Poštnina plačana v gotovln Maribor, torek 21 avgusta 1934 Stev. 18« MOOBBSET Leto Vlil. (XV.'i rrr --------- "'il. MARIBORSKI Cena 1 Din VECERN1K Uredništvo In uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 3440, uprave 34SS Izhaja raren nedelje in praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejemair v upravi ali po pošti 10 Cin, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase spreiema tudi oglasni oddelek „Jutra" v Ljubljani i PoStni Čekovni raEun St. 11.409 JUTRA Naše osnovno šolstvo Te dni je bil v naši prestolnici Beogradu letošnji kongres jugoslovanskega učiteljstva, ki je po dolgih in nenavadno ostrili sporih v organizaciji potekel prvič zopet v najlepši harmoniji in do segel vidne uspehe. Za nas S I o v e 11 c e, o katerih se je prejšnji predsednik Damjan Rašič nekoliko čudno izražal in povzročil s tem in raznimi drugimi nastopi lansko burno polemiko, je pa posebno razveseljivo to, da se je naša delegacija na kongresu močno uveljavila in je bil za predsednika vse jugoslovanske stanovske učiteljske organizacije prvič od obstoja do danes izvoljen Slovenec, naš znani učiteljski stanovski in prosvetni organizator g. Ivan D i m n,i k iz Ljubljane. Prav tako je pa bila razveseljiva tudi izjava prosvetnega ministra g. dr. Ilije Š u m e n k o v i č a, ki jo je podal kongre sistom in v njej napovedal namestitev 1200 abiturientov jugoslovanskih učiteljišč, med temi 200 slovenskih (55 kandidatov in 146 kandidatinj). Pred vsem pa bodo nameščeni vsi tisti abituirijenti, ki so dovršili vojaško kadrsko službo, ali pa so zaradi nje morali učiteljevanje prekiniti. Po pomladanskih in bližnjih jesenskih namestitvah našega mladega učiteljskega naraščaja, se število brezposelnih znatno znižuje in se s tem leči rana, ki je bila na široko odprta in boleča ne samo s sta lišča nezaposlencev, ampak tudi s sta-poselnost pomeni v vsakem primeru vsestransko demoraldzacijo. zlasti pa še pri mladi inteligenci, ki je šele zapustila šolske učilnice. Ako ne drugega, zapelje to brezdelno in v svoji vrednosti hudo prizadeto mladino prav gotovo v dve nevarni smeri duhovnega razpoloženja: v vsakovrstno nezuačajnost ali pa v politične ekstreme raznih gibanj na levici in desnici. In to smo v zadnjih letih z bridkostjo v duši opažali vsi, ki nam je resnično pri srcu bodočnost našega naroda in naše slovenske ter jugoslovanske domovine. Brezposelnost mladega uči-|e'istva je bila med vsemi zli najbolj bo-zlo. kajti kakor nobena druga šola, 'e ^av učiteljišče tisto vzgojevališče, ki 'e ''^merjeno določno k enemu samemu P° lic« ;n cilju. Oni brezposelni, ki so zaman čakali na učiteljsko službo, so tako le še povečali brezposelnost onih, ki so d o že po svoji vzgoji za to. da si najdejo eksistenco in stanovsko smer ^ j° ^°nC;anili študijah. I oda ^ezposeinost našega učiteljstva je imela se druge, skoraj še bolj usodne posledice, kajti izvirala ni toliko morda iz nadprodukcije učiteljskega naraščaja ali pomanjkanja učnih mest, ampak vse bolj iz p o m an j ka n j a kredita za zasedanje pi azmli. odnosno izpraznjenih mest. Tako se je zadnja leta mesec za mesecem večalo število razredov, ki so bili brez učiteljev. V teh tako osamljenih razredih se je moral potem pQuk krčiti in omejevati, ali pa so se morali združiti z drugimi pod vodstvom skupnega učitelja, ki takega ogromnega števila otrok ni zmogel. V takih okoliščinah je bilo šolanje muka za učitelja in za učence, in da so bili tudi uspehi normalni pač ni treba šele naglašati. Mimo tega je pa pomanjkanje kreditov za osnovno šolstvo rodilo še druga zla. Število otrok je zadnja leta povsod silno naraščalo in presegalo v posameznih razredih maksimum, ki je določen za poučevanje z enim učiteljem, paralelke se pa niso otvarjale niti tam, kjer je bilo učencev in učenk za dve ali celo tri vzporednice. Prav tako se niso olvariale enako potrebne nove Sole v krajih, ki so se povečali in sami Belgijska uta stratosfere v Liiiaii Zaradi avtomobilskega defekta s!a prispela v Uuhljano šele po poBnoSi Jutri odletita v domovino LJUBLJANA, 21. avgusta. Stratosferska letalca prof. Cosyns in van der Elst, katere je do polnoči pričakovala pred mestnim magistratom velika množica ljudi, sta prispela v Ljubljano šele ob tričetrt na eno. Med tein so se zastopniki oblastev in ljudje že razšli. Zakesnitev so zagrešili defekti na avtomobilu konzula dr. Dularja. Do Slovenske Bistrice je šlo vse v redu, od tam dalje je pa moral avto obstati vsake tri kilometre, ker se .ie pokvarila naprava za dovajanje bencina motorju in so ga tako morali vlivati s kozarcem. Šele na Vranskem je potnike rešil te neprilike trgovec Oset, ki je dal konzulu in letalcema na razpolago svoj avto, s katerim so nadaljevali pot. Cosyns in Elst, ki sta imela v stratosferi srečo, sta tako doživela na naših cestah pošteno smolo. V Ljubljani zaradi poznega prihoda ni bilo seveda nobenega sprejema. Le talca sta se ustavila najprej za nekaj hipov v hotelu »Union«, nato sta se pa nodala v restavracijo »Zvezdo«, kjer ;ima je bila servirana mrzla večerja. Cosyns in van der Elst sta ostala med svojimi prijatelji in znanci do pol treh zjutraj in pripovedovala v razgovoru z novinarji med drugim tudi to, da pri pravi ja profesor Piccard nov polet v stratosfero. Ogromna gondola in še ogromitejši balon sta že izgotovljena. Piccard se namerava pri tem poletu dvigniti v višino 30,000 metrov. Danes dopoldne sta opravila prof. Ccsyns in van der Elst vse formalnosti pri carinarnici in železniški uprav; zaradi odpošiljatve gondole in balon«; v Belgijo. Gondola in balon bosta na dveh posebnih vagonih priključena mo nakovskemu brzovlaku, da bosta čim-prej na mestu. Ob 12.15 sta Cosyns ii! Elst govorila v ljubljanskem radiu 0 svojem poletu. Ljubljano bosta zapustila jutri zjutraj, in sicer z letalom; letela bosta preko Zagreba, Dm?"!~ Prage in Berlina v Bruselj Trije Izhodi za Avstriio ALTERNATIVE PARIŠKEGA DNEVNI KA. KANCELAR SCHUSCHNIGG ODPOTOVAL V ITALIJO. PARIZ, 21. avgusta. Ukvarjajoč se s sedanjim mednarodnim položajem Avstrije pravi tukajšnji dnevnik »Ami du Peu- ple« med drugim: Mora se priznati, da je nesrečna Avstrija sedaj v hudem položaju, iz katerega vodijo samo trije izhodi: združitev z Nemčijo, združitev z Madžarsko, ali pa italijanski protektorat. Med tem, pravi list, o kakem združenju Avstrije z Madžarsko sedaj ne more biti govora. Kar se tiče združitve z Nemčijo, je bila osebnost pokojnega kanee-larja dr. Dollfussa zadostno zagotovilo, da se ne izvrši. Pa tudi danes je na to malo upanja, ker nadaljuje tudi sedanja avstrijska vlada glede tega vprašanja politiko pokojnega kancelarja. Ostane torej samo še tretja solucija — italijanski protektorat. Med tem pa, ko je sedanji notranji minister major Fey še vedno zvest Mussoliniju in se podkancelar knez Starhemberg zavzema za popolno podreditev fašistični Italiji, se zvezni k;;n-celar dr. Schuschnigg ne navdušuje preveč za Rim, ker ne more pozabiti težkih dni. ki jih je preživel za časa vojne v Italijanskih ujetr.iških taboriščih. Smrt kan-celarja Dollfussa, pravi list, je napravila v Avstriji še večji kaos in težko je reči. kaj bo prinesla bližnja bodočnost. DUNAJ. 