Posamezna številka RM 0,15
Uprava KlagenXurt, PosUacb 115 / Uredništvo v Kiagenlurtu / Naročnina ise plača naprej) mesečno z dostavo na dom KM 1,— »vključno KM 0.21» za donaSaice) / Odjavo naročbe
tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno 1л le do 25. tekočega meseca / Oglasi (Ш 0,06 za milimeter stolpec
Slev. 72.
Krainburg, 12. septembra 1942.
Leto 2.
Churdiill |e sporočil grajo Stalina:
»Moskvi smo obljubili vse"
пМе zQube na morju so zelo težke" - Rooseveli naznanja grozeči polom gospodarstva Ш
Smrtni boj za Stalingrad
Višine T bližini mesta so zavzete — Pri brezuspešnih razbremenilnih napadih je bilo sestreljenih 59 sovražnih oklopnjakov — 128 sovjetskih letal uničenih v enem dnevu

Jugovzhodno od Novorosijska smo Zavzeli nadaljnje višine v vojnem ozemlju, je bilo utrjeno z bunkarji. Težko topni-®tvo vojske je potopilo na obali Črnega ®^orja pet prevoznih ladij.
Ob T e Г e k u je vrgla nemška bojna sku-Pjia neke oklopnjaške divizije z mnoštve-®iini silami napadajočega sovražnika na-je vdrla v sovražne topniške postojan-in je uničila baterije.
V trdnjavskem ozemlju Stalingrada s podporo letalskega orožja vzeli na-*^^jnje močno utrjene in žilavo bran lene utrdbene naprave. Pri obrambi močnih razbremenilnih napadov smo sestrelili 59 sovjetskih oklopnjakov. Bojna letala so bombardirala pristaniške naprave in preskrbo-valna skladišča Astrahana. Nočni napadi so bili naperjeni proti letališčem vzhodno od %lge.
okoli Rsheva je sovražnik
jetsko letalstvo je zgubilo včeraj 128 letal, poleg tega so lovski letalci sestrelili en pri-vezni balon. Osem lastnih letal se ni vrnilo iz poleta zoper sovražnika.
V opoldanskih in večernih urah 9. septembra so preletela posamezna angleška letala zapadno Nemčijo. Radi nekaj vrženih zažigalnih bomb so nastale malenkostne škode.
Predstra^i čolni so sestrelili v Rokav-skem prelivu dve angleški letali.
Welirmadit le darovala 123 milijonov
Vzgled v vojni zimski pomoči 1941/12
Berlin, 11. septembra. Sedaj je na razpolago uspeh vojne zimske pomoči 1941/42 iz med oboroženo silo zbranih daril, ki so bila
Churchilloiro тцшс računsko poročilo
io°n "Spadati z močnimi prehotaimi Prcdsedtiili јв sporočil Stallnovo дгзјо - „NašB zgube na morju so zelo velike"
zafel
2гах„	silami. S sodelovanjem
orožja smo jih v hudih bojih odbojnih	uničili 77 sovražnih oklopnih
Ladoga-jezera in na obkroženi fronti Stalingrada so se izjalovili napadi boljševikov. Pri bro%-ђ	poskusih sovražnika, da bi izsilil
nik J preko Neve, smo uničili 36 sovraž-®'n čolnov.
noč BO izvedli Sovjeti molilne ® e nad vzhodno nemško ozemlje. Sov-
Stockholm, 11. septembra. Angležki mi» nistrski predsednik Churchill se je v to« rek predstavil Spodnjemu domu, da v svojem računskem poročilu o svojem zadnjem potovanju sporoči grajo, ki mu jo je izrekel Stalin v Moskvi. »Sovjeti niso mnenja«, tako je prostodušno priznal, z lahnim, njemu neznanim obžalovanjem, »da smo mi ali Amerikanci dovolj storili, da bi izvedli ofenzivo zoper Nemčijo«. Britanski ministrski predsednik se je olajšal tudi s
ftooseveli zvoni k alarmu
Сгегеб! polom gospodarstva USA - Cene *ov - Roosevelt zahteva takojšnjih
11. septembra. Roosevelt je no ^^ngresu poslanico, v kateri ga nuj-8D	v kar v najhitrejšem postopku
zakon, ki, njega predsednika, izre-® Pooblašča, da stabilizira izdat-® Za življenje, vključno cene vseh jedelskih izdelkov, z ukrepi, ki ae mu zde
Prikladni.
