at apacial Hrt« of poeta«« provide for to ******* Domače vesti Spopad med krftk d** — ^ in pr«xiiikoT. 4 *ilj 3•tU^,U5rft• PROSVETA Uredniški i® Upravntlkl orostori: 2657 South Lnwndala Ava. Off tea of Publication: 2657 South Lawn dal« Ara. Telephone, Rockwall 4S04 ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ftTEV.—NUMBER 15« -tur u. iMi, rt^ir CHICAGO, nZ ČETRTEK, AVGUSTA (AUGUST Sj. liu.Uk. aaU»r lb. Act «i Oo—w ti i »««■ - i ii» ■ n .. _ . . . «... . «m Juma 14. 1611 «ttubncrlptlon 96.00 Yearly Sata ja »6.00 Y K AK XXXL stavkarji in polici jo Piketiranje avtne tovarne omejeno vk te pritožuje gle- [de zapoitavljanja Hrvatov ji kontrolira-jo ARMADO c Jugoslavija, 2. avg Vladko Maček, vodja rakih avtonomistov, ki je »pretil, da se bo Hrvatska pila od Jugoslavije, če ne a Hrvatje dobili avtonomi-kprav bo to morda izzvalo Lno vojno," je izgubil upa-•de sklenitve sporazuma radsko vlado. On je tudi »da mora nekdo napraviti Jugoslaviji. Ako ga ne belgradska vlada, ga bo „ek je dejal, "da so nastale i potežkoče, ki ovirajo skle-f sporazuma med Hrvati in Upam, da je še čas za na-iitev, zaeno pa se bojim, i le prepozno. Regent Pa-premier Dragiša Cvetko-^ strinjata z menoj, toda nt ne nastopa dovolj odloč-belgradski kliki, ki se iva v spor. Visoki vojaški so proti njemu." kudja jirvatskih avtonomi-f ie je pritožil glede zapori jan j a Hrvatov. "-Srbija ima generalov v jugoslovanski nego jih je imela avstro-armada v času svetovne je rekel Maček. "Med generali ui niti enega- Hr-* Ako bi prišlo do aporazu-bi Hrvatje imeli 80 odatot-generalov v jugoslovansk adi. To bi pomenilo, da bi ilo iti toliko srbskih gene-v pokoj in tega oni noče- lugoslavija ima okrog 15,-LOOO prebivalcev in med temi },mm) Hrvatov. Detroit, Mich., 2. avg.—Pred tukajšnjo tovarno General Motors Corp. je prišlo do nove bitke med stavkarji, člani avtne unije CIO, in policijo. Več sto piketov je napadlo policaje, ko so spremljali grupo stavkoka-zov v tovarno. Carl Winn, eden policaj in eden stavkar so bili ranjeni v bitki. Stavkarji so napadli s kamenjem tudi avtomobile, v katerih so se voeili stav-kokazi. Cleveland, O., 2. avg.—Napetost v zvezi s stavko pri Fisher Body Co. se je nekoliko polegla. V spopadu med policijo in pike-zadnji pondeljek je bilo 46 o-seb ranjenih. Eliot Ness, direktor javne varnosti, je prepovedal masno piketiranje tovarne po izgredih. Včeraj je le okrog dvajset stavkarjev stražilo vhode v tovarno. Policijska sila 200 mož je bila mobilizirana za vzdrževanje miru in reda. Odvetniki kompanije so se obrnili na sodnika Johna P. Dempseyja z apelom, naj izda začasno injunkcijo proti uniji glede omejitve piketiranja. Pred vsakim vhodom v tovarno bi smela biti samo dva piketa. Sodnik je odbil apel in naznanil zaslišanje, ki se prične jutri. Stavkarji so sinoči pričeli pi-ketirati hiše stavkokazov. Imena teh so na listi unije. Kompa-nijski uradniki pravijo, da se je 458 delavcev včeraj vrnilo na delo. KOPALA R00SE-VELTOV NAČRT Demokratie se pridružili republikanski opoziciji REAKCIJA PROSLAVLJA ZMAGO Washington, D. C., 2. avg.— Nižja kongresna zbornica je včeraj pokopala Rooseveltov načrt glade trošenja in posojeva-nja denarja iz federalne blaga-nje. Za načrt je glasovalo 166 kongresnikov, proti pa 193. Debata o načrtu je trajala samo eno uro. pojasnjuje finančni škandal Povest o zapravljanju denarja manjkanje laucev v Nemčiji [Uradniški uslužbenci 1 morajo delati na polju erlin. 2. avg. — Uslužbenci k, zavarovalninskih družb [trgovskih podjetij v Berlinu V»jo (»omagati nemškim kme-1 l'ri žetvi in pospravljanju Irikov zaradi pomanjkanja i-lnkih delavcev. Delo je Uslužbence pošiljajo kmetije v oddaljenih dis-kjer morajo delati naj-•>J dva tedna. JVladni tovorni avti prihaja-||"><1 urade in poberejo usluž-* in tudi uradnike ter jlk) na kmetije. Uradni-I Bv,rajo iti z uslužbenci, da 1 dajo "dober zgled". To pri-u> 'ramportacijo naciji na-"izlet". Delodajalci moli0 plačevati uslužbencem pla-1 * delo na polju, ne kmetje. > | «e upirali, ao dolo- kazni. \Siv " avtoritete ne upo-v'>° pritožb. Žetev in po-lv «nje pridelkov je važna ki mora biti izvršena. [0c,/t*e oblasti tamostan Chicago, 2. avg.—Čudna sto-rija o obnašanju episkopalnega škofa Haywarda S. Ablewhita v severnem Michiganu, ki je obtožen poneverbe $90,000 iz škofijske blagajne, je bila razkrita. On je moral resignirati, ko je prišel škandal na dan. Storija razgalja škofa kot veseljaka in igralca na borzi. On je postal znana osebnost v Chicagu, kjer je posečal gostilne in druga zabavišča. Sam je povedal, da ni suhač in da se rad zabava v veseli družbi. Ko je obiskoval čikaške kabarete, ga je navadno spremljala njegova žena. Slednja je to potrdila in izjavila, da bo stala na njegovi strani tudi sedaj, ko je zabredel v zagato. Skof trdi, da njegova cerkev ne prepoveduje pohajanja gostiln in zabavišč cerkvenim do-atajenstvenikom. On je tudi priznal, da ga je njegov prijatelj potegnil v ponočno veseljaško življenje. Poleg škofa je več drugih prominentnih oseb zsoletenih v škandalu. Koalicija republikanske manjšine in konservativnih demokratov je triumfirala. Senat je prejšnji dan sprejel načrt v oskubeni obliki. Znižal je vsoto na $1,960,000,000, toda nižja kongreana zbornica je zavrgla načrt tudi v oskubeni obliki, kar pomei, da ne bo prišel več na dnevni red v sedanjem zasedanju kongresa. Republikanski manjšini, ki je enotrto nastopila proti načrtu, se je pridružilo 47 demo-kraltskih kongresnikov. Poraz načrta je bil največji udarec Rooaeveltovi administraciji, odkar je na krmilu. Predsednik Roosevelt ni mogel prikriti razočaranja, ko se je pozneje sestal z reporterji. Izjavil je, da se bodo posledice poraza načrta kmalu pokazale. Nobenem izgleda ni za poživitev industrijskih aktivnosti in znižanja števila oseb, ki so odvisne od relifa. Ameriško ljudstvo bo trpelo posledice in ono naj si zapomni imena kongresnikov, ki so ubili načrt. Včerajšnja akcija nižje zbornice pomeni, da bo zasedsnje kongresa kmalu zaključeno. To se bo morda zgodilo že ta teden. Pred kongresom je še vprašanje amendiranje zakona minimalne mezde in maksimalnega delovnika, toda razprava o tem bo najbrže odložena. Za amendiranje tega zakona agtirajo demokratski kongresniki iz južnih držav. Njihov argument je, da mnoge induatrije ne morejo plačevati minimalne plače ¿5 centov na uro kot določa zakon. Avtne nearefe v Penni Johnstown, Pa.r-John Turk, stsr 57 let in doma od Smihela-Stopičev na Dolenjskem, je bil 30. julija ubit pri ¿avtni nesreči. V Ameriki je bil 82 let in stanoval je v Mdntyru. Bil je član društva 361 SNPJ in tu zapušča ženo in pet otrok. Clevelandnke novice Cleveland. — Tukajšnji listi omenjajo le enega £lovenca med ranjenimi piketi |>red tovarno Fisher Body, kje* so bili veliki izgredi zadnji poeedeljek zjutraj in pa onega rsnjenegn alo-venskega policaja. Ranjeni pl-ket je Andrej Hofievar, ranjeni slovenski policaj pa Anton Lon-gar. List Cleveland Press je tudi objavil sliko 29-letnega Ste-phena Kerra, katejega je ročna plinska granata oigala na roki. Mladi Kerro, ki nI Slovenec ln ni član SNPJ, je znani sotrudnik (pesnik) našega Mladinskega lista. — V bolnišnici je umrla Ro-sie Jeraj, stara 66 let ln rojena v Dol. Podborštu pri Trebnjem na Dolenjskem. V Ameriki je bila 29 let in tu zapušča moža in dva sinova, v Stauntonu, 111., pa sestro. — I* atare domovine na Primorskem se je priselil Ivan Ceh. — Anton Vehovec, znani slovenski mestni odbornik Iz 32. warde, je nsznanll svojo kandidaturo za župana mesta Clevelanda. RUSUA KRITIZIRA ANGLEŠKEGA DRŽAVNIKA Nepravilno tolmačenje stališča sovjetske vlade ¡SEJA ANGLEŠKEGA KABINETA 2. avg.—Nacijake av-P ^ »segle samostan cis-ir'n v Stamsu. Ts se na-i* 'u*no od Inomoste In v r,*"rt>*ko-italijanske meje. B> bila odrejene pod pre-«o menici vodili opozl-r"'i dogovoru, ki sta ga >n Mussolini in ' eslle Crslgie, sn-gleški poslanik v Toklju. zspre-til s preklicem pogejsnj glede poravnsve krize, ki jo je Izzvsls japonska bUikmda angleške kon-¿¿ijt v Tientsinu, Kltejsks, če ne bo Jsponsks ustavila proti-britakih demonatraclj na Kitajskem. Zunanji opazovalci Iz te-ga sklepe jo, ds Velika Britanija In Amerika sporazumno nasto-pata proti Japonaki. Japonci vztrajajo pri zahtevi, da mor. Velika Britanija revi-dirati svojo politiko na Dslj-nem vzhod, in obljubiti iiI «e bo več podpirale generala Kal-teke, vrhovnega poveljnika ki tajske armade. -r Zdravniki podprli zadružni načrt Bolezenska oskrba članov zadrge Superior, Wla. - (FP) -tajil dogovora o kooperaciji med državno organizacijo zdravnikov in zadružno zdravatveno organizacijo ao bili pravkar objavljeni. Sklenitev dogovora je sledila priporočilu posebnega odbora organizacije zdravnikov. Načrt glede bolezenske oskrbe članov zadruge je stopil v ve-Ijavo po sklenitvi dogovore. Osemdeset odstotkov prispevkov bo šlo za oskrbo bolnikov, dvajset odstotkov pa za upravne stroške zadružne organizacije. Ako ne bo dvajset odstotkov od sprejete članarine krilo stroškov, bo deficit poravnala organizacija zdravnikov. Ta je že ustanovila rezervni sklad v to avrho. , „ . Zdravniki bodo prejemali plačo na bazi minimalne »«tvke, katero pa morata odobriti odbora obeh organizacij. Oskrbs bo uključevala operacije, zdravniške preiakave In zdravila. U zdravljenje v bolnišnicah je tudi preskrbljeno. Vsak član državne zdravniške organizacije ae lahko pridruži grupi. Iz katere bodo bolniki, člani zadruge, l«Wrali avok zdravnike. Načrt bodo pričeli Izvajati kakor hltrrt ae priglasi določeno število članov. -r Moekva, 2. avg.