21. avgusta. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg je včeraj odpotoval v Italijo, kjer se bo v Florenci sešel z Mussolinijem. Nova poostritev na Daljniem vzhodu PREKINITEV VSEH STIKOV MED MANDŽURIJO IN SOVJETSKO RUSIJO. — SKRB V LONDONU. LONDON. 21. avgusta. V tukajšnjih političnih krogih zasledujejo še vedno z nezmanjšanim zanimanjem razvoj dogodkov na Daljnjem vzhodu. Posebno skrb je vzbudila sedaj vest, da je mandžurska vlada sklenila prekiniti vse stike s sovjetsko Rusijo, ki so se vzdrževali vkljub temu, da Moskva novega cesarstva MandžUkuo formelno še ni priznala. Po teh vesteh odklanja mandžurska vlada vsaka pogajanja s sovjetsko Rusijo, o kateremkoli vprašanju in noče tudi več vzdrževati nobenih vezi s sovjetskimi konzularnimi zastopstvi, in sicer tako dolgo, dokler Rusija ne da Mandžuriji satisfakcije za napade, ki so jih ruske obmejne čete izvršile na mandžurske ladje na Amurju. Prav tako noče Mandžurija razpravljati o usodi 30 sovjetskih železniških funkcionarjev, ki so bili zaprti in bili obtoženi zarote ter malverzacije. BOMBE V ITALIJI. PARIZ, 21. avgusta. »Matin« poroča iz Rima, da so tam našli pošiljatev z dvema bombama, ki je bila namenjena uredništvu lista »Giornale d’Itali-ja«. Poslali so jo baje nemški narodni socialisti. Uradi pa nočejo dati o tem nobenih informacij. dosegli za samostojno osnovno šolo pogrebno število mkdine. Najusodnejše je pa bilo to, da take razmere niso nastale samo v zaledju, ampak tudi v obmejnem ozemlju, kjer bi morali ne samo iz prosvetnih, marveč tudi iz narodnih in državnih ozirov posvečati ljudskošolski vzgoji še prav posebno pažnjo. Posledica vsega tega je bila, je pričel tudi pri nas v Sloveniji že pred leti padati nivo splošne izobrazbe in kulturne višine širokih plasti našega naroda, namesto da bi sc dvigal, kakor bi bilo naravno in pravilno. V podrobnostih se ta padec še ne juti tako vidno, kakor bi se moral, .zlasti ne zaradi sedanje vsesplo- šne zmede, porojene iz gospodarske in ostalih kriz, ki nam je nekako otopela, toda čutil se bo gotovo vsaj čez nekaj let, ko bo dorasla generacija, ki Je pohajala šolo v dobi redukcij izdatkov za šole, učiteljstvo, učila in vse drugo. Če pa je bilo tako že pri nas v Sloveniji, kako je b:lo šele drugod. V narodni skupščini so o priliki proračunske debate ugotovili, da so v Srbiji, zlasti v Južni Srbiji celi okraji, v katerih so šole brez vsakega učiteljstva. Drugod pa je to stanje onemogočalo odhod prestarega učiteljstva v pokoj, še sedaj imamo v aktivni službi učitelje, ki so že davno' dosegli zakonito pravico do popolne pokojnine. -r. Francoske rezerve RIM, 31. avgusta. Tukajšnja »Tribuna* doznava, da je francoska vlada z zainteresiranimi državami obvestila avstrijsko poslaništvo v Parizu, da bo odklonila avstrijsko zahtevo, da se znova povišajo eiektive avstrijske vojske. Pač pa bo dovolila, ua Se podaljša sedanji provizorij, dokler bo obstojala nevarnost novih notranjih nemirov. Vendar pa si mora irancoska vlada pridržati potrebno rezervo tudi pri tem dovoljenju in opozarja dunajsko vlado, da bo tak pristanek preklicala takoj, čim bi se pokazalo, da po-višanje vojaških eiektiv ne služi avstrijski vladi samo za zagotovitev miru In reda v notranjosti Avstrije, marveč za kake drugr namene. BARTHOUJEVO POTOVANJE V RIM. PARIZ, 21. avgusta. Listi poročajo, .a bo francoski zunanji minister Bar-thou odpotoval letos 10. oktobra v Rim. Tudi uradni krogi pravijo, da se bosta Barthou in Mussolini letos na jesen skoraj gotovo sestala, da pa datum tega sestanka nikakor še ni določen. JEVTIČ NA BLEDU. BLED, 21. avgusta. Semkaj je prispel jugoslovanski zunanji minister Bogoljub Jevtič. PŠENICE ZA 100 MILIJONOV. BEOGRAD, 21. avgusta. Zaradi slabe letine .ie Češkoslovaška sklenila kupiti letos 10.00(1 vagonov naše pšenice. Zaenkrat je že napravljena pogodba za 6.000 . vagonov. Kupnina za to pšenico bo znašala okoli 100 milijonov dinarjev- ZAROTA NA GRŠKEM. ATENE, 21. avgusta. Tukaj je bila odkrita častniška zarota, ki je imela namen vreči sedanjo vlado in uvesti diktaturo generala PlaStirasa. Glavni voditelji zarote so bili aretirani. DVE NOVI SMRTNI OBSODBI. DUNAJ, 21. avgusta. Včeraj je bila pred tukajšnjim prekim sodiščem glavna razprava proti dvema kmečkima fantoma iz. okolice 1 selila, proti Francu Un-terbergerju in Francu Sanreisu, ki sta bila obtožena, da sta po 18. juliju hranila večje množine eksploziv. Oba sta bila obsojena na smrt. OGROMNE VOJAŠKE VAJE V AMERIKI. NEWYORK, 21. avgusta. Ob priliki velikih vojaških va] od 2. do 8. septembra, ki se bodo vršile v državi Ne\V Jersey, bo sodelovalo med drugim tudi 400000 rezervistov redne voiske in narodne garde. Tako velikih vojaških'vaj doslej Ždružene države šfe ni-koii niso priredile. _________ Dnevne vesti Lepo uspela vaja naših gasilcev Stroga pripravljenost in izvežbanosi dičita čuvarje našega premoženja. Kakor pri prejšnjih, tako so naši gasilci tudi pri nedeljski veliki gasilski vaji pokazali svojo pripravljenost in sposobnost v trenutkih, ko je v nevarnosti naše, imetje in premoženje. Velike nedeljske vaje so se udeležile gasilske čele iz Maribora, Studencev, Radvanja, Raizvanja in Peker ter gasilska četa delavnic državnih železnic, skupno z 10 motornimi brizgalnami in rešilnim vozom ter 133 možmi. Vajo je vodij župni funkcionar in poveljnik gasilske čete delavnic drž. žel. g. Alfonz Kessler, pomagal pa mu je podpoveljnik g. Hinko Kessler. Navzoča sta bila pri vaji tudi tajnik gasilske zajednice g. Pristovšek iz Ljubljane in funkcionar tehničnega odseka mariborske župe g. Josip Pfeifer. Ob 9.34 je zatulila sirena v delavnicah državnih železnic in naznanila pričetek vaje. Naloga gasilskih čet je bila pogasiti in zajeziti ogenj, ki je izbruhnil v vzhodnem delu delavnice v oddelku, kjer so shranjene lahko gorljive snovi in bi pretila nevarnost, da: bi ogenj zajel tudi sosednje veliko skladišče za les. Na kraj namišljenega požara je prispela gasilska četa delavnic drž. žel. z dvema motornima brizgalnama in ročnim vozičkom ter takoj stopila v akcijo in že po 5 minutah