izrednega povišanja cen — tako se ' v Kooeeveltovi po.slanici med drugim f&* gospodarska katastro-Ha največjega obsega. Tako so cen« za poljedelske pridelke po-j ! ^ 85% in več. Ta razvoj mora posledice, ako se ga kar hiteti!! zavre. »Treba je kar najbolj vapn ' ♦ • * oteži vojnih naporov z ne-i? K®spodarske zmešnjave in da ee tej ataatrofo, ki bi izjalovila zmago v ^«loval 'ki	bi kongrec zadosti hitro
močji ' , ^oeevelt sam s svojimi polno-iil. P°®»oval in krutkomalo kongree izlo-
I^ocwevelto^ tednov traja prikriti boj med Politi^ini	kongresom. Gospodarsko
ne ni.« H	smatra vlada za nuj-
in bi 1 ui kongresu, ker niso popularni PonmJ^ elabo vplivali na volilne izide, •ničen <	Roosevelta pri poskusu ure-
g. X J^^vojih davčno političnih predlogov Pol^aali, da je oet*l kongree trdovra-
Živilom SO poskočile že za 85 odstot-ukrepov, da se prepreči zmešnjavo
ten. Sedaj je Washington pred nalogo, da draginjo ustavi, ko je zavzela tak obseg, da ogroža gospodarski ustroj USA. Sedaj se bore za to, kdo bo nosil odgovornst za te nepriljubljene naredbe. Pred več meseci, ko Roosevelt ni podcenjeval grozečih težav, je izjavil na neki konferenci časopisja željan slavnih dejanj: za pobijanje inflacije ne potrebujem kongresa. Njegova pooblastila, da 'Nadaljevanje na 2, atraal.)

PoliliCna modrosi Elcunorc
dana izključno iz vojaške plače in v katerih niso vpošteti odtegljaji plač ali vojnega plačevanja pripadnikov oborožene sile, ki je dosegel neverjetno višino 123,326.929.48 RM. S tem je bil uspeh prejšnjega leta z 59,364.463.12 RM več kot dvakrat prekoračen. Posebno velik delež pri tem rekordnem uspehu ima nemški frontni vojak, ki se bojuje na Vzhodu v smrtni nevarnosti in je boljševike, kot tudi zimo premagal. Ti možje, ki so ležali v jarkih in bunkarjih pri mrazu 50 stopinj ali še več, ki so kljubovali v ledu in snegu boljševiškim napadalnim poskusom, so daleč od domovine dokazali, da so tudi v svojih najtežjih urah sledili pozivu domovine, in so jo prekosili s svojo darežljivostjo.
priznanjem, >da so naše zgube na morju še vedno zelo težke«. Toda to prebridko resnico je zasolil s tolikim optimizmom, da so se s tem načinom govorjenja prepričani poslanci odpovedali debati, ki je bila prvotno predvidena za dva. dni. Predvsem z namigom na dozdevne angleške uspehe v severni Afriki in z izjavo: »Prepričali smo p@, vodilne može Sovjetske unije o naši lojalni odločnosti, da jim kolikor mogoče hitro in brez ozira ni nastopajoče zgube in žrtve pomagamo«, jf pregnal premaganec izpred Dieppea svojim poslušalcem vse dvome in si je s tem zagotovil sličen »govorniški uspeh«, kot ga je doslej še vedno dosegel po vsakem angleškem porazu.
Churchill je govoril najprej o svojem obisku v Moskvi in je povedal, da sta imela on in Harriman dolge konference s Stalinom in Molotovom in da so vsi skupaj s skrajno skrbnostjo preskusil sedanji položaj. Pri tem ni zamolčal začetnih mišljenskih nesoglasij, trdil pa je, da so bila kasneje izravnana.