—Uradna časopisna agentura Tass pravi, da angleška formula ln tolmačenje "nedirektne agresije" v predlaganem paktu med Rusijo, Anglijo in Francijo glede vojaške pomoči sta pustils luknje, skozi katere se lahko izmuznejo potencialni agresorji. Uradni komunike kritizira zlasti izjavo R. A. Butlerja, angleškega pod-mlnlstra za zunanje zadeve, ki jo je podal v parlamentu. Komunike očita Butlerju, da je v svoji izjavi neprsvilno tolmačil stališče sovjetske vlade. "Aktualno nI nobene razlike glede tolmačenja agresije proti baltiškim državam, ki bi ogra-žala njih neodvisnost," pravi komunike.. "Obe stranki sta pripravljeni garantirati neodvisnost tem državam, toda v formuli ne sme biti nobene luknje. ¿den Izmed vzrokov, ki ovira pogajanja glede aklenltve militaristične ln obrambne zveze, sta angleška formula in tolmačenje nedirektne agresije." 1 i — Velike pridobitve jeklarske unije 0 Jeklarji zmagali v treh stavkah Plttaburgh. Pa. — (FP) — Organizatorični odbor jeklarske unije (CIO) je v zadnjih sklenil več pogodb z delodajalci, ki določajo zvišanje mezde, lz-boljšsnje delovnih pogojeV in zaprto delavnico. V drugih ozi-rih tudi izkazuje uapehe. Najznačilnejši uspeh sta odloka federalnega delavskega odbora proti Inland Steel Co. ln Mllling Machine Co., ki ima svoje tovarne v Cincinnatlju, 0. V obeh slučajih je delavski odbor odločil v prilog uniji Jeklarskih delavcev. London, 2. avg. — Angleška vojaška misija bo odpotovala v Moskvo v petek, se glaal uradno naznanilo. Clanl misije se^Jjo- do ustavili na svoji poti V Ta rlzu, kjer se jim bodo prldru žili člani francoske mlalje. Stanovanjski projekt študentov v Texasu Austin, Tez. -- Trlato štu-dentov ns držsvnl univerzi »*> prihrsnilo $26,000 v tem etu z udeležitvijo pri Ktanovsnjakem projektu. Gibanje, ki se Je pričelo pred dvema letoms, ims zdsj že 16 stsnovsnjsklh enot Ar no Nowotney, profesor ne dr-žavni univerzi, ki je pomagsl u-reaničiti na*rt, j- dejal. 'ds zs-družno glbenje m«d Atudentl je te vzgojilo voditelje ki sodel^ jejo v nsporih, ksterlh cilj J« izboljšsnje ekonomakega sisteme v tej deželi. 1 - mmmmmmmmm—————" Pijan policaj ustrelit gostilničar ta Chicago, 2. avg —Policaj Wai ter Ford je v pljsnostl atr«d)sl in ubil Michsels Wuj^, Isstn -ka naluna na 4HM Dlvlsion at. Streljati je pričel br« ^*^» vzroka. Ford K liil aretiran In odveden v zapor. Clanl vladnega sveta za zunanje zadeve so se včeraj sestali na svoji seji In razpruv-Ijali o poročilih glede dolgih pogajanj s sovjetsko Rusijo, katerih cilj Je sklenitev vojaškega ln obrambnega pakta. Danes ae bo vršila Izredna seja vseh članov Chamberlainovega kabi-neta, na kateri bodo razprav-Hali o situaciji na Daljnem vzhodu in pogajanjih z Rusijo. Parlament bo zaključil svoje zasedanje v petek. Jutri bo debata o zunanjih zadevah v zbornici lordov, v parlamentu pa v i>etek. Bitke ob ogrsko- ♦ rumunski meji Rumunski topovi ob reki Tisi Budimpešte. 2. avg.-Ogrska vlada je vznemirjena zaradi bitk med ogrskimi ln rumunakimi atražniki. Uradno poročilo se glasi, da so bili štirje ogrski stražniki ranjeni v obmejnih bitkah. To dalje pravi, da so ru-munske čete poatevlle topniške baterije ob reki Tisi v RutenlJI. Sklenitev pogodb je ustavila atavke v treh jeklarnah — pri Hardware Foundry Co., Chicago, Harniahfeger Mfg. Co., Milwaukee, in Wlckwire Spencer Steel Co., Buffalo. Vae ao podpisale pogodbo z Jeklarsko unijo. Frszler Steel Co. v Elwoodu, Ind., je sklenila pogodbo z unijo, ki določa zvišanje mezde za petnajat odstotkov. Broderick Co., Muncie, Ind., Je zvišala pla čo pet centov na uro. Standard Contalnera Co. v Bloomfleldu, N. J., je zvišala mezde za deset odstotkov ln skrajšala delovni teden na 40 ur. Delavci pri tej kompanijl so zastavkall prodno so ae org»^ nlzirnli v uniji. V boj ao jih po gnsle neznosne razmere. !>elov nI teden Je bil dolg 64 ln vrč ur pred oklicem stavke. Jeklarska unija Je dalje akU nlU pogodbe z Emaco Derr.ck a Equipment Co. in Mangansae Steel Co. Obe kompanijl 'mata tovarne v južni Callfornljl. Cincinnati Milling Mnchini Co., ki upoaluje čez tri tisoč de lavcev, le morala ns podlagi od toka fnicralnogn delavaltoga od boru razpustiti kompunijiko u n|jo. Ta Je bila znana pod ime nom "Employes' Vrvice Com mlttee". Odbor Je odredil, ds mors kompanija uposlltl vae delavce, kstere Je vrgla na cento zaradi unljaklh aktivnosti, in jim plačati mezdo za vea čaa, ko ao bili brez zaalužka. Zmaga v Cincinnatlju Je velik korak naprej. Organlzatorlčna kampanja CIO Je v razmahu „beta velike uapehe. Voditelji kampanje napovedujejo, da bo-So v nekaj meaeclh val delavci organizirani. ^^ Unija se pogaja klavniškimi družbami ŽUPANI SVARUO PRED POLOMOM PROGRAMA WPA Federalna vlada ni iz• polnila obljube STAVBNE UNIJE PROTESTIRAJO New York. — (FP) — Pro-gram WPA se bo Izjalovil na vsej črti. ako ne bo kongrea revidiral novega zakona glede relifnih del In dovolil dodatnih vsot za financiranje programa. Tako as glasi svarilo, uključeno v poročilu, ki ga je konferenca ameriških županov poalala vaem članom kongresa. | Svarilo je takoj dobilo odmev v Washingtonu. Senator James F. Murra?, demokrat la Montane, je naznanil, da bo predložil resolucijo, da prspre-či odslovitev 660,000 delavcev. Dejal Je, da Je že 22 senatorjev obljubilo, da bodo podpirali resolucijo. On Je označil novi re-llfni zakon, čigar avtor Je kon-gresnik Woodrum, za "najbolj brutalno zakonodajo, ki je bil kdsj sprejeta v kongresu." '•Trpljenje In masne odslovl-tve so neizbežne, če ne bo kongres amendiral novega rellfnaga zakona," pravijo župani v svojem poročilu. "Vsote $1,477,-000,000, ki Jo je kongres dovolil zs gradnjo relifnih projektov, ne šteje dosti, ako ne bo izločena provizija Iz zakona, ki zahteva, da morajo mastna ln okrajne vlade prevzeti 2ft% stroškov gradnje relifnih del. Provizija je taka, da aktualm) onemogoča preakrbltev zaalu»-kM delavcem, ki ne morejo dobiti dela v privatnih Induatrljah. Ograka vlada Je predlagala Imenovanje mešane vojašk* komisije, ki nsj bi vodlls prelsks-vo In ugotovila, kdo Je odgovo-ren zs obmejne bitke. ®V Bukarešti trdijo, ds je Ogr aks odgovorna zs spopade. Ku munaka vlads je zapretila, da prepovedala ograklm aplavar-Jem dostop do reke Tiae, dokler ne bo Ograka podvz*la odločnih korakov, da prepreči obmejne "incidente". Rumunlja je zd*J auaprridirala tudi konferenco z reprezenten^Ogreke glede plov be. ------------ ------ Chicago, 2. svg,—-Voditelji u pije klavniških delsvcev (CIO), ki so zapretlll z oklicem splošne Ktsvke v klavnicah Armour k Co., so ae včeraj pričeli pogajal a petimi malimi klavniškimi kompanljaml. V klavnicah teh družb Je U|>oslenlh okrog ¿600 delavcev. Henry Johnson, direktor unije CIO, Je dejal, de ae |K>gajanJa tičejo akrajšanja delovnih ur ln zvišanja mezde. Clkaška delavaka federacija Ja objavila Izjavo, v kateri trdi, ds unijo klsvnlšklh delsvcev kon-trolirsjo komunisti. Napadla Je tudi katoliškega škofa Bernarda J. Hhella, ker Je otvorll masni »hod unije klavniških delavcev z molitvijo in a tem inKiprl Lewl-im)vo organizacijo ter komuniste, uwla, predaednik Kongreaa in-duatrijakih organizacij, je glavni govornik ns m»anem "hodu, katerega ae je udeležilo trt 10,000 ljudi. f Poročilo dalje očita federalni vladi, da ni Izpolnila obljube Iz leta \m, da bo preakrbela delo vaem apoaobnlm <»ssl)am, dočlm bodo za oatale akrbela meata. V oktobru preteklega leta Je bilo pri relifnih delih upoalenlh 8,100,000 oseb, to število pa bo v prihodnjih meaecih znižano na 1,600,000 oaeb, «e rellfnl zakon ne bo amendlran. Zupani v svojem svarilu niso protestirali proti proviziji giade podaljša-n j a delovnih ur brez zvišanja plače. Cez sto unij, ki tvorijo svet stavbnih unij v Nsw Yorkn, je naznanilo, ds bodo nsdsljsvals boriš» zs vzpostavitev unljsks plače pri gradnji relifnih projektov. Keprezentantje teh u-nij se Isnio ponovno aeatall na konferenci In razpravljali o na-črtlh 'rsztegnltve boja na vsa dela, ki Jih financira federalna vladat. " Ograka uradna časopisna s gentura prsvl, ds a« rumunak. atrsžniki provoclrall bitke, ko ao pričeli streljati na Sgrake »«plava rje. Reka Tiaa tvori ve/ milj dolgo mejo med Ogrsko in Rumunijo. | Brezposelni Cehi morajo pomagati kmetom Prsgs, 2 svg.