brizgala vodo na streho pod poveljstvi gosp. Marusika. Copa in Grušovnika. Na pomoč je prišla Ban dr. Marušič se je vrnil z dopusta. Ban dravske banovine g. dr. Drago Marušič se je vrnil z rednega dopusta in je prevzel svoje posle. Pomočnik bana s. dr. Pirkroaier je nastopil svoj redni dopus- m zato do nadaljnjega ne bo sprejemal strank. Pokroviteljstvo nad letošnjim festivalom slovanskih narodnih plesov in slovanske glasbe v Ljubl uui je prevzela naša kraljica. Poroka. Preteklo nedeljo sta se poročila v župnijski cerkvi v Slovenski Bistrici znani in požrtvovalni narodni delavec lekarnar g. Branislav Mondiui iz Slov. Bisirice in agilna Sokolica, posest, hčerka Ida Leskovarjeva iz Nove vasi pri Slov. Bistrici. Priči sta bila poveljnik slovenjebistriške garnizije, artilerijski major g. Kazimir Poje in učitelj g. Zmagoslav Kristan. Novoporočencema želimo vso srečo!! Kulturni tečaj ZKD. Kakor smo že poročali, je priredila prejšnji teden mariborska Zveza kulturnih društev lepo u-speli splošni kulturni tečaj. Od vseli strani naše severne meje so poslala društva 54 udeležencev, ki so dobili novih pobud za nacionalno delo, zlasti pa za organiziranje in vodenje podeželskih knjižnic in za prirejanje dramatskih predstav. Otvoritvi tečaja je prisostvoval tudi tajnik ljubljanske ZKD g. Janko Pirc. Posebno pažnjo je vzbudilo več temeljito predelanih predavanj, ki so jih imeli priznani strokovnjaki. Zahvalo za svojo-požrtvovalnost zaslužijo zk sti gg.: sodnik dr. Ivan Juhart, odvetniški koncipient dr. Vrčon, postajenačednik Avgust Lukačič, davčni uradnik Leopold Haller, železniški uradnik in prosvetar mariborske sokolske žfflpe Lintner ter učitelja' Ledinek s Tezne ga in škilan iz Studencev, kakor tudi strokovni učitelj g. Ivan Robnik, ki je raz kazal tečajnikom tudi svoj zložljivi oder. Tečajniki so si ogledali nadalje poslovanje in ustroj Ljudske knjižnice, vse tehni čne naprave Narodnega gledališča, obiskali so mariborski muzej in druge zanimivosti ter nekatere mariborske industrijske obrate. Mariborska ZKD, ki de luje ramo ob rami s svojo ljubljansko po sestrimo, je izvršila zopet uvaževanja vredno delo in ji k uspehu iskreno čestitamo. Vsak dan prihajajo. Dan za dnevom prihajajo preko meje skupine avstrijskih hitlerjancev. Tako so tudi danes dopoldne svečinski orožniki prignali na policijo večjo skupino samih boljših pristaišev< avstrijskega narodnega socializma. Po kratkem zaslišanju jih bodo s posebnim transportom še tekom današnjega dneva odpravili, v Varaždin studenška četa z dvema vodoma. Prvi vod čste pod poveljstvom g. Preglja s 17 možmi je imel vodo ob 9.41. Za njim je takoj prihitel drugi vod pod poveljstvom g. Majheniča s 15 možmi in imel vodo ob 9.40. Nato je prihitela četa iz Peker pod vodstvom g. Brezovnika s 15. možmi in bila v popolni akciji že ob 9.44. Kot tretja je prispela mariborska četa, njen prvi vod je stopil v akcijo ob 9.45, drugi vod ob 9.45 in tretji vod ob 9.50. Mariborski četi je poveljeval načelnik Benedičič. Kot četrta radvanjska pod vodstvom načelnika g. Mandla z 12 možmi in imela vodo ob 9.42. Kot peta pa razvanjska četa pod vodstvom g. Oniča in imela vodo ob 9.49. Skupno je bilo položenih petnajst cevi in je vaja trajala 25 minut. Po končani vaji so se vse čete razvrstile in je bil podan od vsake čete ra-port vodji vaje g. Alfonzu Keslerju. Zbrane četnike in poveljnike je nato prvi nat-gcvoril g. inž. Miloševič, ki se je v imenu odsotnega upravnika delavnic drž. železnic zahvalil za vzorno izvedbo težavne vaje. Na nadaljnje vztrajno delo za pomoč bližnjemu pa je vzpodbujal navzoče tajnik gasilske zajednice g. Pristovšek. Kakor smo že omenili, je vaja pokazala vzorno disciplino in izveiba-nost naših gasilcev. Službeni list dravske banovine objavlja v letošnji 66 številki: uredbo o izvozu pšenice; navodila za sestavo banovinskega proračuna; uredbo o uveljav-jenjiui § 20. zakona, o izvršbi in o zavarovanju; dopolnitev uredbe o podpornem skladu pomožnega osebja v državni službi; objavo o oprostitvi olj plačila državne takse; pripombo glede naturijevega sulfida in silikata v uvozni tarifi; uredbo o spremembi in dopolnitvi uredbe o davku na poslovni promet ter razne objave ban ske uprave o pobiranju občinskih trošarin in davščin za letošnje leto. Realna gimnazija v Mariboru. Popravni izpiti 25. in 27., tečajni 28. avgusta ob 8. uri. Vpisovanje (davčno potrdilo, zadnje letno izpričevalo, prijava) 1. in 3. sept. od 8.—10. ure. Otvoritvena služba božja 10. septembra. Blagoslovitev prapora pobrežkili gasilskih naraščajnikov. Sosedje Pobrežani so doživeli včeraj omembe vreden dogodek. Okrog 16. ure so sc zbrali naraščajniki in gasilci pobrežke gasilske čete in mnogo drugega občinstva pri kapelici na Zrkovski cesti, kjer je magdalenski kaplan slovesno blagoslovil novi pr; por naraščajnikov, kateremu je kumovala ga. Primčeva, žena trgovca in gostilničarja na Pobrežja. Po izvršenih cerkvenih obredih je nagovoril naraščajnike župni starosta g. Josip Klemenčič, obenem Pa izro čil kolajno g. Ivanu Rakuši, na čigar pobudo se je ustanovil naraščaj pri g. silski četi. Po končani slovesnost: so odkorakali naraščajniki z zastavo na veselični prostor, kjer so priredili n. stop v prostih vajah in z ročno brizgalno. Tudi so pokazali navzočim, kako jc treba ravnati v nezgodah in nesrečah. Pobrežka gasilska četa je prva, ki si ie pričela vzgajati naraščaj, iz katerega bodo postali nedvomno vsi dobri in zvesti gasilci. Iz društva Jugoslovanskih akademikov v Mariboru. Pevski odsek ima vaje pod vodstvom tov. Draga Cvetka vsak torek in petek ob 20. uri v sobi Glasbene Matice. Pevci, prihajajte točno in polnoštevilno! V nedeljo, 26. tm. izlet v Št. Lenart, od 30. 8. do 2. 9. izlet ob severni meji do Prevali, od 6. do 9. septembra kolesarski izlet v Št. lij, Apače, Radgono. Mursko Soboto, Ljutomer im Ptuj. Vsi odborniki dajejo pojasnila tudi glede podpor) ter sprejemajo prijave; za Št. Lenart do 25. opoldne, za Kozjak do 28. opoldne, za kolesarski izlet do 4. 