v ubijanju. Vojaki ene in druge vojske so padali kakor snopi. Na lepem so se evropske države začele zanimati za sejalko smrti.
Kakor hitro so vojskovodje sj strojnic, so i ,
:	: popolnjevati. Pojavilo
se je ž	lov strojni
šenih. An :	ni
hotela zaostajati za Evropo in se je tudi
sama preskrbela z njimi, kakor se je najbolj mogla. Žalostna pa je usoda izumitelja strojnice. Izumitelj avtomatskega orožja, ki v eni sami minuti izbljuje po GOO krogel in seje smrt, si je leta 1915. vzel življenje, star 76 let. Prepričan je bil, da je njegov izum prinesel človeštvu samo grozo, odnosno, da so ga ljudje zlorabili. O tem danes tudi nihče ne dvomi. Vojna, ki je takrat divjala v Evropi, mu je dala ogromno dokazov, kako učinkovito je njegovo orožje. Večina onih enajst in pol miljona žrtev svetovne vojne je bilo pokošenih s strojnicami.
Od leta, ko je Maxim iznašel to strahotno orožje, so se ljudje na moč trudili, da bi ga še bolj izpopolnili. Sprva je bila strojnica samo poljsko orožje in orožje strelskih jarkov, pozneje pa je postala sestavni del vseh vojnih strojev in je našla pot na vse vojne objekte.
Letala, tanki, ladje, 1
kolesa, oklopni avtomobili, ut: d h e, vsi so •opre ljeni bljujejo rel
I'5	sejej	.	strani
„Širom s- :fa“, Beograd.
Y:;y;;ni red: Ljubljana—Grosuplje—Kočevje (velja od 19. maja 1940)
"5-25~ 603	8-34	■	18-	50™ 19-	29	22
P i P		p j	m'	i
643	S745	' 1429	i	—
626	8-58	14-41	1957	7
635	9 07	14-49	2006	11
6'48	921	1502	20-20	18
7 00	9-33	15-14	20-32	25
7-18	9 51	15-32	20-50	33
7-25	9-58	15-39	20-57	36
7-32	10-06	15-47	2L05	40
7-40	10-14	15-55	2113	1 46
750	10-25	1605	21-24	1 52
7-55	10-30	1610	21-29	55
ob delavnikih — 2 ob nedeljah
od*
do

do
od
P o s taj e
" Grosuplje Predolje Čušperk Dobrepolje Velike Lašče Ortnek
Žlebič-Sodražica Ribnica Lipovec Stara cerkev Kočevje praznikih.
do
k
'
G 16
m
5 41 543 521 511 4-55 445 4-37 4-28 447 440
1
8 02 I 14-27 P | P
13-52 13-44 1331 13-20 13 04 12-54 1240 12-37 12-26 12-30
7-40
7-24
7-26
7-13
702
6-40
6-30
6-22
613
6-02
5-55
20-21
’
19-08
1901 18-43 18-37 13-21 1812 18 05 17-56 17-45 17-40
Stališče Anglije
Slo sncev, ki je a svojo tipično ameriško vljudnostjo in dobrodušnostjo napravil na nas najlepši vtis.	y_
Ponikve. Tukaj je v visoki starosti 92 let umrl g. J. Blatnik. Pokojni se je rodil v burnem letu 1848. Bil je znan po svoji marljivosti in podjetnosti. Izučil se je mesarsko in zidarske obrti. Dolgo let je vodil gostilno, trgovino in poleg tega še zidarsko, in mesarsko obrt. Vse svoje otroke je dobro preskrbel. Blag mu spomini Žalujočim naše iskreno sožalje!
Velike Lašče. Uprava naše občine lepo skrbi za vse občane brez razlike na politično pripadnost in razne druge obzire. Pred kratkim ja dobavila večjo količino koruze in bele moko po znatno ;• nžani ceni. Vsled močno naraščajočo draginje in slabe letine pri žitu, bi bila ta akcija ge umestna. — Kmetijsko - gospodinjski tečaj za naša dekleta smo zaključili 8. junija. Tečaj so z uspehom završilo vse kandidatke, t. j. šest deklet. Tečaj sta vodili ga. Zalokarjeva in gdč. Briškijeva.
Po sklenjenem premirju med Nemčijo in Francijo dne 22. junija ter Francijo in Italijo dne 24. junija so bila sovražnosti prenehale dne 25. junija ob 1"35 zjutraj.