—Češke svtorl-Ute ao uveljavile odredbo, ki do-loča zarsielitev vaeh brezposelnih v atarostl 16 do 60 kt ns kme-tiish Prejšnje Me so Slovaki prihajali na češke kmetije, pa ao šil v Nemčijo, kar je pov zr.rfilo pomanjkanje delavcev na Češkem Španski fašisti poostrili cenzuro Kampanja proti Veliki Britaniji Medrid. 2. svg.—Fsšlatl a« raztegnili cenzuro ns vae publikacije. Vsaka mora biti predlo-žena cenzorju pred objavo. Notranji minister Ramon Her-rano Kuner Je ustanovil poseben oddelek, v čigar področje bo spadala cenzura. Vae tiakovlne In knjige ter filmi ao podvrženi cenzuri Fašistično časoplaje Je objavilo vladno naznanilo, da ftpanl-ja hoče (ilbraltar, trdnjavo ob vho• a Mm IMmi faaatlta M M»vatoaao. to aa Maa HM M Miri. Španska kriza v—Parizu Zagovornik i Frankovega fašističnega režima na Španskim, ki ae /daj kolje med nebo j, poskušajo omiliti svojo zadrego a trditvijo, da bi ae republikanske stranke prav tako klale mid seboj, če bi bili lojalisti zmagali v civilni vojni in zavladali nad vso Španijo. Domneva, kaj bi počeli med seboj španski lojalisti v primeru svoje zmsge, je zelo slaba Isjažba za skregane španske fašiste in njihove prijatelje v Inozemstvu, ki ne bo rešila njihove afere, vendar sama na «ebi ni brez podlage, Ze dolgo znano dejstvo je, da so bile stranke lojalistične vlade med seboj v konfliktu med potekom civilne vojne in po porazu republike so voditelji teh strank- odnesli medsebojnt^onflikt v inozemstvo, ko so pobegnili iz Španije. Največ ubežnih španskih lojalistov se nahaja v Franciji, okrog .100,000 z družinami vred, dočim se je večje število begunov preselilo v Mehiko in druge španske republike v Ameriki. Teoretično Še obstoji vlada Španske republike in U "vlada" ima danes največ opraviti s pomožno akcijo v prid stotisočerim begunom v inozemstvu. Beguni so vzeli s seboj obilo vojnega materiala jn ko je republikanska vlada zapustila Španijo, je odnesla precej državne gotovine. Vse to poleg skrbstva za begune je v rokah španske republikanske "vlade", ki se nahaja zdaj v Parizu. Pred nekaj dnevi smo Čitali vest, da je v tej "vladi" nastala kriza. V poročilu iz Pa-risa je bilo rečeno, da ja bil dr. Juan Negrin, ki je dotlej še vedno imel naslov ministrskega predaednika, odstavljen In z njim vred je bil odstavljen tudi "zunanji minister" Alvares del Vayo. Dvojica je bila odstavljena iz razloga, ker se ni hotela odtegniti vplivu komunistov — španska republičanska "vlada" pa noče imeti več nobene zveze s Stalinovimi komunisti. Uradno vodstvo španskih republl-čanskih begunov je zdaj v rokah odbora, v katerem so zastopane vse glavne demokratične stranke "cortesa" ali parlamenta španske republike. Za javnost je seveda vse to brez i>omcna, toda za španske begune v inozemstvu ima precejšen pomen; tem begunom, ki so odvisni od delavskih prispevkov Iz demokratičnih dežel za svoj obstoj, ni vseeno, kdo jih predstavlja — in mislimo, da danes se večina teh begunov dobro zaveda škode, katero so jim povzročili Stalinovi komunisti za časa civilne vojne. Skoda le, da niao španske demokratične stranke strogo nastopile proti komunističnim zdraž-barjem še takrat, ko so ros imele vlado španske republike v svojih rokah. Coughiinov teror v New Yorku ' Mesto New York doživlja že več tednov fašistično revolucijo v miniaturi. Agent je "fa-thra" Coughlina so skupaj z nacljsklm Hun-dom in drugimi lokulnimi fašističnimi organizacijami organizirali "krščansko fronto", katera rogovlli na ulicah s teroristično sgita-rijo proti Židom |mk1 pretvezo, ds pobijajo komunizem. Pri tej kamiwnji so coughlinovci v ospredju in drzno izzivajo kravate na ulicah; mnogo oseb jc že bilo ranjenih, osuvanih, na-hruljt nih in sretiriinih. Newyorškii |M>licija bi lahko zatrla te kra vale "krščanikofrontarjcv" v enem dnevu, toda dokaaov je vedno več, da newyoršku.policija daje (situho coughlinovcem. Policiji» mirno gleda coughlinovct', ko terorisirajo ljudi ns ulicah, kadar se |>a zgane, tedaj navadno udari po —-nasprotnikih "krščanske fronte". Seveda so m«»d nasprotniki tudi komunisti, kl so vedno v ospredju, ko pride do iggrrduv, ampak (silicija nima ene mere za vse pretepat e, temveč gleda ns cough I inovce Mimo a enom otVsom, za druge pa ima obe očeai in obe roki. MuKaxin The Nation porpča. da je neki polk-aj takole sagrosll človeku, ki so ga eoughlinovri o*u\*li in katerega je potem aretiral: "Židovsko »odrgo je treba pom eat i u N m Vaster* 1 Coughiinov! pretepači imajo torej zavesni-ke v pewyortki policiji, ki je pretežno katoliška; tudi policijski načelnik Je katolik. Zupau La Guar d »a as menda boji policije, ker storil nI t* ničesar kljub obilici pritožb, ki jih prejema Kadar jf kakšen coughliaoN ac pri jat ga navad (Dalja v saSaji kolesi) Glasovi iz naselbin NOVAKOV BESEDNJAK IN flEKAJ Katka Zupančič Pred sabo imam prepisan delec novega angleško-slovenskega besednjaka, ki čaka kupca. Angleški jezik je bogat na izrazih, to je obče znano. Toda, če bi kdo trdil, da je naš slovenski jezik v primeri z angleškim pravi beraček, bi se grdo motil. Izrazov nam bogme ne manjka, le najti jih je treba. Najti — kje? bi kdo vprašal. Povsod jih je, lepih, pristnih, jedrnatih slovenskih izrazov, če le imamo uho zanje. Zadnja po-tovka vas lahko preseneti s kakšno besedo, ki nikakor ni nova, marveč stara in drugod že davno pozabljena. 1 V Prekmurju boš našel izraze, ki jih notranjski ali primorski človek nikoli ne rabi, ker Ima svoje—oboji so slovenski. Gorenjska img P*- planipe in v zvezi z njimi polno besed, ki jih povprečen Belokrajinec ne pozna, ker jih v svojem vsakdanjem življenju ne potrebuje. I-ma pa spet celo zakladnico svojih", o kojih se pov prečnemu Gorenjcu niti ne sanja. Spominjam se, ko sem kot mala deklica čitala povest v "81oven«kih večernicah" od Mohorjeve djružbe In se ustavila ob besedi "vodir". Stekla sem k materi. "Kaj je vodir?" — "Ne znam. Preberi mi več tega, pa se bo morda pokazalo, kaj je." To sem tudi storila. Ali kaj kmalu me je prekinila mama; "Vidiš, kako ne znaš misliti. 'Vodir' je tobolecl Kaj drugega bi koscu šklepetalo ob strani?!" Hotela sem vedeti, dali je to-bolec potemtakem napačna beseda. Zakaj naj bi bila napačna? Zapomnim «i naj kar obe besedi, ml je svetovala in pripomnila: Boš vsaj na besedah bogatejša, če že ne na krajcarjih. Nekaj let pozneje mi je prišel v roke dr. Tominškov sloven-sko-nemški besednjak. Prvo, za čemer sem brskala, je bila besedica tobolsc: Ni je bilo notri. Alini poznal, ali je ni poznati hotel. Prvo ali drugo. Najbrž drugo — sem posumila — in strašno za malo se mi je zdelo. Pozneje sem odkrila v dotičnem besednjaku — alj je bil slovar? — takih vrseli več. Zvonko Novak pa se je bil pred par leti namenil, da bo zbral in sestavil besednjak, ki bo pokazal Čim največ mogoče besednega bogastva našega jezika in bo kot tak dobrodošel naši širni slovenski javnosti. In res. Njegovo delo je do-storjeno. Prvi del, t. j. ai.igleško-slovenski del čaka na založnika. Ze po teh predloženih mi straneh (črka "N". štev. str. 1704-1746) se da sklepati, da je bilo to ogromno delo, ki Je zahtevalo ne le poglobitve In snanja obeh jezikov, marveč tudi resnične volje do dela te vrste, |»olcg pa še dobro merico potrpežljivosti in predvsem vztrajnosti. Najbrže se bo temu ali onemu zdel novi besednjak preobširen in zategadelj—kakor sc to čudno sliši—nepraktičen. Toda av-tor je hotel ustreči s njim vsem slojem našega slovenskega živ-Ija. Oziral se je tako na preprostega človeka, kakor tudi na izobraženca; na mlade, kakor na stare. Posebno mladina, ki se za naš jezik količkaj zanima, bi s tem besednjakom lahko veliko pridobila; kajti niso samo suhe, gole besede, ampak tudi definicije in sem in tja nazna-čena tudi njih praktična uporaba. In tega je po mojem rajši preveč kot premalo. Celotni I. del besednjaka obsega namreč okrog 42 tisoč definicij. Toda dokler čaka snov na tisk, sa da še marsikaj izriniti, nadomestiti in popraviti. Tako ima n. pr. za angleško bssedo "nab" šest izrazov: u-hlastniti; zasačiti; zgrabiti; prijeti; ujeti; prestreči. S tem bi sp, mislim, smel zadovoljiti vsak dlakocepec. Toda "nest", pp naše "gnezdo", ima takole pripombo: starka pridno čepj na jajcih v gnezdu. Pravilno. Se pravilneje bi se glasilo, če bi namesto "starke" zapisal samica, kajti so to morda njena prva jajčka, ki jih je znesla—. Talfih malenkosti je morda več, ki bi jih kazalo izpustiti ali preobraziti. Mislim pa, da se avtor takih malih operacij ne bi bfanjl, čeprav v sporih na jezikovnem polju ne popusti rad. Čuti se pač — in to upravičeno — na tem polju doma. Ce se Že potapljamo, nas noben, naj bo še tako