9. opoldne. Dokončne prijave s prošnjo za podporo je izročiti tov. Kocuvanu. Preds. Bi/antološki kongres bo letos v času od 9. do 16. septembra v Sofiji in bodo na njem zastopane vse države srednje in južne Evrope. Kongresa se bodo ude ležili tudi nekateri vsetičiliški profesorji 'z Ljubljane. Pobeg od doma. V noči na. preteklo nedeljo je neznanokam odšla od doma hčer ka gostilničarke Ane liopejeve iz Smetanove ulice. Na mizi je pustila listek, v katerem pravi, da ne more več živeti in da jo bodo našli čez nekaj ur na kakem griču za Tremi ribniki. Mati, v skrbeli za svojo hčerko, se je takoj podala na policijo in prijavila tam svojo nesrečo. Varnostni organi so preiskali ves omenjeni okraj, toda mladenke doslej še niso našli nikjer. Zdravnik dr. Rudolf Lovrec, Strossma-jerjeva 8, zopet ordinir>Mata Hari« z najlepšim ljubavnim parom, Greto Garbo in Ramo-nom Novarorn v nemškem jeziku. Sledi zvočni velefilm iz ruskega življenja »Volga, Volga«. Motnje v želodcu in čreveslh, ščipanje v trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteto, omotičnost, hu de sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Joseio-ve« grenčice. Grd pohotnež. Preteklo nedeljo popoldne je izvabil 331etni brezposelni zasebni uradnik Alojzij Kovačič neko 28-letno služkinjo 1. G. v gozd nad Tremi ribniki pod pretvezo, da jo bo peljal- v vinotoč. Ko sta prispela na dovolj samoten kraj, jo je pričal Kovačič objemati, ji je zamašil usta, io s silo podrl na tla ter storil nad njo ostuden zločin. Ker je bila služkinja bolj slabotna, se ni mogla v izdatni meri braniti. Služkinja je takoj nato prišla v mesto in prijavila zadevo policiji, ki je še isti večer nasilneža aretirala1. Kovačič je znan po Mariboru kot delamrznež in postopač, ki izvablja s pismenimi prošnjami od ljudi obleko ali denar. Dobro zapisanega ga imajo tudi na policiji in na veneričnem oddelku tukajšnje bolnišnice. Uboga služkinja, ki je postala žrtev brez vestnega pohotneža, utegne imeti še hujše. posledice. Kovačiča je policija izročila sodišču, kjer bo prejel zasluženo kazen. Poskusen nočni vlom, V noči na preteklo soboto ali nedeljo je neznan vlomilec vlomil skozi okno v Thomovo tovarno v Mlinski ulici. Ko je bil v tovarni, je izrezal šipo na vratih pisarne in prišel tako do blagajne in raznih predalov, ki jih je vse prebrskal. Lotil se je tudi velike bla*-gajne, toda imel je preslabo orodje. Vlom so opazili uslužbenci v ponedeljek zjutraj in obvestili policijo, ki je poslala tja daktiloskopa g. Grobina. Za drznim vlomilcem. ki ie odnesel le nekaij omotov povojev, nimajo zaenkrat še nobenega sledu. Iz policijske kronike. Precej pestra ie policijska kronika včerajšnjega dneva in pretekle noči. Zabeleženih imajo več are tacij, prijav in poročil. Tako sta bili aretirani mlada vdova Ana L. in njena prijateljica 221etna brezposelna1 delavka Marica K., ki ju je ovadil neki dimnikarski pomočnik Andrej S- da sta mu ukradli iz žepa listnico, v kateri je imel 700 Din, ko je z njima popival v gostilni pri »RožL jn se nato z vsako posebej zabaval v sobi. Na policiji sta Ana in Marija, slabo zapisani in zato policija njunim zagovorom ni verjela, češ, da kavalir n: imel niti pare, marveč je obe izročila tiukai" šnjernu sodišču. Tja je romala tudi stara grešnica Cecilija R, zaradi vlačugarstva in pa ker je bila osumljena neke tatv.ne. Aretiran je bil nadalje tudi neki čevljarski pomočnik Anton H., ki se je stepel na ulici. Delavka pri Viljemu Abtu, Francka Kotnikova je prijavila, da ji je neznan tat ukradel iz garderobe ročno torbico, v kateri je nnela 143 Din. Slugi realne gimnazije Jakobu Kocbeku je nekdo odnese! sedlo s kolesa, ki ga jc imel shranjenega na hodniku šolskega poslopja. Prostornik ISSK Maribora Ivan Plevnik pa je policiji prijavil, da so neznani storilci s silo odtrgali deske in tako prišli v garderobo ter odnesli več športnih hlač. Zabeleženi imajo nadalje na policiji tudi dve nezgodi. Že priletni delavki Karolini Popotnikovi je postalo nenadoma slabo, ko se ie vračate domov po Taborski ulici, 54letna zasebnica Katarina Krištofova pa se ie zaradi omedlevice zgrudila v Kopitarjevi ulici. Obe so mariborski reševalci prepeljali v bolnišnico. Zanimiva stava mlade natakarice. Včeraj popoldne je naše Melje doživelo svojo senzacijo. V Koširjevi restavraciji zaposlena natakarica gdč. Marica Debelče-va je stavila z nekimi gosti za manjši znesek na svojo veliko korajžo, namreč da bo splezala z litrom vina> na 62 m visok tovarniški dimnik, ki ga grade zidarji za novo Rosnerjevo tekstilno tovarno. Korajžna natakarica jc res splezala po zunanji strani na visoki dimnik in izročila zidarjem liter vina. Ko je bila na vrhu iti so si zidarji gasili žejo, si je radovedno ogledovala svet pod seboj. Ko so zidarji izpili vino je splezala zopet po isti poti z dimnika. Dobila jc na način stavo, ki so ji jo gosti radi izplačali. Okrog dimnika se je zbralo precej radovednežev, izmed katerih so mnogi »navijali« na račun , njene korajže Mariboru, dne 2i. VIII. 1934. Iarlborsfcl »V e £ er n 1 !č« Jutra. Stran i. Pobijanje gospodarske krize Zaščita in zadolžitev naših obrtnikov Obrtniški stan je prišel brez lastne krivde v znatnem obsegu v položaj, da vkljub vsem naporom ne more zadostiti svojim obveznostim. Zaradi tega se vedno pogosteje ponavlja zahteva, da je treba glede na izredne razmere, kakor tudi glede tega, da je sedanji položaj posledica zaščitnih ukrepov, ki jih je izdala vlada, za denarne zavode in za kme tovalce, izdati tudi za obrtništvo podobne ukrepe. Čeprav je bilo obrtništvo prvotno načeloma prot: izrednim meram, je vendar v nekih primerih potrebna dopolnitev pravnih predpisov, ki so bili izdani glede regulacije obvez v normalnih razmerah. Že lani je vlada izdala uredbo o posredovanju, ki ni bila omejena na obrtnike in se ie je poslužil lahko vsakdo. Namen te uredbe je bil omogočiti dolžnikom pridobitev časa, da svoje obveznosti >urede sporazumno s svojima upniki. Ker pa uredba ni vsebovala vsega, kar potrebuje naše obrtništvo, je bilo potrebno poiskati nekaj novega. Zlasti na zadnji konferenci obrtniških zbornic v Skoplju so razpravljali o tem in sklenili izdelati poseben osnutek uredbe o zaščiti obrtništva ter ga predložiti resornemu ministru. Medtem pa. je ministrstvo sestavilo uredbo o reguliranju dolgov potom odlaganja plačanja in jo predložilo ministrskemu svetu. Danes ima' naš obrtnik dve možnosti, če zaradi pritiska, upnikov pride v ne-prilike. namreč izvenkonkurzno poravnavo ali konkurz, tretja možnost pa je še tih sporazum z upniki glede odplačila dolgov na izvensodni način. Zaradi zamrznjenih vlog naš obrtnik ne more dobiti svojih prihrankov in zato nastajajo neprijetne komplikacije. Tudi med kmeti imajo obrtniki mnogo terjatev, ;ia katere bodo morali čakati 11 let zaradi zaščite kmeta. Če je država pomagala kmetu, kar je popolnoma prav, moramo pomagati tudi našemu obrtniku, ki je prav tako eden važnih stebrov našega narodnega gospodarstva. Po novi odredbi je odloženo plačanje samo za dobo 4 let, ko bi moral prvi obrok dolžnik plačati v višini 20% dolga že tri mesece potem, ko je pri trgovskem sodišču zaprosil za odlok plača-nja. Naslednje leto bi moral plačati 35% in zadnje leto 45%, obenem pa bi