K vprašanju Bližnjega vzhoda je pripomnil Churchill, da položaj pred njegovim potovanjem nibilpopolnomazadovo-(Nadaljevan Je na 2. strani.)
.....Xf	\ "T :.
Eleonora Roosevelt, žena sedanjega predsednika Severne Amerike, tipični eksemplar ameriškega ženskega sveta, uganja politiko. To vendar ni nič novega. Da pri tem govori neumnosti, tudi ni nič novega. Od časa pa do časa slišimo vseeno radi »staro«, se vsaj lahko smejimo. Ker se je njen mož nekaj oglasil pred mednarodno dijaško zvezo, tudi ona ni mogla svojega talenta zatajiti in se je ravno tako poslu-žila prilike, tako imenovanega mednarodnega dijaškega zborovanja, da .pristavi svoj blagoslov. Prorokovala je svetovno katastrofo za čas po vojni. Utemeljitev, ki jo je dala za svoje prorokovanje, pa kaže, da o narodnem gospodarstvu nima niti najmanjšega pojma. Ona namreč misli, da se bodo narodnosti potegnile nazaj v svoje đzke meje in da bodo zasledovale samo svoje lastne gospodarske boje To je še ne-umnejše izraženo, kot si mali Karlček iz 6. šole predstavlja sestav svetovnega gospodarstva. Tudi s svojimi siceršnimi izvajanji očividno ni dobila pritrdila gospodarskih krogov. Ona je rekla, da politika soseščine že spada v mišljenski svet ameriškega naroda. Pri tem pa je zelo smešno, če »Magazine of Wallstreet« v nekem članku izvaja, da je politika dobre soseščine Zedinje-nih držav v gospodarskih in finančnih zadevah preveč enostranska in da vedo v kateri smeri. Prva dama ne bo razumela pri svojem očividno zelo površnem narodno gospodarskem znanju, kaj je bilo mišljeno.
ĐVft lell Pred dvemi leti, 6. septem-llOie	bra 1940, je doživela Romu-
Ummmiip	svojo revolucijo, ki je
' pognala usodo dežele na nova pota. Kralj, ki je za državo postal neznos-Ijiv, se je odpovedal prestolu in maršal Antonescu je vzel v imenu mladega kralja Mihaela, ki ga ves romunski narod zelo ljubi, usodo države ob izlivu Donave v svoje roke. S tem je bil ustvarjen temelj za temeljito spremembo v Romuniji, po kateri je klicala večina prebivalstva že nekaj let. Marschal Antonescu, čegar vojaška, stroga, simpatična postava kot državnega vodje spada danes že v sliko nove Evrope, pred dvemi leti ni prevzel lahke naloge. Država je bila v notranjosti pretresena vsled revolucije, gospodarsko oslabljena in zunanjepolitično postavljena v sredo krize. Maršal Antonescu je znal to mlado, njemu zaupano državo srečno pripeljati mimo teh pečin. V notranjosti je preprečil zmešnjavo in je istočasno našel priključek na novo Evropo. Izbruh vojne na Vzhodu je zajel Romunijo sredi obnove. Vkljub temu pa maršal Antonescu niti trenutek ni pomišljal, da ukrene pot, ki jo je on sam že večkrat označil kot pot časti. S svojim delovanjem na strani osiščnih moči v boju zoper boljševizem, se je mlada Romunija zajedno kar najlepše obnesla. V tej vojni je Romunija osvobodila 4 milijone Romunov izpod boljševiškega go-spodstva in pridobila nove rodovitne pokrajine. Toda ta uspeh je plačala z visokim vojaškim udejstvovanjem. Z dostojanstvom je romunski narod, ki si še ni popolnoma opomogel od notranjih zmed, nosil nova bremena vojne in se izkazal kot dragocen zaveznik Reicha. Medtem ko so ravno te dni romunske čete ob strani svojih nemških tovarišev mogle doseči nove ponosne zmage, se nemški narod prisrčno spominja dneva, ko je Romunija pred dvema letoma našla pot k narodni obnovi.