Maršal Petain o vzrokih poraza
Premirje je podpisala vlada, ki ji predseduje sivolasi maršal Petain. V številnih govorih in izj rah je l ar Šal Petain francoskemu narodu j jeval vzroke raza in ga pomirjeval, da naj hrabro in hladnokrvno prenese ta hud udarec usodo. V svojih govorih je maršal Petain tudi pojasnjeval, zakaj jo morala Francija kloniti. Tako je omenil v enem izmed svojih govorov, da je Francija v tej vojni imela „premalo naraščaja, premalo orožja in premalo zaveznikov11. Kmalu nato je v onem izmed ovojih govorov : d, - ■, .-.J ’■	1 '7i v' L' 1 i-1
surovinami, ampak s pravo in obsežno vojaško pripravo in vojaškimi sredstvi. Francija je podpisala premirje, da bi ljudstvu prihranila vsaj najtežje preizkušnje.
Pogoji premirja
Premirje Francijo popolnoma razorožuje; vso suhozemske vojaško naprave morajo.biti raz-orožene in orožje oddano. Letalstvo bo razdrto in spravljeno v skladišča, vojna mornarica pa mora domov, kjer jo bodo razorožili pod nemškim in italijanskim nadzorstvom. Skoraj dve tretjini Francije bosta ostali zasedeni, dokler se bosta'Nemčija in Italija vojskovali proti Angliji. Zasedbeno nemško posadko mora plačevati francoska vlada. V nezasedenem delu Francije ne sme poslovati nobena radijska postaja, popolno oblast pa lahko vlada izvaja samo v nezasedenem delu Francije. Vsa francoska pomorska oporišča v Sredozemskem morju .morajo biti dana na razpolago Nemčiji in Italiji. Italija dobi prost prehod skozi Džibuti in prost prevoz po progi, ki vozi iz Džibutija v Addis Abebo, glavno mesto Abesinije.
Fi .ncoska vlada izjavlja, da bo lojalno izvajala vse določbe premirja.
V torek dna 25. junija je govoril o sklenjenem premirju predsednik angleška vlado Churchill, ki je izvajal med drugim tudi to, da bi bila Anglija najbrž razvezala Francijo zavezniških dolžnosti, če bi .Francija poslala v angleška pristanišča vso svojo vojno mornarico. Francija tega ni storila. V lordski zbornici pa je neki član izjavil, da bo Anglija že napravila francosko vojno mornarico neškodljivo, če bi morala služiti sovražniku.
Francoski narodni odbor v Londonu -vodja general de G a tile
Poleg tega se je v Londonu ustanovil se istega dne Francoski narodni odbor, ki jo ostro napadel Petainovo vlado zaradi tega, soi je sklenila premirje. Ta odbor, ki ga je angleška vlada že priznala, vodi sedaj general de Gaule, ki čaka na francoske državnike, ki naj pridejo v London, kjer bi se naj sestavila narodna vlada proti vladi maršala Petaina. Do sedaj še ni znano, kateri francoski državniki so v Londonu, pač pa je ostal v B rd uxu bivši predsednik francoske vlade Reynaud, ki je obsodil delovanje generala da Gaulea.
Izvajanje določb premirja
Izvajanje določb premirja bo trajalo zelo dolgo; uvodne določbe o razorožitvi Francijo pravijo, da sc mora razorožitev izvesti v 10 do 15 dneh. Preden se ne bo vse to končalo, ni pričakovati, da bi se sprožilo vojskovanje večjega obsega proti Angliji.
Francija se še ni utegnila vživeti v. nove razmero in se še dolgo ne bo. Nemčija je zasedla po pogodbi o premirju dodeljeno ji ozemlje in uvedla tam nemško civilno, kazensko in vojaško zakonodajo. Francoske radijske postaje so morale umolkniti, poslušanje tujih radijskih programov je pa strogo prepovedano. V Parizu so Nemci podrli spomenik znamenitega franco-ok,v;\ ■ V.'.h Nvugbm, k:-v jo povoljev.l ar-■	j0 L-m lu po ':o ; ' ni svetov n ' >jni
zasedla Porurje.
Bretonci v Rennesu na severnem Francoskem sestavili avtonomno, vlado -avtonomistična gibanja
V Rennesu na severnem Francoskem so Bretonci sestavili avtonomno vlado. Po švicarskih poročilih bo Nemčija to vlado priznala. (Bretoncev jo poldrugi milijon in so potomci starih Keltov; njihovi ekstremistični voditelji so že vsa leta po Hitlerjevem prihodu na oblast zahtevali avtonomijo.) Pričakovati jo, da se bo podobno avtonomistovsko gibanje začelo po vsej zasedeni Franciji med Normandijci, Pikardijci itd. P?.:io bi Francija razpadla v celo vrsto samostojnih državic pod nemškim protektoratom.