izgubil ugodnost odložitve, če ne bi plačal prvega obroka pravočasno. Mimo tega bi moral dolžnik obenem s prošnjo predložiti svoje točno imovinsko stanje, seznam dolžnih zneskov, popis premoženja, načrt za odplačevanja, kakor tudi vsa jamstva, ki jih lahko da za ponude-no odplačevanje v obrokih. Pri uredbi so pa izključene vse osebe, ki danes špe kulirajo na poravnave in se hočejo raz-dolžiti na škodo svojih upnikov, mimo tega pa bi po načrtu ne bile deležne ugod nosti one tvrdke, ki še niso dve leti registrirane, dalje one, ki so bile v poravnalnem ali konkurznem postopanju v zadnjih treh letih, kakor tudi one, ki ne vodijo predpisanih knjig, a bi jih po zakonu voditi morale. Odlaganje plačevanja pa bi se lahko nanašalo seveda samo na one dolgove, Ki so nastali pred l. januarjem tega leta. torej na take, ki jih dolžniki niso mogli poravnati zaradi krize. Načrt v tej obliki je zasilen ukrep in obenem neka srednja pot med onim, kar smo imeli že sedaj. Po novem bi upniki prišli 100% do kritja svojih terjatev pri največjih naporih dolžnikov, pri tem pa bi se dolžniki izognili konkurzov ali prisilnih poravnav, rubežev, prodaj pod dnevno ceno; sodnih stroškov itd. Zaščite se bo torej lahko poslužil le ozek krog obrtnikov in je prav, da bo zaščiten oni, ki ima zamrznjen denar, da mu drug denarni zavod ali upnik ne uniči eksistence. Kako potrebna je taka zaščita, pa nam pričajo tudi porazne številke o -zadolžitvi naših obrtnikov. Podatke je zbrala ljub ljanska zbornica za TOI, ko je vprašala vseh 511 naših denarnih zavodov, odzvalo se jih je pa le 198, namreč 21 regularnih hranilnic, 4 banke in 173 kreditnih zadrug, odzvali pa se niso predvsem podeželski denarni zavodi, ki dajejo v prvi vrsti kredit kmetu. Leni je bilo pri 198 denarnih zavodih zadolženih 5251 obrtnikov za 112 milijonov Din. Pri 21 hranilnicah imajo naši obrtniki nad 41 milijonov Din, pri 4 bankah okrog 9 milijonov, pri 173 kreditnih zadrugah pa nad 61 milijonov Din. Od vseh dolgov je pa nad 82 milijonov dolgoročnih kreditov. V vsej naši banovini imamo 20.000 obrtnikov. Od teh je pri 198 od 511 zavodov zadolženih 5251, tako, da pride na vsakega obrtnika povprečno 5500 Din dolga, na vsakega zadolženca pa nad 21.000 Din. Pri tem pa še niso vračunani dolgovi naših obrtnikov pri ostalih 313 denarnih, zavodih. Ze omenjene številke nam torej dovoli zgovorno povedo. kako nujno potreben je zaščite naš obrtniški stan. Spori Mednarodne plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku Kot smo že včeraj poročali, so se vršile preteklo nedeljo na Mariborskem otoku velike plavalne in skakalne tekme, ki jih je organiziral Mariborski akademski sabljaški klub ob priliki zaključka Mariborskega tedna. Posamezni rezultati so bili naslednji: Juniorji, 50 m hrbtno: 1. Schmeider (KAC) 0:51.6. Seniorji, 100 prsno: 1. Barik (GAK) 1:23.2; 2. Rostahar (Maribor) 1:26.7; 3. Droršak (M) 1:26.8; 4. Okorn (KAC) 1:28. Dame, 100 ni prosto: 1. Kolb (GAK) 1:38; 2. Gassner (KAC) 1:39.3; 3. Pivka (M) 1:58.1. Štafeta, 3>< 100: 1- GAK (Barik, Tandl. Flaschka) v času 4:12.1; 2. KAC (Okorn, Dornkasch. Schneider) 4:30.3; 3. Maribor (Rostahar, Smerdu, Šavli) 4:34.8. Subjuniorji, 50 in prosto: 1. Scheibmei-er (GAK) 37 sekund; 2. Škofič (M) 37.1: 3. Dornik (M) 37.6; 4. Plaušteiner (M) 38. Juniorji, 50 ni prosto: 1. Bervar (M) 31.1: 2. Pihler (M) 32.3. Dame, 50 ni prosto; 1. Kolb (GAK) 40 sekund; 2. Gassner (KAC) 41.2; 3. Riž-ner (M) 45.4. Seniorii 100 m prosto: 1. Dornkasch (KAC) 1:08.8: l Karf (GAK) 1:09.3; 3. Kunc (M) 1:21.4. Dame, 100 m prsno; 1. Possegger (KAC) 1:45; 2. Pivka (M) 1:55. Dame, 50 m hrbtno; 1. Dornbasoh KAC 0:46 sekund. Dame, 100 m hrbtno: 1. Dornbasch (KAC) 1:44. Štafeta 4x50 m sen,: 1. GAK (Karf. Jus, Flaschka, Tandl) v času 2:05; 2. KA’C (Schneider, Klein, Liedl. Dornkasch) 2:0S; 3. Maribor (Hartlieb. Bervar, Šav- li. Kunc) 2:12. Juniorji, 100 m prosto: 1. Schneider (KAC) 1:12; 2. Pihler (M) 1:17.2; 3. Fur-litsch (GAK) 1:17.5. Seniorji, 400 m prosto: 1. Flaschka (GAK) 6:04.9; 2. Jus (GAK) 6:07; 3. Klein (KAC) 6:31.3; 4. Veziak (M) 7:15; 5. Stopar (M) 7:15.3. Juniorji, 100 ni prsno: 1. Meterz (KAC) 1:30: 2. Škapin (M) 1:32; 3. Lampreht (M) 1:37.2: 4. Furlitsch (GAK) 2:05. Seniorji, 200 m hrbtno: 1. Lotzer (GAK) 3:29; 2. Smerdu (M) 3:35.3; 3. Dornkasch (KAC) 3:57.5. Seniorji, 200 m prsno: 1. Rostahar (M) 3:11; 2. Barik (GAK) 3:11.1; 3. Meterz (KAC) 3:41.2. Dame, 50 m prsno: 1. Possegger (KAC) 0:46.4; 2. Pivka (M) 0:49.8; 3. Kolb (GAK) 0:52.6. Seniorji, 200 m prsno: 1. Flaschka (GAK) 2:48.9; 2. Klein (KAC) 3:02; 3. Liedl (KAC) 3:10.5: 4. Veziak (M) 3:20.6. Seniorji, 100 m hrbtno: 1. Tandl (GAK) 1:29.6; 2. Kožuh (M) 1:33.6: 3. Dornkasch (KAC) 1:34.9: 4. Medved (M) 1:35.4. Seniorji, skoki z deske: 1. Karf 55; 2. Cizelj (M) 46; 3. Brunčko (M) 43; 4. Kolb (GAKHl; 5. Gala (M) 39; 6. Podkubov-šek (M) 31. V \vaterpolu je KAC zmagal nad Mariborom s 4:0 (2:0), KAC je porazil GAK z 2:1 (2:0). GAK pa Maribor s 3:0 (2:0). Končno stanje točk: GAK 98, KAC 91. Maribor pa 77 točk. Po končanem tekmovanju se je vršil prijateljski sestanek vseh sodelujočih, na katerem je bilo izročeno zmagovalni ekipi GAK iz Gradca krasno spominsko darilo. Iz ljubezni do psa. V Kopenhagnu živi bogata vdova, ki si lahko privošči marsikaj. Zadnje čase pa je njeno življenjsko srečo skazila bolezen njenega psa, ki je dobil v gobcu neko bulo. Vdova ni zaupala živinozdrav nikom in je konzultirala s svojim psičkom enega najboljših mestnih specialistov. V veliki skrbi za svojega ljubljenca je prosila, zdravnika, naj ji ozdravi psa. pa naj stane kar stane. Zdravnik sicer ni imel še takega pacienta, ker pa je poznal bogato vdovo, je prevzel psa v svojo oskrbo in ga dvakrat operira1. Štirinajst dni je lfežai kosmati pacient v njegovem sanatoriju, in ko je popolnoma ozdravel, ga je izročil gospodarici obenem z računom, ki se je glasil v našem denarju na znesek 400.000 Din. Bogati dami se je na prvi pogled zdel honorar nekoliko previsok, končno pa je segla v žep in izplačala zdravniku zahtevano vsoto. Okakura Kakuzo: Vrednotene umetnosti (Iz »Knjige čaja« prevedeno peto poglavje.) In kako je tem nasprotnai mrzlinasred-njosti novega veka! Pri starem mojstrskem delu začutimo gorak srčen izliv; pri novi umetnosti pa nič drugega, ko mrzel oblikovan pozdrav. Ujet v lastni tehniki se le redko dvigne moderni umetnik iznad sebe. Kot harfisti, ki so se zastonj trudili zbuditi Lmngmensko harfo, poje tudi on le o samem sebi. Njegova dela so mogoče bližja znanosti, zato so se pa zelo zelo oddaljila od človečnosti. Pri nas na Japonskem imamo star rek, da žena ne more ljubiti