Nastopili so k napadu
Pehota zavzame nove izhodne postojanke.
j[PK.-Aufnahme: Kriegsberichter Ripken, Atl., M.),
Oeneralpoetkommissar Ultrajlne je v zvezi z Deutsche Post Os ten uvedel Kraftpostver-kehr med Lemhergom In Klevom, na 536 km dolgi progi. S tem je bila Kraftpostllnie Ravno—Kiev za 220 km podaljšana.
^ova Hredilei evropskega konlinenla je možna samo
1 IVIemČijo / lelik*il«*n»%l mMeimlm - Trdoto smrlnim sovražnikom
Vsa Evropa zre z napetostjo na dogodke jugovzhoda Sovjetske unije: večje število narodov pa je v pričakovanju zloma boljševiškega odpora, potem so pa tudi oni, ki še vedno upajo na stare čase, v katerih so na stroške nem&ega naroda živeli ugodno, celo izkoriščevalno življenje. Tako začne Reichsminister Alfred Rosenberg pod na, slovom »O nalogi usode evropskih narodov« v »Volkischem Beobachter« svoj članek, iz katerega posnemamo med drugim sledeče:
Marsikateri teh narodov so se pustili na-hujakati v neko sovraštvo zoper Nemčijo, ne samo vojaško po izbruhu vojne 1939, temveč tudi politično že mnoga leta preje. Vojna sila Adolfa Hitlerja in njeni zavezniki so jih premagali; nekdanji vodilni krogi pa so s svojim pripadništvom doživeli, kako velikodušno je postopal z njimi Ve-likonemški Reich in jim dal možnost ozdravljenja in globljega razmišljanja. Vemo, da je prav mnogo ljudi spoznalo resnično tudi uro usode, se brezpogojno uvrstilo v fronto za uničenje boljševizma in se izjavilo pripravljeno za včlenitev v novo Evropo. Legije skoro vseh evropskih narodov korakajo ramo ob rami z Nemčijo v daljnjih poljanah vzhoda ter potrjujejo to voljo tudi z dejanskim sodelovanjem.
Pripadniki stare demokracije pa še vedno mislijo, da lahko naslovijo na velikodušnost nemškega Reicha in njegovih zaveznikov zahteve, kakor da ne bi oni nam napovedali vojno, temveč da bi jih m i napadli. Ne more biti dvoma o tem, da so ti krogi, posebno od nastopa vlade po Fiihrerju, napravili svojo deželo za torišče vseh sovražnikov Nemčije. Tisk, stranke in vlade so v teh letih vedno rade pomagale, če se je • šlo obrekovati nemški ^ich in njegovega Fiihrerja ter umazati nacionalsocialistična stremljenja. Te narode je vsled tega zopet treba od časa do časa opominjati nato, da ne morejo drugi staviti zahteve, temveč sama Nemčija in njeni zaveznikL Nemški narod je prevzel nase največje žrtve v obliki svojega vojaškega udejstvovanja na fronti, potem pa tudi v discipliniranem prenašanju onih mnogostranskih omejitev, katere je ta vojna z vsemi svojimi posledicami zahtevala od vseh. Ni dvoma o tem, da morajo žrtve prenašati tudi oni krogi prejšnjih nasprotnih diriav, ki mislijo, da se lahko uredijo tako, kakor da se ne bi ničesar zgodilo; ki se delajo pri vsakem ukrepu užaljene in pokažejo tako zv an o >elabo razpoloženje«, če se mora tudi od njih zahtevati težja žrtev v vsem njihovem življenjskem zadržanju. Radi tega je treba za vse nedvomno izreči nazor, da. če ima kdo v tej celokupni borbi, pravico do prednostnega položaja, so to Nemčija in njeni neposredni zavezniki. Ako nemška vojna sila na morju, na kopnem in v zraku danes lahko uničevalno udarja, potem je to možno samo, ker je nemški narod globokega prepričanja, da mora svojo laetno usodo nositi skupaj z usodo vseh drugih narodov.