dovršen besednjak ne bo rešil. Kaj nam ga torej treba? Tako bq marsikdo rekel in s tem potrdil tisto našo glavno napako, ki se imenuje nebrižrjost, udanost v voljo božjo, ali kar že hočete. Res je, nič nas ne bo rešilo. Saj sami silimo v pozabo. Toda danes smo še tukaj! In jutri bomo tudi Še! Sirimp slovensko besedo, pa bomo obstajali še po-jutršnjem In morda še d^lj—. Kdo ve, kaj še vse lahko pride. Ce smo pa res neizogibno zapisani grobu, bomo pa svojim zanamcem tukaj in onim tam preko pustili vsaj dokaze svoje požrtvovalnosti in dobre volje. Po okrevanju Strabane, Pa. — Minulo je že precej časa, od kar sem zadnjič pisala v našem priljubljenem listu. Vzrok je, ker raje čitam nego pišem." Nič ni treba biti v skrbeh, da boš koga razžalil. Prosveta je v resnici priljubljen list, zato pa tudi čutim, da je moja dolžnost, da se zahvalim številnim prijateljem in prijateljicam za obiske, pomoč in darila za časa moje bolezni. Srčna hvala družinam Johna Zig-mana, Joeva Kirna in Jakoba Pavčiča. Ko sem 10. marca nenadoma zbolela v dvorani SNPJ, sta mi mr. in mrs. Zigman odstopila posteljo za eno noč in en dan, za kar jima posebna hvala, kakor tudi za vožnjo na dom. Prav tako lepa hvala vsem, kl ste me obiskali za časa moje bolezni. Ne bom naštevala imen, ker jih jc preveč. Nisem mislila. da imam toliko prijateljev. Upa hvala tudi SNPJ za M-niško podporo. Jednoto priporočam tudi drugim, ki še niste zavarovani pri nji. Storite to, ker se je jednota še vedno izka- Kongresnika E. ki bi ra^a uničila mezdni zakon ard W. Smith, demokrata, zala pošteno napram članstvu, bodisi v bolezni ali ob smrti. Se enkrat najlepša hvala vsenj za številne obiske in za vse, kar ste dobrega storili v moji bolezni. Človek šele v bolezni najbolje spozna, da ima prijatelje In da smo vsi enaki v vseh ozirih, tako v medsebojni pompči kakor pri skupnem delu za nepredek našega društva in odseka. Gospodinjski odsek društva 138 SNPJ priredi piknik v Dre-nikovem parku v nedeljo, 6. avgusta. Uljudno ste vabljeni vsi na ta piknik, posebno pa gospodinjski odseki v Moon Kunu, Syganu, Pittsburghu, Cliff Mini, sploh vsa okoliška društva in občinstvo. Igral bo orkester Josepha Kramerja. Pravijo, da bo izvrstna godlja. Gospodinjski odsek vabi vse plesalce in plesalke, ob priliki pa vam bomo poset vrnile. Torej na veselo svidenje 6. avgusta, pričetek ob 3. popoldne. Julija Balle, tajnica. Otvoritev izletniške farme ' v metropoli Cleveland. — Poručano je že bilo, da so si elevelandska društva SNPJ, združena v federaciji, nabavila svoje -lastne izletniške prostore za gojitev družabnosti med članstvom. Tudi je bijo že poročano, kakšni so ti» prostori in kje so.- V nedeljo, 6. avgusta, bo formalna otvoritev teh prostorov. To bo dan vsega članstva SNPJ iz našega okoli ša: Direktorij, federacija in u-radniki vseh društev smo imeli skupno sejo in storili vse potre bne korake, da bo to res dan S. N. P. J. v Clevelandu. Na tej seji je bilo razdeljeno delo in storjeni drugi zaključki. Podan bo kralek program, par govorov in nekaj za mlajše. Kuhinjo so prevzele naše Napredne Slovenke, tekme in drugo zabavo pa naši aktivni člani pri društvu Com rades. Za govornika je določen br. Matt Petrovich, kakor tudi šerif ondotnega okraja. Seveda tudi ne bo brez pivskega šta ba na obeh straneh bare. Za ples bodo skrbeli naši znani Vadna-lovi bratje in sestra, vsi člani SNPJ. Tistih ki imate svoje avte, se lahko peljete tja že dopoldne, vzeti pa morate košaro jest vin za "diner", popoldne in zvečer boste pa tam lahko vsega dobili. Tinti, ki nimate svojih avtov, boste šli lahko z busom, ki odpelje točno opoldne od SND, nakar se ustavi pri SN na Holmes a ve. in pri SDD na Waterloo. Drugič odpelje ob 2:30 od konca proge St. Clair-Nothingham kare. To bo zadnji prevoz in ne zamudite ga. Vožnja v oba kraja je 26c, kar je gotovo malo. (•riapa dr/a» nih miličnikov, katere )e gov era er (handler nom v Harlaaa. Ky. warn I na pomoč premogovnim baro- Tisti, ki imate svoje avte, pripeljite tudi svoje prijatelje. Članstvu in ostalemu občinstvu se sedaj nudi prilika, da po#e-tit,e te yrostpfe na dan Qtvorjt: ve. Ako želite dan dobjre zabave v prosti naravi, ne zamudite te prilike. Avtoisti naj vzamejo Chilicathi rd. (stara cesta 86). Ko pridete v dolino do pryega večjega mostu, greste v hrib, kjer pazite na Heath rd., kjer bo ob cesti napis. Par sto jardov od tam boste na mestu. I£dor ve za Zurcovo farmo, bo lahko našel, ker on je naš sosed. Ce bo vroč dan, vzemite tudi kopalne obleke, ker se boste lahko kopali. Članstvo SNPJ oziroma Cle-velandska federacija je storila velik korak naprej z nabavo teh izletniških prostorov. Kot je bilo že povedano, so kakor nalašč prikladni za take izlete, kakršnih smo mi vajeni. Kadar bo vse urejeno, bo prav udobno. Na zadnji seji se je direktorij po večal od devet na 21 članov. S tem se bo pospešilo tudi delo. Namerava se postaviti klet, brez katere pri naß seveda ne sme biti, stenovanje za oskrbnika, barvanje že stoječih poslopij, o-¿iččenje prostorov, ureditev žo-goigrišča in prostorov za bali nanie. Za vse tu so potrebne finance — farma kot taka je plačana. Zato tudi ta prireditev, da se bo dobilo nekaj "mazume" ta namen. Upamo, da se bo cleveland-sko članstvo odzvalo v velikem številu. Nas je preko 4000 in če pridemo vsi, bo že nekaj. Vabljeni pa so tudi člani in druRi rojaki iz bližnjih naselbin. Pridite vsi od blizu in daleč ne glede, h kateremu društvu spadate. Prostore nameravamo takp ure diti, da ne bodo odgovarjali le-za letno sezono, marveč skozr Vse leto. In kadar to dosežemo, bodo res pripravni za vse. * V nedeljo torej vsi na otvoritev teh prostorov. — Za odbor, J. F. Dura, 53. Zornikov odgovor Hermlnie, Pa. — Ker se na hajam zopet doma, imam priliko površno pregledati tudi liste, na katere sem naročen, osem po številu in od teh je sedem delavskih. Pogledam tudi dopise in najprvo prečitam tiste, katerih pisci so mi znani. Tako sem videl v (Prosveti z dne 24. julija, da me br. Langerholc večkrat imenuje. Ne vem zakaj prinaša na dan stvari, v katere je bil sam zapleten. Pravi, da sem se navduševal za svetovno vojno in bil naplačan s tem, da so prišli moji rojaki pod Italijo. Ne bom opravičeval proŠlosti, ker o tem se je že dosti pisalo. Tudi ne zanikam, da sem res pomagal in prispeval okrog $300. Štirinajst Wilsonovih točk pa Še hranim in tudi njegovega govora v Pittsburghu leta 1917 se še spominjam. Br. I^anjrerholc ne sme pozabiti, da se je tudi on udeleževal shodov JRZ in tudi finančno prispeval tej organizaciji. Podpisani ima še knjige darovalcev iz takratne I^angerhokove naselbine, ki se je 100% odzvala za svobodno jugoslovansko republiko. Ako jp bil br. Lanjrerholc takrat mnenja, da je Zornik na na|>ačni poti, zakaj ni tega takrat povedal in pisal članke v Prosveti, da bodo radi te agitacije primorski rojaki prišli pod Italijo? Ampak v kritičnih ča-*ih Midc na plotu le strahopetci, katerim je več ia lastni obstoj, kakor da bi se udeleževali bojev ra koristi splošnosti. Gotov sem. da bi se bila uresniči's ideja JRZ, to je združenje Srbov. Hrvatov in Slovencev v socialdemakratični republiki, a-ko M bili poslušali pokojnega predsednika Wilsona na mirov-, (Dalje sa I. etraaL) SI^avgi^ Kramljanje o mnogorojenfc Mnogorojenčki so vedno izjemen .i • ti zena rodi običajno le po en^tr!^ 1 čk. sicer še niti niso tako n . ^ * pride povprečno en slučaj dvo\tL t"4 so pa že velika redkost, šele „- Z ",■. rr°JC do 11,000 porodov pride en l^?0 * Dve tretjini trojčkov umre v p^, ^ nja Da so pa četvorčki iz tega, ker pri nas Slovencih od delavčeva žena Terezija Gorenc v ,'n ' V dila četvorčke, ni bil prijav ,, n ^^l četvorčkov. Statistika i ^ ^ tvorčki povprečno na 300.(K)() do 6(S° C dov; med 10 milijoni porodov so jih ^ Četvorčki ostanejo le redko pri ¿,^ 1 petorčkov pozna vsa medicinska liter* L sedaj samo 28 slučajev. Skoraj petorčki mrtvi na svet ali pa «¿¿M* rojstvu, zato ni čuda, če štejejo kana e torčice, ki jih je uspelo ohraniti pri «SL za svetovno čudo. Za šestorčke vedo do 2 samo za dva verodostojna slučaja. Noveiii teh dveh je slučaj neke zamorke v Afril Zlati obali. Sestorčkov se v obeh «lučIS' moglo ohraniti pri življenju. Sedmorčkov m dicmska literatura ne pozna. Ohranil se je v nekem nemškem mestecu nagrobni kamen srednjega veka, na katerem priča napis in s ka, da se je tam nekima zakoncema rodilo otrok hkrati. Nagnjenje za mnogorojenčke je v rodbin dedno. V nekaterih knežjih rodbinah kafe i dovnik skozi stoletja vedno znova dvojčke, nagnjenje za dvojčke se deduje v moški in že ski črti. Ce se kje zakoncema rodijo dvoji zasledimo prav gotovo dvojčke v materini pa v očetovi družini. Pri ženi, ki rodi dvojfl se prav rad tak slučaj ponovi. Pri prvem j rodu pa so dvojčki bolj redek slučaj, navad nastopajo mnogorojenčki kot 3.