moža, ki je v resnici ničev, ker ni v njegovem srcu nobenega prostora, kamor ‘bi deli ljubezen, ki naj bi ta prostor izpolnjevala. Puhlost v umetnosti ni za razumno občutje nič manj usodna, enakovredna na> umetnikovi kot na občinstveni strani. Nič ni bolj vznesenega kot občestvo so rodnih duš v umetnosti. V trenutku srečanja se dvigne ljubitelj umetnosti iznad sebe. On je in ni v istem času. Ozre se v neskončnost; besede pa njegovega) vzhičenja ne morejo izraziti, saj oko vendar nima jezika. Sproščen vezi materije, plane njegov duh v ritem reči. Tako se zgodi, da je umetnost sorodna religiji in človeštvo oplemeniteno. Itako dospe, da postane mojstrsko delo sveta reč. V starih časih jc bilo spoštovanje dolžno velikemu umetniku na Japonskem sila veliko. Čajni mojstri so hranili svoje zaklade z verno tajnostjo tar so morali večkrat celo skladovnico škatelj odpreti, drugo za drugo, preden so dospeli do sanktuainija — svileni ovojki. v katerih pregibih ie bilo skrito naijsvetejše. Le redko kdaj so poksizali predmet sam in še takrat le posvečenim. V času tecističnega podviga so bili generali Taika za priznanje svoje zmage bolj zadovoljni z velikim mojstrskim delom, kot s fevdom velikih dežela. Mnogo naših najbolj priljubljenih dramskih del govori o izgubi in zopetnem najdenju znamenitih umetniških del. Tako na primer je v delu palače kneza Hosakave, kjer je visela znamenita slika Darmova iz Sessona izbruhnil požar zaradi n ep azil je čuvarja Samuraia. Odločen, da na vsak način reši sliko, plane v goreče poslopje in popade kakemona. Tedaj opazi, da so mu vsi izhodi zaprti zaradi naraslih plamenov. Misli le na sliko, odpre si telo z mečem, zvije svoje strgane rokave okoli Sessona in jo porine v zevajočo rano. Končno so ogenj pogasili. Pod kadečimi se podrtinami so našli sko-ro zoglenelo truplo, v čigar notranjosti je počivalo nepoškodovano umetniško delo. Tako strašne zgodbe tudi zamore-jo biti, žrtvovanje vdanega Samuraia je pač primer, kako veliko vrednost prida-jemo mojstrskemu delu. Tod pa me smemo* prezreti, da je umetnost le toliko vredna, kolikor govori nam. Umetnost bi mogla biti svetovna govorica, če bi bili mi v naših občutjih svetovni. Meje naše narave, moč izročila in šege kot naiši podedovani instinkti stavijo naši zmožnosti umetniškega ugodja oviro. Da, prav naša osebnost je ono, kar daije v določenem smislu našemu' razumevanju svoj cilj; naša estetika osebnost išče svoje sorodnosti v umetniških delih preteklosti. Res je pač, da se z rastočo kulturo širi nadi naš smisel za umetnfist hi da postanemo zmožni razbrati mairsakake doslej nerazumljive lepotne oblike. Končno pa le opazimo, da je povsod le naša lastna slika — naše izrazite posebnosti nam predpisuje- jo način naših opažanj. Tudi čajni mojstri so zbirali le take predmete, ki so strogo spadali v okvir njihovih umetnost nih vrednotenj. Ob tem naj omenim eno izmed zgodb Koborija Enchuja. Njegovi mladi so mu čestitali k čudovitemu okusu, s katerim je bil sestavil svoje zbirke. Dejali so: '»Vsak posamezen kos je tak, da se gai človek ne more nagledati. To dokazuje, da imate boljši okus kot Rikya, katerega zbirke so mogle navdušiti le enega med tisoči.« Žalosten je Enchu odgovoril: »To le prejasno govori, kak povprečnež sem jaz. Veliki Rikya je tvegal, — da ljubi le take predmete, kateri njemu oseb no prijajo, medtem ko jaz nezavedno stre ženi okusu množice. Res, Rikya je bil eden med tisoči čajnimi mojstri.« Res pomilovalno je, da danes velik del dozdevnega umetnostnega navdušenja naših dni ni zgrajen na prav nikakem pristnem občutju. V tem demokratičnem veku se zahteva, da se popolnoma splošno smatra za najboljše, ne ozirajoč se na oseben občutek. Vsakdo hoče dragoceno, ne dobro, modno, no lepo. Umetnostno ugodje nam nudi občudovanje ilustriranih časopisov, ki so vredni izkazi njihovega lastnega industrializima, pre-bavljivejšo hrano kakor zgodnji Italijani in mojstri Ashikage, katere je ona navidezno občudovala. Pred mnogimi stoletji je tožil nek kitajski vrednostnik, da narod vrednoti sliko z ušesi. Ta pomanjkljivost čistega umetnostnega razumevanja je tudi kriva vseh lažiklasionih umetniških gnusob, katere srečujemo na vseh ogailii' in koncih. Večji, splošno razširjen pogrešek je mešanije umetnosti -z arheologijo. Spoštovanje pred staroveškimi vrednostmi je eno od najboljših karakternih potez človeka in želimo, da bi jo še bolj gojili. Po vsej pravici smo dolžni priznanja starim mojstrom kot utrjevalcem potov k bodočem spoznanju. Že samo dejstvo, da so neokrnjeni prešli stoletja in tudi nas preidejo slavno, zahteva našo pozornost. Neumno bi res bilo, če bi hoteli njihove zmožnosti soditi po njihovi starosti. Vendar velikokrat prepustimo, da zasenči zgodovinsko sočutje este oko. Šele po smrti prinašamo umetniku rože priznanja-. Z evolucijsko teorijo prenasi-čeno devetnajsto stoletje nam ie zbudilo navado, da izgubljamo radi splošnosti osebnost. Zbiralec se goreče trudi, da bi ztoral čim več primerov posameznih period ali šol, pozablja pa pri tem, da tudi naiivečje število srednje vrednih izdelkov more manj koristiti kot eno samo mojstrsko delo pri študiju dobe. Mi vse preveč vrednotimo, premalo pa vži-viauno. Da so mnogi miuizeji zamenjali metodo estetične razstave s takozvano znanstveno, pomemja njih prekletstvo. Umetnostne pravice ne smemo v nobenem življenjsko možnem sistemu prezreti. Umetnost od danes je v resnici naša umetnost; ona je naše ogledalo. Če njo obtožujemo, sebe obtožujemo, To se pra vi, da današnji čas ni ustvaril nikake umetnosti; kdo je tega kriv? V resnici je sramotno, da smo kljub toliki zanesenosti za stare tako malo pozorni nad našimi lastnimi razvojnimi možnostmi. Kako naivdihnjenje naj še nudimo v temle egocentričnem veku borečim se umetnikom, trudnim dušam, ki čakajo nanj v sencali mrazmega preziranja? Zares, preteklost itnai prav, če z vsem sočutjem gleda siromaštvo naše civilizacije; bodočnost se bo smejala nerodovitnosti naše umetnosti. Z uničenjem lepega v življenji smo razbili tudi umetnost. Da bi vendar iztesal mogočen čarodej iz debla družbe silno harfo, katere Strane bi za-mogle zveneti pod roko genija! MARIJ SKALAN: 125 Roman iz prazgodovine človeštva. »Ko bi vsaj vedeli, kje smo?« je vzklik ima princesa. „ ;Na °toku, ki leži med Atlantido in deželo večera, našo domovino,« je dejal pribočnik. »Ko si opomoremo, odplujemo za solncem in ne bomo se izgubili. Zaenkrat pa nam ne preti nobena nevarnost. Hrane imamo dovolj in vode tudi. I rav tu v bližini se steka v morie bister potoček.