Ona si je priborila resnično pravico, da se ne ozira na pretirane zahteve onih krogov, ki so ji prisegli zlo in propast. B^lj-ševiška-židovska-angleška propaganda, ki ae sedaj stalno trudi, podpihovati s svojim hujskanjem prebivalstvo različnih zasedenih pokrajin Evrope, dela tako, da ne bi bila Anglija povzročevalka tega svetovnega požara, temveč Nemčija. Ce tukaj ne bi bila utelešena v Nemčiji neka nadevropska odgovornostna zavest, potem bi bilo marsl-krat želeti tem krogom, eno leto boljševizma v lastni deželi. Potem bi doumeli razliko med usodo in usodo, in to, kar Nemčija od njih zahteva, ter mora v bodoče spričo celokupnega položaja šele zahtevati, spoznati kot rešilno možnost in ne kot izzivanje, katerega je treba kritizirati.
Vsled dolgoletnega hujskanja, vsled odklonitve enakopravnosti in končno vsled napada judovskih-demokratskih-boljševi-ških sil je bila Nemčija prisiljena, žrtvovati stotisoče svojih najboljših in tako povzročiti globoko žalost mnogim nemškim ženam in očetom vsled izgube njih sinov. To moramo Imeti vedno znova pred očmi, kadar se govori o težavah drugih narodov. Nacionalsocialistični pokret mora to vedno znova in pred vsem svetom izjavljati In posebno sedaj povdariti, ko se angleška židovska avptovna agitacija dnevno In v oja-čenl meri trudi, da preobrača dejstva. Ako
danes Francozi, Belgije lin Nizozemci — in tudi Vi, Oberkrai-nerji — še živijo in lahko delajo, če jih še ne davi boljševizem in če niso oropani vsega svojega imetja, potem se nima jo zahvaliti svojim vladam ali Angliji, temveč izključno samo nemški vojni sili in vojnim zaveznikom, ki se bore na vzhodu.
To je edino merilo, katerega moramo uporabljati pri vseh zahtevah nemškega Reicha.
Nacionalsocialistični pokret in national, eocialistični Reich se nista dala nikoli voditi od malenkostnega maščevanja; vedno sta se izogibala izvedbi nepotrebnih repre« salij; pripravljena sta bila in sta še pri' pravljena ceniti vsako prostovoljno sodelovanje in tudi priznati vsako stvarno podporo celokupne evropske borbe. Ce pa obstojajo krogi, ki razlagajo tako velikodušnost za slabost ali celo drzni mislijo, da lahko zahtevajo življenjski strandard pribl. iz 1. 1930., se ne smejo čuditi, če nastane v Nemčiji polagoma neka ogorčenost, nemška velikodušnost pa preide do trdih zahtev, ki smejo imeti samo ta cilj, zmagati v tej vojni. To vojno pa lahko dobimo samo, če zastavimo vso kri in značaj nemškega naroda in njegovih zaveznikov. Zato se mora vse zgoditi, da ojačimo to celokupno delo. Dolžnost in naloga vseh narodov v vseh zasedenih
ozemljih pa mora biti samo, naj bo na zapadu, severu, jugu ali vzhodu, da se voljni včlenijo v to potrebo.
Nacionalsocialistična revolucija je dokazala, da je sicer velikodušna napram uvidevnemu sovražniku, pač pa trda proti svojim smrtnim sovražnikom, trda pa tudi zoper one, ki po neki izrečeni odločbi še vedno mislijo, da lahko špekulirajo s staro nemškg dobrosrčnostjo. In kakor je novi Reich sprožil roko notranjepolitičnim nasprotnikom, najbolj zagrizene pa izločil iz državnega življa, tako je stavljeno danes vprašanje zadržanja vsem narodom Evrope. Novo ureditev evropske celine si moremo zamisliti sploh samo z Nemčijo. To je trdi zakon, pod katerim stojimo sami, kateremu pa do zadnjega tudi mislimo slediti.