-5. porod. Ni več porodov mnogorojenčkov pade v dobo m 25. in 30. življenjskim letom žene, torej v dol ko je žena najbolj rodovitna. Imamo prave dvojčke, to so oni, ki »o nasti iz enega samega jajčeca in so zato v vsem p polnoma enaki. Pravi dvojčki so vedno Utej spola, večkrat so deklice kakor dečki. Nepri dvojčki so nastali iz dveh različnih jajčec. Z| to ni treba, da so si podobni in so lahko tu različnega spola. Nepravi dvojčki »o vecu dečki kakor deklice. Včasih se zgodi, da p( deta enojajčna dvojčka zrastla na svet (siai ska dvojčka). Zgodi se pa tudi, da .se ej dvojčkov le deloma razvije in da kh nosi j»ote drugi dvojček v obliki zunanje ali notranje bij ali parazita s seboj. Mnogorojenčki so vedno šibkejši kakor eq rojenčki, zato ni čuda, če smatrajo Ae dani mnogi zamorski rodovi rojstvo dvojčkov za f liko nesrečo in jih takoj umorijo. Teža in n likost novorojenih dvojčkov je navadno dali pod povprečjem, zato imajo tudi mnop mai odpornih sil in je umrljivost pri njih precejšnj Pogosto opažamo, da umreta oba dvojčka kl časno, ne samo v otroški dobi, tudi v poznejil letih. Moški dvojčki kažejo večjo umrljhi kakor ženski, ki so že pri rojstvu na boljiel kajti ženski dvojčki so redkeje mrtvorojei kakor moški. Tudi pri mešanih dvojčkih j umrljivost manjša kakor pri moških.—h H dovine sta najbolj znana dvojčka Rrmul in Rel ki sta ustanovila Rim.—-Vz. Sv. Cepljenje mater z malarijo Trideset pogumnih žensk se je prijavile 1 eksperiment, ki pomeni za znanost mno^o. Gl za trideset bodočih mater, ki so se dale v mi larijskem seminarju v mestu Memphisu cepi s paraziti te hude mrzlice, da bi se rešilo vpfl šanje, da-li se malarija z matere prenaša i otroka. ■ Vcepili so jim tako zvano kvnrt;«n>k<» naj rijo, isto, ki se pojavlja s svojimi napadi vrt četrti dan. Da so izbrali baš to obliko m rije, sta dva vzroka: prvič se ne končal koli s smrtjo, drugič pa v memphiski okolici« oblika skoraj ne nastopa, tako da Ih» «"ijucm dvom, da poteka bolezen od matere, « «i pojavila pri kakšnem otroku. Do dsn« dile že tri izmed cepljenih žensk NJ* "" so zdravi in niso pokazali Še nobenef» » malarije. Radio v ženskem klobuku Zadnja modna novost-norost v Parw' " ™ dijaki klobuk, klobuk za ženske, ki m« J ^ jen radijski sprejemnik. w ^, jem humorističnih listov dovoU P^ p. za sličice, kskšni bodo bodo* skih krožkov pri kavi, ko se b» uvelj.»* da radijskih klobukov. ^ Sredi opravljanja najnovejših* . škandalov se bo iz tega tura kakšne opere, iz drugega ki«"u ^ gem valu" bo slišati predavanj« *** ^ iračne napade, iz tretjega sen*> modnega tenorja, itd. , msM Novi klobuk ima v ostalem te ^ ke. Ze pred leti ao sc pojaj^' * ski klobuki s škatlami na godbo, jale najnovejše šlagerje. (Dslje il pr" ' ^ kj ^ no privedejo pred katoliškega * «» ca takoj oprosti. Ce je demokratična Vorku in ds ims pobesnel, i* newyorško policijo pod «vojo »<*> uprwii. . Lmaif * bo to s. AVGUSTA Eddie Cantor, filmski igralec ■lovcDiJC trN VLOMILEC K\ NA KOB1JO | Ljubljana, 15. julija. LdoHdne je bi,a konča" E,va proti italijanskemu C,l0 in posestniku iz Rovt ELk Henriku Zerjalu, ■Tbtožen večih predrznih Epa njegovemu svaku Jo-Elirju ki je bil obtožen, ■pomagal svojemu svaku ■akridene stvari. Lava se je pričela včeraj Cdim kazenskim senatom, E«n sta pod predsedstvom ■ kederhasa sodelovala gg. K dr. Pom|)e in Javoršek. E je ves dopoldan, pa je Eradi zaslišanje dveh na Evdlaganih prič preložena E« dopoldne, ko je bila iz-I*xiba. Obtožbo je zasto-Evni tožilec dr. Vilko Laik. Obtožnica je Zerjala [večjega števila vlomov, ki ■ lani in letos izvršeni na Ijikem. Med tem je štela Eca v Žerjalovo breme ta-Eveh velikih zavojev s hod-peietove gostilne v Cerkni-ftateri se je nahajalo za bli-■0 din raznega blaga', nada-Li v občinsko blagajno v Kjah nad Cerknico, iz kate-Bviomilec odnesel tudi blizu ■din gotovine in nekaj hra-|knjižic, pa tajnikovo zla- I.Med drugim je obtožnica & Žerjala tudi vloma v Iko hranilnico v Starem trli Ložu, kjer je iz blagajne, ne storilec navrtal, izginilo ■ na 22 jurjev, vloma v trlo Uda Medena v Begnjah, Iz ukradenim blagom utr-lode najprej v vrednosti II,000 din, nato pa mu je »dni za prvim vlomom na Btin bilo odnesenega blaga lu 6(M)0 din. Žerjal je bil In tudi vloma v blagajno lini« v Železnikih, v kate-Ina srečo ni bilo nič denar-I vlome v trgovino Karola Ia na Velikih Blokah, kjer piki raznega galunterij-Iblaga za 1800 din. Drugi pc Jože Košir pa je bil p, da je Žerjalu trikrat poli nositi cule ukradenega L od katerega ga je nekaj i na Vrhniki poskušal vnov- rjalovo sodelovanje s sva-r&etom Koširjem je zanj p usodno. Druga Jožetova ► J'' namreč poročena z ne-M ni kom in temu je Jože kakšne posle je imel P Zerjalom. Temu zaupa-I' "Mila ovadba in hišna ffva na Zerjalovem novem 1. *jer so varnostni organi «le zaloge iz navedenih •uvirajočega blaga, ki so M"unu ,puznaa za svo-T<*1* iz taltlh klešč se je ¿"rjal zvito, čeprav ne B u®|shom izvijati. Trdil Je VHC' zatrjevanje svaka 1 J0'0 maščevanje, atvari, zaplenili na njegovem M* da je nakupil za nizko neznani! prodajalcev. 'Vxak" stvar je navajal J™ Matke. Tako je reci-■J1 /a ki jo je begun j *"nki tajnik z vso gotovo-I za svojo jk> nekate-P1111' znakih, trdil, da jo i/. Amerike. .V11 hlU> pri tem mar, če ,,r«g< ¿aradi njegovih de m trpel. Tako občinski tajnik sam .« on navrta j*. » trgovca Medena, k "•Jjj-tja žrtev vlomilca, <]k I" sam sebe okra-'rilastil zavaroval-prav je bil prot '] "hr.-menilna pri-obtoženi Ko-•angertwk more ve dett, da pred *6 leti nI Mio HN PJ niti drugih naprednih «tez Ker Slovenci večinoma niso gnali drugega jezika, so morali pristopiti k takrat obstoječim "Organizacijam. In ker nI bilo drugih kot katoliške, so ae morali istih posluževati. Podpéaani je pristopi) k nemški organizaciji, ki Ima eneke principe ko SNPJ K« pa človek plačuje nekaj let, rad ne puati in se drži irvoje Organizacij« Tako j« torej z ne*tml katoliškimi člani. Držijo ae, ker so stari In so zaverovani pri Uh organizacij ah. To Je popolnoma pravilno is ekonome^ ga »tališč*, Ampek radi hrena» aeinostl ali alebega zaslužka vsi prizadeti pogovarjamo, na kakAen način nam lio mogo'« obdržati svoje zavarovanje, ker članstvo ae krči v na^lb podpornih organisecijeh bolj in bolj, čeprav kupujemo nove člane. Posamezna društva so ts-tela prfiaitijmli« ftkt bi «ku- žen j o ne bilo koristno po geslu, da v «druženju je moč. Tudi naša mladina bo dobila več zaupanja v naše institucije. Torej s združenjem bomo še nekaj Časa obdržali slovenska imena in spomin na slovenske pionirje, čeprav bodo organizacije upravljane v angleškem je-aiku. Ako ae bomo pa kavaall za malenkoatl, kot je vera in podobna atvari, ae bodo naše organizacije vidno krčile leto za letom. Podpisani doatl občuje z rainiml ljudmi in ve, kaj piše. Vsemimo za vzgled Združene drŽave. Pred idruženjem leta 1776 «o ae naaeljencl skozi par sto let borili, katera cerkev naj bo prava. Po zmagoviti vojni ia neodvisnost pa se je ta stvar porinila na stran. Sprejeli so u-stavo, ki je ločila cerkev od države. Ti možje, očetje Amerike, •o rekli, ako je cerkev dobra, potem s« mora sama vsdrževati brez podpore s strani države. A-kp ni, naj pro|>ade. Z drugo besedo: kdor jo hoče imeti, naj jo podpira. Tudi SNPJ je bila ustanovljena na tej podlagi, zato Jo tudi spoštujemo. Ampak ker le ne rastemo kot bi radi, agitlramo med drugimi organizacijami sa združenje. Zato sem zapisal, s. Langerholc, da časi se spreminjajo, ker vem, da je mogoče zgraditi most preko prepada. Glede principov in podobno lju dje tudi niso veči tako zabiti, da ne bi poznali koristi, ki bi jih imeli od združenja. S. Langerholc naj vzame ca vzgled našel binp Strabane, kjer žive svobo-dom¡sleci in katoličani, toda i majo zadrugo, lepo dvorano, |>o sojllno in hranilno društvo. In vse to plačano In še denar povrhu. Torej razumejo koristi složnega dela. Tam, kjor se pre pirajo sa malenkosti, ki v tej deželi prav malo pomenijo, pa vse propade, Samo zabavljanje čez duhovščino nam ne bo pri ndslo socializma, paf pa ljudi odtujevalo od nJega. Kar se tiče komunistov in Napreja, nima podpisani nobe nih tajnih zvez. Za komunizem nisem Še nikoli agitlral, pač pa nasprotno. Bil som že dostikrat v debati z njimi, ker človek ne more biti socialdemokrat In komunist. Ako pa ol»ČuJem z vlš Jlml komunisti, je to moja za deva. Saj Ae ječarji priporočajo človeški družbi, naj upoall kriminalce po odsluženi kazni, da Jim da boljšo priliko za pobolj-lanje. V 130 milijonskem narodu so različni elementi In različne ve-Polovica Jih Je avobodomi- Italijanski fašizem za sporazum s sovjetsko Rusijo Fašistična "Gazetta del Po-polo" je objavila daljši članek o Sovjetski Rusiji. Liat trdi v tem članku, da Rusija nima nič skupnega a kapitalističnimi državami in da se zato mora približati totalitarnim državam. List pravi, da so bile revolucije v Italiji, Nemčiji in Španiji ljudski uiiori proti buržuazlji. Ti "ljudski upori" so bili kot v Rusiji revplycija proletarijuta. Razlika obptoje samo v tem, da je Rusija ostala zvesta ideji reduega boja. med Um ko so Itulija, Nemčija In Spauija prenesle ta ^aaredni boj le na zunanjepolitično iHulročj* (kjer razlikujejo med državami bur-žoazniml in plutokracljami in državami, ki ničesar nimajo). Končno prihaja Ust do zaključka, da se Rusija na vsak način mora približati faAističnim režimom ln ae sprašuje, čo bo imel Stalin dovolj moči za to. —Po Del. Pol. re. slecev, ali vsaj takih, ki ne spadajo nobeni cerkvi, ampak niso zato nič boljši, ker ne rasumejo ekonomskih vprašanj. Ali nI to* rej potrebno, da gremo med Reakcija aktivna 1 na več frontah Kongraapik Martin •vari uiti ja Washington, D. C. — (FP)— "Preiskavo federalnega delavskega odbora bodo vodiU reakci-onarji, ki bi radi uniAill vae delavske zakona, sprejete v zadnjih letih v kongresu,"' je dejal kongreanlk John A. Martin, demokrat is Ooiorada ln Alan bratovščine železniških strojevodij in kurjačev. 