« Po kratkem počitku ter okrepčilu s hrano in pijačo se je pribočnik s štirimi zdravimi vojščaki naglo lotil dela.. Pripravil je štiri šotore, znosil vanje vse potrebno in zanetil tudi ogenj iz v naglici nabrane suhljadi. V e noga teh šotorov je spravil Buramaka, oba ostala ranjenca in bolnika1. V drugi šoto1' vil princa, v tretjega princeso ir klia četrtega je pa odkazal vojščakom. Vendar princesa, Ista niso mirovale, sedele so pri bolnikiii ,n jim st legle ves dan. Upa je skrbela zlasti za Buramaka, ki se je predramil iz omedlevice Šele pozno popoldne, si ute-šil žejo s pijačo in zavM tudi nekaj hra- ne. Vendar se je počutil še zelo slabo. Rana ga je zopet skelela in tudi mrzlica se je vrnila. Bolje se je počutil šele po noči mirnejšega spanja, ki je pregnalo mrzlico tudi vojščaku, dočim se je eden obeli ranjencev, ki je imel samo natrto roko in pretreseno glavo, že dvignil in m nekaj časa zavlekel na solnce, ki je spet posijalo skozi 'raztrgane oblake. čez tri dni so se ubežnikom že zopet vrnile prejšnje moči in tudi Buiramak se je počutil razmeroma dobro. Savadagak je med tem z oaiglico in vnemo popravlja! pokvarjeno galejo in se kakor otrok veselil vsakega napredka svojega dela. Dan srečnega odpotovanja v domovino se je s tem naiglo bližal. XXIX. Po oni grozni noči, ko sta potres, nevihta in ogenj rušila in pustošila Semisi-ris, je nastala mrtva tišina, ki je s silno pezo stiskala k tlom duše in srca. Prebivalci srca sveta so se občutili prav tako kakor ubežniki iz dežele večernih gora na ukradeni galeji ob ustju Kale, ir. podzavestno slutili, da oznanja nove, še večje strahote. In ko so se te strahote pričele, ko so se tla zopet zamajala in so se znova utrgali oblaki, je zavrelo v Semisirisu kakor v razburjenem panju. Ogromne množice so se pričele zgrinjati proti dvoru in na ustih vseh je bil le en sam blazen klic: »Darujte bogovom! Žrtvujte Asarha-dana!« Vojščaki, sami prestrašeni in zbegani, so se borili kakor levi proti obsedencem, ki so se zaganjali proti obzidju in pleza-je drug preko drugega skušali vdreti na dvor. V svoji nepopisni, iz groze in obupa izvirajoči podivjanosti niso niti opazili poveljnika dvornih straž, ki se je visoko vzravnan pojavil na terasi nad glavnim vhodom, dvignil zlato sulico, znamenje svojega dostojanstva, in jo trikrat zavrtel nad glavo, nato pa zaklical z gromkim glasom v trušč elementov in ljudstva: »Ljudstvo semisirsko ...« »Amarazis...« je zarji’1 tedaj nekdo in nekateri so se ozrli \ nanega poveljnika. »Amarazis govori.« »Kaj hoče?« »Nekaj sporoča.« »Poslušajmo!« »Tiho!« > vzrav- Sokolstvo Prosvetni tečaj SKJ v Novem Sadu. Pretekli teden je bil v Novem Sadu zaključen 14dnevn: prosvetni tečaj SKJ, katerega se je udeležilo 50 sokolskih pro svetnih delavcev in so bile zastopane razen mostarske vse sokolske župe naše ki^ jevine. Od mariborske župe sta se udeležila tečaja br. Fran Golež iz Maribora in br. Edo Golob iz Male Nedelje. V tečaju so predavali sami odlični sokolski strokovnjaki, ki so sami prežeti sokolske misli in sokolskega duha znali navdušiti tudi poslušalce za sveto sokolsko stvar. Med predavatelji sta bila iz naše župe br. dr. Maks Kovačič in br. Ivan Lavrenčič, katerih predavanja so spadala zaradi praktičnosti k najboljšim in so zaradi tega bila deležna splošnega priznanja. I ečaj je vodil idealni in neumorni predsednik zvezi nega prosvetnega odbora brat dr. Vladimir Belajčič« 1 ečaj je bil uirejen internatsko ter bo ostalo skupno bratsko življenje vsem tečajnikom v trajnem, dobrem spominu. Tečajniki so prirejali skupne izlete v Kamenico, kjer so položili na grob velikega pesnika Cika Jove Zmaja venec; na Stražilovo, kjer so prav tako položili venec na grob pesnika Branka Radičeviča; dalje so se poklonili v petrovara-d:nski trdnjavi manom žrtev avstroogr-ske soldateske, in sicer prav na istem mestu, ki je bilo 1. 1914 oškropljeno od krvi srbskih mučenikov za narodno osvo bojenje. Obiskali so tudi Krušedolski mo-nastir, zadnji dom kralja Milana Obreno-vida in monastir Ravanico, kjer kažejo telo narodnega heroja carja Lazarja.' Tečaj ie vsekakor dosegel svoj namen in bodo udeleženci pridobljene izkušnje gotovo uporabljali pri svojem prosvetnem delu v Sokolstvu in pri širjenju visokih idej nesmrtnega Miroslava Tyrša. Neprodorne hlače. Neki tovarnar v Franciji je ponudil policiji v Marseillesu večjo množino hlač, ki jih krogla iz puške in samokresa ne more prebiti. V svoji ponudbi omenja, da so doslej stražniki vse premailo zaščiteni, ker oklep in šlem še ne zadoščata za popolno zaščito in priporoča zaradi tega nabavo svojega« izuma. Največja električna centrala na svetu. Na reki Collorado v Severni Ameriki bodo zgradili novo električno centralo, ki bo največja na svetu. Opremljena bo s 17 generatorji, od katerih bo vsak proizvajal 110.800 konjskih stl. Največji generatorji so trtli doslej v Rusiji na Dnje-prostroju, ki so proizvajali po 104.000 konjskih sil. Nova električna centrala v Ameriki 'bo dovajala tok tudi v Mew Yorkti. Življenje za tihimi zidovi Pri očetih trapistih v Rajhenburgu Znan je samostan očetov trapistov zaradi njihovih bonbonov, čokolade, likerjev in sira po vsem širnem svetu. Obetali so nam, da bodo prišli na letošnji Mariborski teden in postavili tu svoj paviljon z bonboni, čokolado in likerji. Toda ni jih bilo. Vzroki nam niso znani. Prav gotovo pa bo marsikoga' zanimalo, odkod so, kaj delajo in kako živijo v svojem samostanu v Rajhenburgu. Kdor se je peljal v Zagreb, je imel prav gotovo priliko opazovati njihovo državo, ki se razprostira na strmini tik ob železniški progi. Pravijo, da so grad sezidaii Kelti in so ga pozneje preuredili Rimljani. Kronika pravi, da je grad utrdil leta 1127. solnograški nadškof Konrad z namenom preprečiti madžarske vpade. Pozneje je grad služi! kot obramba proti turškim napadom. Zidovje je debelo in do 20 metrov visoko. V grajski kapelici je še danes v zidu vdolbina zaprta s steklenim: vratci. V tej vdolbini sta shra njeni lobanji, ena nekdanjega lastnika samostana sedanjih trapistov, druga pa lastnika sosednega gradu nš drugi strani Save. Pripovedujejo, da sta živela gospo darja v velikem sovraštvu in sta ob neki priliki drug drugega usmrtila. Trapisti so kupili grad od graščaka Kristvana Filipa Esebecka, ko so morali leta 1881. bežati iz svoje domovine Franclje. Grad so primerno preuredili in ga pretvorili v samostan. Vsako leto 20. avgusta slave trapisti v Rajhenburgu oblet nico svoje naselitve in življenja v novi domovini. Očetom trapistom ni postlano z rožicami. Žive najstrožje asketsko življenje srednjega veka. Ne jedo mesa. ne kade in tudi ne govore. Njihov dan se prične vsako jutro ob 2. uri, oh večj:h praznikih