Mornarica - kolonije
Kako je s francosko vojno mornarico, takisto ni znano še nič določnega. Francosko poveljstvo v Siriji, Tuniziji, Alžiru in Maroku je ustavilo sovražnosti in izjavlja, da bo branilo te dežele, če bi jih kdo napadel. General Wey-gaud je odletel v Sirijo, da da nova navodila generalu Mittelliauserju. Položaj v Siriji je ne-
:	i;	je
engleži i
več francoskih višjih častnikov uprlo, ker ne marajo priznati premirja.
no B	i del
Romunska vladaje dobila iz Moskve ultimat: izročitev B -abij nr ih, ili pa vojna. Bul
svetovsla z nemškim in italijan	*»
i ; p ':'
so začeli ruski oddelki marširati : r ji i ; i ■■
in Bukovi	ti.
Ruska utemeljitev
Ruski vdor v severovzhodni del Romunije ' v isto ;
nedavna zasedba treh baltiških držav. Rusi izrabljajo zaposlenost velesil na drugih Evrope, da si utrde svoje postojanke v Baltiku in ob črnem morju. V Moskvi zatrjujejo, da to načrtno prodiranje v osrčje Evrope nikakor ni napadalne:; • .	-
se samo pripravlja za obrambo svoje države. Vrh leg g i::j .vi;
dežela, ki je bila nekoč del Rusije, a tudi v Bukovini je dobršen del prebivalstva (po romunskih podatkih ena tretjina) slovanske krvi.
Madžarski in bolgarski revizionisti
Niso bili Rusi dobro prestopili starih romunskih meja, že so se v Budimpešti in Sofiji oglasili revizionisti. Madžari bi hoteli imeti vso nekdanjo Transsilvanijo(Erdelj), Bolgari pa južno Dobrudžo. Toda vse kaže, da njihova ura še ni prišla. Po moskovskih poročilih Rusi niso voljni Bolgarom že zdaj ugoditi, Madžarom pa še manj. Tudi iz Berlina in	ijajo podobni glasovi,
češ da naj obe revizionistični državi počakata, dokler se vojna ne konča.
Megleče na to Madžari mobilizirajo in zbirajo romunski meji. Po njihovih p ' 'očilih se je pripetilo že več obmejnih incidentov, menda zgolj po ro i 1 li. Y Budi dalje povedati, da tudi Rusi zbirajo močne oddelke na meji Karpatske Ukrajine.
Bodoči ruski korak
Kakšen bo prihodnji ruski korak, sc sprašuje svet. Kljub vsej orij	kri
vjetska zunanja politika vendarle strogo"
Rusi so vkorakali v Besar bijo -z mnogo večjimi armadami, kakor bi jih razmere zahtevale. Poslali so v ■/.. več tisoč tankov, oklopne oddelke in cele roje bombnikov in padalcev. Vse potko-/ 30 pr kar z letali. Po zraku so ili na novo mejo tudi lahke tanke. Celotno moč ruske okupacijske vojske cenijo nekateri na 100 divizij.
Zakaj in čemu tolikšna sila?
V Afriki se je ponesrečil pri izvid-niškem poletu in v borbi z angleškimi letalci italijanski maršal Galbo - 'a n”- :j je v Italiji določeno narodno Želov.-'- tje.
Francoska vlada se preseli"..; iz Eor-deaux-a v Cleremond-Ferrand.
r. z. z o. z.
ipg©VG"$i a G c*	c v E iv’;- Liioš
Prodaja na debelo in na drobno vse vrste lesnih izdelkov za gospodarstvo in gospodinjstvo kot tudi razne igrače.
Cenik na razpolago.
Cene zmerne in solidne.
amrareps®’«
Kaša čisto domača zavarovalnica za vse vrste zavarovanj je eoinole
Vzaiemna • zavarovalnica
v
ji	p *
lu 1 lisi O . ^iiia
ajl	v>
tl o	o
:	g~ .	<1
Požar - Življenje
Posmrtnina - Dota - Starostna preskrba - Avtomobili - Vlomska tatvina - i - ; v e - ,v ^ - -
Člani prejemajo mesečnik „Našo moč”.