'To sploh ne bo preiskava, temveč inkvisiclja." Martin Je rekel, da Je reakcija na delu na več frontah. Ts bo na|>ela vse sile, da dlekreditira delavski odbor in oak u be Wsg-nerjev sskon. Kongresuemu odseku, ki bo vodil preiskavo, bo načeloval Howard W. Smith, re-akcljonarnl demokrat Is Virgin!-je In velik aovrainik unij. "Ts odsek", je dejal Martin, "bo skušal uničiti delavske se-kone. "Zavzel je stališče, da mora dela veki odbor služiti velikim korporacljam, ne unijam. Cas je prišel, ko mora delavstvo nastopiti kot enots, drugače bo reakcija triumfirala In uničila vse pridobitve, ki so Jih delavci is-vojevall s velikimi žrtvami. U-nlje CIO In ADF morajo Poravnati spor in skupno voditi boj proti sovražnikom." ADF in CIO blokirali kompanijiko unijo Janesville, Wis, — Zarota Rock River Woolen Co, in nJene kompanijske unije proti tek-atilni uniji CIO je ispodletela vsli'd skupne akcije državne de-lavake federacije (ADF) In unije CIO. Kompenijska unijs je predložila peticijo državnemu delavskemu odboru, naj rssplA« volitve gl«d*> representaclje pri kolektivnih (»oggjsnjlh. Pri tek bi glaaovali vsi bivši uslužbenci, člani kompenijeke unije, tie akcijonerei delavski odbor Je namignil, da bo upošteval peticijo, ker Je orodje delodajalcev, tod* prol*sti e strani državne delavske federacije in unije CIO so to preprečili. Kompanija je ljudi povsod,'kjer se zbirajo? Dosti je med njimi bfvAih ko- T*""' M"' munistOv. Sedaj niso več. Zrno- ***** od""ni tlll so se, ker niso Imeli dovolj znsnja. Mar naj jih zdaj zato aovražimo? Ako pa kdo |s> razočaranju zabavlja, bodla! pomotoma, prenagljeno ali Škodoželjno, ae Zornik šs zmeraj po-tegne za atranko, o kater! misli, da je v pravom. To je bil slučaj na slovenskem dnevu, opazka glede Molka in Gardna. Knako Storim tudi povsod, kjer naletim na zahrbtno obrekovanje. K. ¡¿angertiok'. Zornik Ima že 40 let dslavskegs boja In Izkušenj za seboj. Pa Ines *am»re. Anton Zornik, KI). Piknik SNPJ p Ha r h, r tonu Harber Um. O. — Okrožna fe-derer!je društev SNPJ priredi v federac iji, da ae skupno posa-bavemo v prosti naravi pri kozarcu hladnega pivs. Federscij-»ki odbor Je pridno ne delu, da bo vas poaetnike zadovoljil s vsem. Zs pleN bo igral valčke in polke Lukrilčev orkester. Od moje strsn) prav lepo po-vabim Franceta »farblči, naj tudi on pride na naš piknik, da se bova enkrat aavrtela France, Če znsA tako plesal kakor pisati dopise, potem bom prav sedovoijns s teboj, U piši, Frenee, tvoji dopisi ao nam dobrodošli. Ker so ' Ikrlti, ne zahrbtni. U take naprej. Naj š« omenim, da preoeta- piknik v nedeljo, t. avgusta, na nek piknika bo razdeljen med Novakovi farmi na Hhrrman rd , 'raa včlanjena društva In lede-eno miljo od Harbortona. Vab raeijo. Torej v nedeljo vsi as I jeni ste od blisu in dsleč, poseb piknik ns Nmskovo farno, no pa (kult v a, lu ao vu*ujene4 ____Mffc. Ifc • .....00000000000000000............................................... Roman Treh Src JACK LONDON ..........................000000000000000.......................................................... — Prav zdi se mi, da sem opazil med jezdeci tudi vašega prijatelja Torreaa. — Med našimi sovražniki? — je vzkliknila I^eoncie presenečeno. Spomnila se je, da jo je Tor res zjutraj zasnubil in prisegel žrtvovati zanjo vse, celo življenje. — Najbrže se je zmotil — ja dejal Francis in vzel daljnogled, da se sam prepriča. — Jezdeci so v gruči tako, da obrazov ni mogoče razločiti. Gotovo pa je, da jih vodi poglavar. — Kdo pa je U capin, Torres? — je vprašal Henry osorno. — Takoj» ko ava se spoznala, mi nI bil nič kaj všeč, in vendar sto ga vedno z veseljem sprejemala pod ivojo streho, Leone ie. — Oprostite, sire, prav ponižno prosim, o-prostite — se je oglasil kapitan Trefethen. — Moram vas namreč opozoriti na neko stvar, sire. Rad bi namreč vedel, kdo so ti jezdeci, ki galopirajo po obali? — Včeraj ao me hoteli ti gospodje obesiti — se je zasmejal Francis. — Jutri so pa nameravali zaviti vrat mojemu sorodniku, ki stoji tu pred vami. Pa smo jih speljali na led in zdaj smo srečno tu. Zdaj vaa pa opozarjam, gospod kapitan, da vaša jadra brez pomena vihrajo po vetru. Jadrnica atojl na meatu. Kako dolgo se pa mislite Še muditi v teh krajih? -r- Mr. Morgan, sire — se ja glaail odgovor z velikim veseljem služim vam, ki ata najeli jadrnico. Vendar pa vas moram opozoriti, da sem angleški državljan. Kralj Georg*, aire, je moj kralj, in njemu se moram pokoriti v prvi vrsti, njemu in njegovim zakonom o pomorskem prometu. Zame je povsem jaano, da ste prekršili zakone države, ki ji pripada ta del oceana. Drugače bi nas jezdeci ne preganjali, sire. Vem tudi, da me hočeta priailiti, naj prekršim mednarodno pravo a,tem, da vam pomagam pobegniti. Čast ml torej veleva, da ostanem tu, dokler ne bo v sporazumu z obema prizadetima strankama likvidiran konflikt, ki ste ga zakrivili v mestu. To ja moja dolžnost, ki mi jo nalaga zakoniti vladar. — Nehajte s temi lamentacijami In požurite se, da čim prej odplujemo, kapitani — ga je prekinil Henry srdito. — Sire, oprostite, toda opozoriti vas moram, da niste vi najemnik te ladje. Niste pa tudi veliki kralj George, ki sem mu priaegel zvestobo. — Veste kaj, kapitan — je dejal Francia prijazno, zakaj naučil se je bil občevati • človekom, v katerem sta bili pomešani dve raai in dve naravi. — Jaz sem najemnik vaše ladje. Zato bi vas prosil, da aa pokrijete ln odrinete iz chiriquiskega zaliva takoj, čim zapiha ugoden veter. — V pogodbi, sire, ni rečeno, da mora moja "Angelika" prekršiti lakone Paname in kralja Gaorga, — Za to dobite poaebno nagrado — je dejal Francis, ki je postajal že nestrpen. — Kar hitro na delol — Ce Je tako, sira, tedaj morava prepisati |M»godbo in določiti trikratni znesek prvotne najemnine. Francis je prikimal z glavo. — Dobro. Samo še trenotek, sire. Takoj prinesem Iz kabine držalo In črnilo, da podpiševa pogodbo. — Grom in strela 1 — je zakričal Francis. — Pustite vendar te formalnosti in poskrbite, da takoj odrinemo. Pogodbo lahko podpiševa tudi med vožnjo, in prepričani bodite, ds ne bo nič slabša. Poglejte! Tam na obali so že začeli streljati zs nami. Tudi kapitan Je allšal strel. Ozrl se je in opazil luknjo, ki jo Je napravila krogla na jadru. — Imenitno, sire — Je dejal. —• VI ste gen-tlcman in poštenjak. 8 pogodbo bom torej počakal do prve ugodne prilike. Hej, ti črnec! Ilajdi h krmilu! Vsi ns svoja mesta! Le hitro razpnite jadra! Hej, požuri se, Parclvale! Vsi so ubogali — celo Psrcivsl, kingstonski črnec, čigar koža je bila tako črna, kakor je bilo belo njegovo ime, je odšel molče na svoje mesto. Tudi drugi mornar Jusn, ki je bil bolj Spanec nego Indijanec, ae Je uklonil kapitano-vemu povelju, f — Daj temu črncu po glavi, če se ti bo upi-ral — Je zašepetal Henry Francisu. — Sam sem pripravljen atoriti to za dva centa. Tods Francis je zmajal z glavo. — Mož rsvns prav, toda v»a nesreča je v tem, da ima kot jamajski črnec strašno trdo butico. Pole« tega pa tate po njegovih žilah še indijska kri. Lahko ai torej misliš, da zgrda ničesar ne opraviva. Mož je tako trmast, da nama ne kaže drugega nego potrpeti in ostati pri starem pregovoru, ki pravi, da najde lepa besads vedno lepo mesto. Namene ima mož dobre, samo zaslužil bi rad. Poleg toga pa ris-kira svojo ladjo in živi v trdnem prepričanju, da je sijajen govornik. Te dolge lamentacije mora vlači iz sebe, sicer bi ga razneslo. Tisti hip se Je približal Henry ju Enrico Solano. Nosnice so se mu napele, v drhteči roki je nervozno stiskal puško. Ves ginjen je potegnil Henry j a za roko. — Težko sem se pregrešil zoper vas, aenor Morgan — je dejal atari