pa< celo ob 1. uri. Prvo njihovo delo je prepevanje svitnic v samostanski kapelici. Po končanih svetnicah molijo in pojejo pri mašah, po mašah pa se podajo v kapitel, kjer mora vsak od njih izmoliti poglavje cistercianskih molitev. Po končanih molitvah in cerkvenih obredih še podajo v svoje celice, kjer ure-de postelje, ki so zelo primitivne. Vsaka postelja obstoja iz treh desek, ki so na dveh straneh vzidane, kjer je trapistova celica samo 2 m dolga in 2 m široka. Na deskah je navadna slamnjača in iz-vzemši nekaj kjuk, svetih podob in posod za blagoslovljeno vodo ni. ničesar drugega v celici. Ko pospravijo svoje celice, počivajo eno uro. Medtem pišejo, či-tajo in se uče po svoji volji. Samostanski zvonec naznani vsakokrat, da je konec odmora in da je treba iti na delo. Nekateri gredo na polje, drugi v samostan, v šolo ali na Vrt. »Ora et labora« je njihovo življenjsko geslo, po katerem žive od rane zore do poznega mraka. Samostan ima vzorno urejeno gospodarstvo. Ogromne hleve za krave, ki jim dajajo mleko, iz katerega izdelujejo sir, velike svinjake, nadalje imajo v Semiču velik vinograd, na katerem pridelujejo prvovrstno vino za domačo uporabo. Blizu samostana je njihova nova šola. Vzorno so urejene tudi delavnice za bonbone, čokolado in likerje, s katerimi se sladka širni svet. Vstop v obednico je opoldne zelo svečan. Njihova hrana in jedilni pribor, vse je zelo enostavno. Krožniki so pocinkani, skodelice so glinaste, žlice in vilice pa lesene. Vsi jedo enako hrano. Po vsakem obedu, kakor tudi po vsaki večerji dobi vsak izmed njih četrt litra vina. Po kosilu gredo zopet v procesiji v grajsko kapelico, kjer molijo za svoje rajne brate. Tudi imajo za samostanskimi zidovi svoje pokopališče, kjer je doslej pokopa- Mali o glasi Kupim KUPIM KNJIŽICE Spodnještajerske posojilnice v Mariboru. Kdor proda, naj pošlje ponudbe na upravo »Ve černika« pod »Kupčija«- 3445 Sobo lite GOSPOD išče stanovanje z vso oskrbo in dobro domačo hrano. Ponudbe na upravo pod »Po- Sobo odda MiaaaMiiovMiMinBM ubur s .uumhim GOSPODIČNO (uradnico) sprejmem' s 1. septembrom v lepo stanovanje v bližini glavnega kolodvora. Naslov v upravi libta. 34)2 Službo dobi Sten«. ISCEM boljše dekle ki zna kuhati. Vprašati v kasarni Kralja Petra, pri porue- 3444 i niku Brcžančiču. 3441 roc pri naSIh inseren- kupuite tlls ter ©alašujjSe? Posest PRILOŽNOSTNI NAKUP! Krasno ležeče posestvo, 20 oralov, vinograd, plemenito sadje, velika stanovanjska hiša z vsemi pritiklinami, do-bronoseee, ugodno na prodaj. Naslov v upravi »Večernika« ;M33_____________________ lepa hiša naprodaj. Studenci, Gregorčičeva ul. 16. 3443 Ženitve_____________ OBRTNIK vdovec, s pohištvom ter vknjižbo 2000 Din. išče starejšo, pošteno delavko v svrho ženitve. Naslov v upravi lista. 3443 »Pssst...« Obupanci so skušali drug drugega pre-vpiti in prisiliti, da bi utihnil in posiušal. Oni, ki so napadali obzidje in straže, so se umeknili in se ozrli proti Amarazisu. ki je zaman klical: »Ljudstvo semisirsko...« Šele počasi so se mogle razumeti njegove nadaljnje besede: »... je razsodil po postavi in vaši želji. Sin faraona jutrnjih planjav, mladi Asarhadan, bo žrtvovan na žrtveniku svetega bika v potolažitev bogov in iz-prositev milosti Najvišjega.« Množice so zatulile in znova ponorele, sedaj od veselja in upanja v srečno rešitev iz strašnih grozot. »Asarhadan bo žrtvovan ..;« je šlo od ust do ust, od dvora do zunanjega obzidja srca sveta. Toda ljudstvo semi-sirsko se s tem še ni zadovoljilo. Iz množice so se zaslišali sprva posamezni, nato pa vsesplošni klici, ki so se naposled zlili v eno samo zahtevo: »Hočemo takojšnjo izvršitev obreda!« »Ljudstvo semisirsko!« ie zaklical znova Amarazis. »Veliki, ki je ustregel tvoji prvi, ustreže tudi drugi želji. Obred žrtvovanja se bo pričel takoj. Izvršen bo v najvišjem svetišču na Gori prihoda in opravil ga bo sam veliki duhoven Amo-nis. Ste razumeli?« nih 60 očetov in so njih grobovi vsi enaki. Dragocena je tudi njihova knjižnica. Najznačilnejše pri njihovem redu je to, da se mora vsak odreči daru govora. Oni ves božji dan ne spregovore besedice in se med seboj sporazumevajo z znaki, ki si jih dajejo z roko. izdaja koazorcii »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR v Maribofu. {Tiska Mariborska tiskarna d STANKO DETELA v Mariboru. Mladi Don Juan. Budimpeštanska kronika samomorov beleži nenavaden primer. Zaradi nesrečne ljubezni sta šli prostovoljno v smrt .15-letna dijakinja Lizika Ilitseva in 15-Ietna delavka Anica Bencova. Obe sta bili nesrečno zaljubljeni v nekega 14-letnega brivskega vajenca, ki je obema dvoril in jima — obetal zakon. Ko pa sta se dekleti na nekem sestanku spozn-li in izvedeli za srčne skrivnosti druga druge, sta skle ritli skupen samomor. Mladi kavalir pa je imel precej sitnosti s policijo. Uspei poizkus na železnici. Uprava državnih železnic na Poljskem je odobrila onim, ki so se vozil: na železnicah v času od 8. do 25. julija, posebne ugodnosti. V tem času je smela vsaka odrasla oseba vzeti s seboj štiri svoje otroke do 14 let. V tem pa so poljske železnice popolnoma uspele, ker je bilo v omenjenem času prodanih 54S.000 vozovnic, dočim jih je bilo prejšnja leta v istem času prodanih samo okrog SO.OO^-Uprava državnih železnic je sklenila odslej vsako leto dati podobne in celo se večje ugodnosti na železnicah svojim državljanom. Žene proti ljubezenskim filmom. Ameriška cerkev vodi že dclj časa oster boj proti produkciji filmov, katerih glavna vsebina je. ljubezen. Znano je, da je bila uvedena ostra cenzura takih filmov in je zaradi nje pričelo v Ame rik: stavkati večje število kinopodjetni-. kov. Rezultat tega Pa ie bil, da je sklenilo neko filmsko podjetje izdelati film, ki bo sicer stal več milijonov dolarjev, vendar pa bo prikazoval vse skrivnostne želje filmskih magnatov samo kot odgovor na zadnjo strogo filmsko cenzuro. Proti ljubezenskim filmom pa so odločno nastopile tudi Američanke. Tako je neka premožna Američanka poslala mednarodnemu društvu žena v Londonu izjavo, v kateri naglaša, da je že preneumno, kako filmski podjetnik' neprestano izdelujejo filme o ljubezni in o seksualnih problemih. V svoji izjavi priznava, da Igra seksus v življenin važno in lepo vlogo, vendar pa meni, da je v življenju tudi dosti drugih stvari, katerim ie vredno posvetiti več pažnje, kakor ie .ie doslej posvečala zlasti filmska industrija. Pravi, da si žene želijo takih filmov, ki bodo prikazovali življenje, ki jih bo obogatelo, ne pa tako, ki se jim upira. Mnenja pa smo, da bo ostala želja omenjene Američanke glas vpijočega v puščavi. iiacmtin*«! e črtili d-, predstavnik