Solano. — Nenadna smrt dragega brata Alfara me je tako pretresla, da sem obdolžil vaa umora. Tu ao ae atarcu oči ardito zaavetile. — Zakaj to je bil umor, zavraten in strahopeten umor — sunek v hrbet pod okriljem temne noči. Moral bi vaa bolje poznati. Toda bratova amrt me je tako potrla, da niaem mogel trezno mlaliti. In vaa okolnoati ao govorile proti vam. Na to, da je moja ljubljena in edina hčerka zaročena s vami, nisem niti pomislil. Pozabljeno Ja bik) vae, kar sem vedel o vaa. Kaj mi je bilo takrat mar, da ate pošten, iakren in hraber mož, ki bi ne mogel pod nobenim pogojem zahrbtno napasti in umoriti človeka. Obžalujem, verjemite mi, da obžaluješ. In ponosen sam, da vas morem znova pozdraviti v svoji rodbini kot bodočega moža nam vsem enako drage Leoncie. Henry Morgan je bil torej znova prisrčno sprejet med člane rodbine Solano, toda Leon-cio Je jezilo, da izgublja njen oče po svoji španski naravi toliko nepotrebnih besed, mesto da bi stisnil Henryju roko ter muj^ogledal odkrito v oči. Henry ali Francis bi v takem slučaju gotovo ne frazarila. — Zakaj neki — je razmišljala — morajo moji rojaki posnemati v zgovornosti jamaiske črnce? Francia se na videz ni zmenil za obnovitev Henryjeve zaroke z Laoncio. Opazoval je zdaj bledo-žoltoga mornarja Juana, ki se Je pogovarjal a avojimi tovariši, zdaj zopet je geati-kutiral z rokami ali kimal z glavo, kakor da je zatopljen v ivoje misli. V resnici mu pa ni bik» pri srcu nič kaj prijetno. i"" 'J VII. — Zdaj bo pa težko ujeti te ameriške svinje, — Je tarnal Torres, videč, kako naglo reže "Angelika" valove. Vse tri nova zvonove bi dal iz katedrale, če bi jih mogel dobiti na muho, še predno zapuate zaliv — Je izjavil Mariano Vercara e Hijos. — In če bi imel oblaat nad vsemi yankiji, ki tako hitro beže, bi Jih poslal prav tako hitro k vragu, in sam hudič bi se moral naučiti angleščine. Alvarez forrea je razbijal z obema rokama po sedlu, toda vaa besnoat je bila zaman. — Kraljica mojih sanj! — je ponavljal venomer. — Izgubljena Je, za vedno Je izgubljena. Videl sem jo, kako je plezala po lestvi na krov. In vaega je kriv ta newyorški Morgan. Cim zapusti ladja chiriquiski zaliv, ji bo odprta pot do New Yorka. In ni se mi posrečilo zadržati taga malopridneža niti mesec dni. Regan mi obljubljena nagrade ne bo izplačal. — Stavim glavo, da ne uidejo iz chiriquiskega zaliva — je dajal poglavar svečano. — Saj nisem tak tepec, da bi Jih ne znal pravočaano poučiti, kako ja treba spoštovati naše zakone. Mar nisem priaegel. da bom do smrti sovražil te ohole in nesramne Američana? Solnce zahaja, veter pa piha še vedno slabo. Kar poglejte na nebosklon, pa ae takoj prepričate, da nocoj silnega vetra na bo ln da nam torej begunci ne uidejo. Ce aploh zapiha močnejši veter, bo pihal od severovshoda in gnal begunce proti ožini Chorrara. In tja ai ne bodo upali, to mi lahko verjamete. Njihov kapitan pozna prav dobro to morako ožino. Skušal se jI bo izogniti in pluti mimo Bocaaa del Toro ali skozi kartaginsko ožino. Celo v tem slučaju jih pre-hitimo in speljemo na led. MoJa glava nI kar si bodi. Cujto! Do Las Palmaaa je zelo daleč. In vendar aa moramo odločiti za to pot. Tam imam dobrega inanca, kapitana ladje "Dolores", in U nam priakoči na pomoč. — Cemu neki nam bo U stara, napol razbita ladja, ki sa na more ganiti iz pristanišča? — Je vzkliknil Torraa. - (Dalje prihodnjič.) Sin edinec Vera Cigara Bruno Je potežka) leseni is hoj. "Preveč si mi naložila, ms-ma." Pogledal je mater In so zasmejal v bojazni, da bi ga ne prevtela čuvstva. Mati Je atala oh mizi in stiskala roke. Mati sme Jokati, ker Je pač mati. A Bruno odhaja k vojakom, p« bi b'lo »»nežno. ko bi jokal za rad. t «ga "Mama, saj bo samo nekaj mesecev Potem bom šele čl.»vek, ki sme prosto zadihat*. In službo dobim.- Saj vidiš, da moram." ____ Da mi le ostane! zdrav, fant I* dvojega se bojim: malarija in tifusa. Slaboten nisi, ali vendar ... Pa pridno piši. Ca bo* potreboval, ne sramuj sa pisati, liom že kaj poslala" Bruno ja stisnil oči. Kaj bi aa cmeril! Poglobil j« glas, kakor bi hotel «a naprej zatreti vsak drget v besedah. "/.bogom mama!** Ko ja bil tr ta vrati, ai Je a prosto roko zakril oči In zaihtol. Skočil Ja po ntopnicah. da bi ga mat! ne videla. Kako amešno! Da bi Jokal, Ce gre k vojakom! Cea devet mesecev bo spet doma. Potem gotovo dobi službo, stalno službo. |latari ne bo več treba garati ia skrbeti za odraslega izštudiranega alna. Prvič je zdaj na to re-eno pomislil. Pri prelszu Je stalo neksj Aansk. Čakale so na vlak, ki pri-j hajal, je pasljivo očistil voai tod mimo. Odšli ao fantje, msdeže ns hodniku in \ Bruno je pissl, da je še precej zadovoljen. Hrana je dobra in več Slovencev je med njimi. Mati se Je oddehnila. Nič ni zahteval denarja, pa mu je le poslala stotak. V šaljivih pismih je opisoval življeUje v vojašnici in izven nje in navade tovarišev. Smejala se je tem pismom in jih rada kazala dekletu, ki ga Je imela na hrani. Tudi prehladi! se je bil malo, a pri vojakih niso pomehkuženi. 2e drugi dan je vstal in iel na vaje. Sinčkov edinčkov ne vpraiujejo, ali jih še boli trebušček. Mati se je nasmehnila, a v duši jo je zaskrbelo. Da le ni prezgodaj vstal! Tako hitro ae prehlad ne ozdravi. Vsaj doma ne. Morda pri vojakih. Ako je bil samo nahod, bi tega Bruno niti ne omenjal. Dekle pri kosilu ji je pritrdilo. Pisala je piamo, polno naavetov. Iz vaakega stavka je govorila skrb. Bruno ae je vračal a četo v vojašnico. Peli so glasno a korak ni bil več trden. Izmučeni so lovili tempo in se silili k pesmi. Narednik jih ni več mučil ustavljanjem. Včasih je stisnil obrvi in pogledal proti nebu. Svinčenosivo nebo je viselo nad mestom. Rad bi bil odnesel suho obleko in kožo. Sopara Je ležala nad prašno cesto. Ovratniki so bili pretesni in čepice ao se lepila v znoju ob čelo. Od vaj in vročine oslabljena teleaa ao se poganjala naprej in miali so obletavale samo en cilj. V mir in hlad! Bližali so se mestu. V pol uri bodo v vojašnici. Tam si bo počil, četudi ne za dolgo. Nevihta ni prizaneala. Začele ao padati debele kaplje, kakor hitro ao prikorakali v mesto. Smehljaje se so lovili vojaki prve hladne kaplje na lica in pospešili korak. Ljudje ao bežali z ulic in se stiskali ob zid. Z neba se je uaula voda, ki je plju skala po tlaku in drla v kanale, Močen veter je zanašal dež skoraj vodoravno, da je bil bežečim v lica. Narednik je zamahnil roko proti akladišču, kjer je bilo pod daleč visečo atreho var no zavetje za vso četo. Vojaki so le praradi ubogali in se usuli proti skladišču. Zgovorno ao ae poatavili ob zid. Tudi nekaj drugih ljudi je ondi iakalo zavetja. Vojaki ao oživeli. Veaele opazke ao se mešale z besnenjem nevihte« Mlada dekleta so bežala ob ccati, držala klobučke in nemirno iakala oddiha poc varno streho. Vsa četa jih je spremljala % očmi in opazkami Narednik ae je široko smejal in tolkel mokro čepico ob dlan. Iz veže, kjer je vedrilo več j udi, se je izvila elegantna dama in pritekla pod dežnikom do vojakov. Narednik je veselo šinil sloke nožice, ki so preska kovale mlakuže v lahkih poletnih čeveljčkih. Ko je pogleda do obraza, sa je zresnil in strumno pozdravil kapetanovo soprogo. Tudi vojaki so potihnili in gledali mlado gospo pod dežnikom. Pošljite enega izmed fantov v moje stanovanje, da takoj zapre okna in odnese cvetlične lonce z balkona v kuhinjo. Tu je ključ. Ampak zanesljivega fanta, da veste. Moje služkinje ni doma. Uh, ta veter! Okna in zavese, vse bo mokro. Brž, hitro! Vse cvetje mi zbije toča." Narednik je mežikal v zadregi in prikimal. Ozrl se je in po-mignil Brunu. "Narodni trg, pet, saj veš. Drugo nadstropje. Hodi!" Bruno je salutiral in odvihral v dež. 8tisnil je ramens in dirjal po ulicah. Ključ je tiščal v pesti in mažikaje sledil nspi-som ulic, da bi ne zgrešil. Sele v veži označenegs poslopja je prvič postal in lovil sapo. Od obleke in čevljev je teklo. Z obema rokama ae je oprijel ograje ob stopnicah in gledal curke za seboj. V drugem nadstropju so ga le bolele noge, posebno v kolenih je klecal. Za minuto je postal, da je prestalo močiti okrog čevljev, potem pa je hitro odprl stanovanje In opravil povelje kapetanove soproge. Ko je od- mokre vrsti Newyorftki Guardia. župan F.~~H. La GLAD Alma in Paul Ellerbe njihovi dečki. Tako nenadoma postavil cvetlične lonce na suhe ao traali. Razgovarjale so ae in cunje, ds bi ne imočili lepih tal. si včaaih obrisale o^raz. L* Bru Skoraj po prstih je odšel Iz stanova mama ja stala sama in gie- novsnja. Mak) ga je stresalo po dala proti kolodvoru. Tako tež- telesu, ko je počasi stopal po ko jI Je bilo. Ko Je mimo prlvo- stopnicah. Znnaj je še vedno lisi) vlak. Je iz dveh vozov maha-1 lo. Zmračilo ae je kakor zvečer lo več rok In robcev, Bruna ni bilo videti. Morda ni mogel do okna Saj tako nI motel vedeti, da gs bo mati čakala pri prelazu. ■ da bi ostal zdrav! in ceste so bile prazne. Le avtomobili so švigali po njih in naglo izginjali ta ovinkom. Brdfno se je pognal v tek. da čimprej j stopi pred narednika. Vojaki so še vedno čakali prve prilike, da odkorakajo v vojašnico. Kape-tanove soproge ni bilo več. Odšla je v prvo kavarno na oglu u-ice. Ves spehan in curljajoč je Bruno sedel na prizidek. Vojaki se niso dosti zmenili zanj. Le Slovenec Janko ga je podražil: Lep si! Ampak za zalo kape-tanko si lahko napravil moker zprehod." Namrščil je obrvi in dodal: "Nesramna ženska, kaj!" Bruno je oddal ključ naredniku. "Tako premočen ne moreš za njo v kavarno. Na, Jovo, odnesi ključ gospe. Potem pojdemo." Bruno je drgetal. Ovil je čepico in jo spet posadil na premočene lase. V čevljih je pri vsakem zgibu zažvekalo od vlake. Stopil je nekaj korakov sem in tja, da bi se ogrel, ker ga je začelo mraziti po hrbtu. Nared nik je omahoval, ali bi odšli ali ne. Dež je aicer še lil, vendar se mu je zdelo, da ne smejo predolgo vedriti. Vojaki so se naveličali stati. Posedli so ob prizidku in uganjali burke. Narednik jih je ostro pogledal in vsi so skočili pokonci. "Se pet mi nut, in hajdimo!" Bruno je zbolel. 2e zvečer je ves gorel v vročini. Oči so se mu zalivale in vse telo je bilo razbeljeno, četudi je trepetal od mraza. Na smrt utrujen se je zavalil na posteljo, a spanec se mu je odmikal. Bruno je strmel v temno in zdelo se mu je, da ai mora sam nabrati spanja. Nekje je hotelo, da ga zajema z žlico. Bruno je zajemal, se mučil. Žlica se je topila v njegovi dlani. Obupa val je. Pod njim je zmanjkalo tal. Stopal je le še po ozki nitki, ki se je vila kakor spirala. Taval je naprej, spirale so se odmikale, se vrtele v nedogled nost, in Bruno je moral hoditi le po njih, teči, preskakovati, vedno naprej, v vrtoglavo daljino brez konca so se vrteli krogi pred njim, lovil je ravnovesje, trdnost, moral je teči po krogih, vr tel se je z njimi, vedno hitreje Ob strani so se kopičili cvetlični lonci in počasi drseli v brezbarvno globino. Od njih je curljala vlaga. Bruno se je lovil po zraku, na nogeh, postavljal cvetlične lonce nazaj v vrsto. Cvetje se je usipalo ob dotiku njegove roke. Lonci so drseli po mokrih cunjah, ki so se začele ovijati o-koli njegovih gležnjav. Bruno je kriknil in preskočil cunje. Zjutraj so ga poslali v bolnico. Prostori so bili prenapolnjeni, zato so ga oddelili v barako na dvorišču, dokler ne bo prazna postelja v glavnem poslopju. Apatično le ležal v kotu, dokler ni prišel strežaj. Spomnil se je nejasno matere. Prisluhnil je vase, nekaj ga je sililo, da mora materi povedati, da je žejen. Prosil je papir in svinčnik. Prijel je svinčnik in se čudil svoji veliki roki. Med prsti je nerodno stiskal svinčnik in črko-val v megli na papir svoje težke misli. Zapisal je besedo in pomislil. Vse telo se je treslo od napora "Bolan sem. Žejen sem. Polno nas je tukaj, kakor sardin v škatli. V kotu je napol zmečkana sardina. To sem jas. žejen sem. Prehlad i I sem se. Vrlina je v sobi. Injekcije. Žejen." Trudno je povesil roko, in list je obležal pod brado. Spat ae ja dvignil In zapisal na rob pisma na-1 daljevanje svojih miali. Pisma ni dokončal. Cez tri dni je umrl. Msti je prejele le kratko sporočilo. "Vaš sin Bruno Kmetič je 16. septembra umrl." Ostalih podatkov in dstuma ni pre-čitala Od vaegs njenegs sina. od njenega visokega, slokega fanta z nasmejanim obraaom je ostalo le to krstko uradno obvestilo. Msteri je postalo slabo in tiho se je seaedla ns tla. Beth Wathson je bila dobra duša, toda lačna je bila in listnica iz svinjskega usnja, ki je kukala iz žepa na hlačah moža, ki je hodil pred njo po veliki trgovini, je dražila njeno poželenje. Tudi zeblo jo je, premalo je bila oblečena, toda ničesar drugega ni imela, da bi dala nase. Obredla je bila sedemnajst "posredovalnic za službe." Ni prišla v trgovino nakupo-vat — saj v svoji stari, ponoše-ni ročni torbici ni imela niti toliko denarja, da bi za eno noč pla čala sobo — prišla je, da bi se o-grela, zeblo jo je v mozeg in kosti. Prizadevala si je, da ne bi gledala listnice, toda ta listnica je tako vabljivo kukala izmed škri cev na suknji človeka in videti mu je bilo, da mu zdaj zdaj lahko pade na tla. Cena obleke, ki jo je nosil, bi njej zadoščala za šest mesecev življenja in ob bri-ljantu, ki ga je imel na prstu, bi lahko živela tri leta. Tesno je šla za listnico. Trudila se je, da je ne bi videla, in se je ozirala po ljudeh okrog sebe; prijazna, majhna, stara gospa v črnem, dvoje s ceneno e-leganco oblečenih deklet, ki sta Živahno brbljali med setoj. Ce se ne bi bilo zgodilo, da je mala stara gospa pričela iskat i svoj žepni robec in da sta deklet izginili, bi listnice prav gotovo ne bila vzela. Tisti hip pa je še od nje ves strah. S hlastno kretnjo je vzela listnico in jo skrila v svojo tor bico. Ta strašni hip je hvala bogu minil in ona je bila spet tisto lepo, rožnato, nežno mlado dekle, ki še nikdar v življenju ni storilo nič zlega. Obstala je in se je delala, kakor da bi si z zani manjem ogledovala svilene noga vice. Ob istem pultu je stala mala stara gospa. Kaj ji je morda nalašč sledila? "Zdi se mi, da ste trudni", je rekla stara mala gospa. "Zaka, pa ne greste v čakalnico za da me, da si malo odpočijete?" "Jaz ... jaz ne morem. Jaz jaz moram iti. Zmenjena sem nekje", je jecljalo mlado dekle V toplem zraku je pričela med leti, stopila j a, zatavala je in torbica ji je padla iz rok. Stara mala gospa jo je pobrala in ji jo je dala nazaj. "Vendar se morate najprej malo odpočiti," je ponovila sta ra mala gospa. Toda Beth je ni čula. Držala se je za pult in je trepetala o< strahu. Nad glavami množice je uzrla zaskrbljeni obraz lastni ka listnice, ob njem so zasijale sinje barve policijske uniforme Vsi ljudje v trgovini so se ji za zdeli kakor daljne, majhne črne točke. 'Nikar "e hodhTorfTl Stran" ** * j« roko dotaknil "Tale gospod," jtr*y J je »zgubil svojo listni '.1 Dekle je zajecljalo n J ki »o njej sami zvrj e Ustniku listnice j. J žal. . J Saj ne rečem, ds * J istnico, ampak bili «te čJ sno za menoj, ko h« je J ta stvar," je dejal. "Jaz »J spod stražnik, komaj hii> d3 pazil dekle. S|tt je pred H potem je zaostala, in «J to listnice ni bilo več". | "To ni mogoče", je rekla mala gospa. "To dekle ni i tatica. Tu je, preiščite njen čno torbico." Beth je mislila, da se bo zdaj pogreznila v zemljo. SI brez zavesti je strmela pr policist pa je odpiral njem bico. In strmela je še zmi ko jo je policist spet vrg< pult in je lastniku listnice« "Ta stvar je opravljei sfcod. To dekle je nima." Videla je, kako stf odhaj ba moža, toda njeni topi ¿u so mogli ničesar dojeti. V« je razumela, je bilo, da svoji bedni, stari torbici tri polpence, malo pudra, rougea in polomljeno ličilo ustne. "Jaz sem namreč listnico la iz torbice," je rekla mala ra gospa in je vedla dekle izhodu. "Policist bo že vede slov gospoda in jaz bom pi bela, da jo dobi nazaj, lačrti " "D-da." Svoj plašč ste pač kajne? Zdi se mi, da ste službe in bre? denarja?" "D-da." "To sem si precej mislili "Zakaj . .. zakaj pa ste li to zame?" "Ker poznajn taktne i To je bilo prvič, kajne?" "D-da." "Pa mi obljubljate, da bo zgodilo to nikdar več?" "Ne, ne, nikdar več." "Glejte," je rekla mala gospa, "zato sem storila to. pa, otrok moj, pojdive malo dovat." "Kdo ... Kdo pa ste vi? prosilo dekle. Mala stara gospa se smehljala. "Jaz sem tu hišna detektiv je rekla. (Poslovenil L li Liiten to and Adnrtiu PALANDECH'S YU60SUW Ml Folk Songs and Mm Tambaritoa Orelw* 8 tati ob WW Al, Wmf Md 8. Olaifc II naroČite si dnevnik prosv ejo 1L i. dva, tri. Mrl all pst pa M it pWale »rt SNPJ. Ust Praarata Tsrsj sadaj ai nn Praavate ia *sAs getov* h v vsaki draHai Usta Presvsta |et ki M rad tttal list rssk šaa Cat Za Ctcsra ia Ckkf k> 1 tadaik Ia.......... I tednika Ia......... I Ud si k« Ia......... I tednik« la......... ft tednikov ta........ .......... M tU U I* Iß Iß Za ZdmL Mar* la X tadaik la..............«Jt t tednika te............ Ml . | tadaik« te............ «.«t 4 tednika I«............ l.M t tednik av la.•••...•••• ali Za Knopa !*.. Ispolnlte spadali kapa«. »Hladite ratrabno Ordar v pUmm te al naroitU Prosrate. Uat, ki M *sls m Pajaanlios—Vsalcj kakor hitro kateri tek «laoov pr«'* u 8HPJ, ali to m presoli prod od družin« »a bo ^ tednik, hoda «oral Usti flaa is doUtos drnliM. kM* "T m narotona aa darmik Prosvoto, te takoj nasnanitl srrs*»-^^ te obanani doplatoU dotlfao vsoto liste Prosite. tedaj mora apravalitvo Sntisti datam sa te n,r 1) Ia* PtOaVETA. SNPJ. MIT Sa Lawndala Aro, aa Itet Prosvste ČL drsi»*« •• >e*******e****e****see*e**e*< Usta rite te ga prftpMto k ■•!» narntelal U O •i,,,,,,,,,,,,,.,,,,.,,,,,,,.,,',,.* D.. 4 ........ČL (X dr.*"11 B-.....* B......- i e e e • a e i Ker