Fiihrer je že marsikateremu nasprotniku dokazal svojo velikodušnost in neko zadržanje, ki ne želi omalovaževanja časti poštenega nasprotnika. To zadržanje so mnogi doumeli, v številnih slučajih pa ga niso razumeli. Najskrajnejši čas je, da razumejo ta usodni problem dežele zasedenih pokrajin. Ta trda usoda se glasi: Zahtevati smejo samo Nemci in njihovi zavezniki, ker se borijo svojo celokupno eksistcnco za rešitev Evrope, in z vsemi močmi morajo vsi pomagati, ki so kakorkoli prišli v področje te velike borbe. Cim več ljudi kontinenta se bo včlenilo v to usodo, tem prej bo možna rešitev evropskega problema in končanje te velike vojne. Tem hitreje pa je s Lem možna tudi novoureditev za one narode, ki so se s celokupno eksistenco in z vso voljo vsaj zdaj stavili tej usodi voljni in brezpogojno na razpolago.
Višine pri Slalingratin zavzele
Težke oklopnja^ke zgabe Soijelov pri njihovih lazbrcmcnilnih napadih
.IIIM 1>1Ш к NS I i
Karnteii Omhh.. Klajceiifurt	Rfii.Hrioh
Dr. Emil HeltJen. - muptBchrlfUelter FVWMch gormtmamn. t Zur»lt Ut Aniei»«iUiete Nr.l ettJtle.
ам mul I'riickeifl — VerleK»lelter: Fri " ■ ■
Oberkomando der Wemacht je dne 9. septembra objavilo:
Pri zavzetju neke obvladujoče višine jugovzhodno od Novorosijska smo pripeljali preko 1000 ujetnikov in uplenili 27 topov, en oklopni vlak in številno siceršno vojno opremo. Pred črnomorsko balo ao potopila bojna letala prevozno ladjo s 500 brt.
Pri T e r e k u je zgubil sovražnik pri brezuspešnih napadih 18 oklopnih bojnih vozil.
V	trdnjavskem ozemlju Stalingrada 80 predrle oklopnjaške čete trdovratno hranjene postojanke sovražnika in eo zavzele v ogorčenih bojih neposredno zapadno od Stalingrada ležeče obvladujoče višine. Ponoči smo mestno ozemlje kot tudi sovjetska letališča vzhodno od Volge bombardirali.
Jugozapadno od K a 1 u g e smo odbili ponovne krajevne napade sovražnika. Število v tem bojnem odseku od 11. avgusta dalje uničenih oklopnjakov se je zvišalo na preko 1000.
V	prostoru R s h e v a tudi včeraj ni bilo večjega bojnega delovanja. V času od 30. julija do 6. septembra sta tukaj uničila vojska in letalstvo 2126 sovjetskih oklopnjakov.
Na obkroževalni fronti pri Leningradu so se izjalovili posamezni sovražni napadi. Na Ladoga-jezeru smo tri sovjetske topniške čolne težko poškodovali z bombnimi zadetki.
Na visokem Severu so napadla bojna letala letalsko oporišče ob zalivu Kola in pristaniško ozemlje Murmanska. Lovs>ci letalci so sestrelili v tem prostoru 26 sovražnih letal brez lastnih zgub. Sovjetsko letalstvo je zgubilo včeraj v zračnih bojih z nemškimi in hrvatskimi lovskimi letalci in po protiletalskem topništvu 137 letal. Štiri lastna letala pogrešamo.
Pri poletih nad zasedeno zapadno ozemlje in pri posameznih dnevnih motilnih poletih nad zapadno Nemčijo smo v zračnih bojih sestrelili 10 angleških letal.
Ponoči 80 napadli oddelki angleškega letalstva jugozapadno nemško ozemlje. Civilno prebivalstvo je Imelo zgube. Pred vaem v stanovanjskih četrtih so nastale stvarne škode in škode na poslopjih. Po dosedanjih poročilih smo sestrelili tri od napadajočih bombnikov.
V	času od 28. avgusta do 8. septembra Je zgubilo angleško letalstvo 262 letal, od tega 120 nad Sredozemskim morjem In v severni Afriki. V istem času smo v boju zoper Veliko Britanijo fgubili 69 lastnih letal
Bojni letalci so podnevi in ponoči napadli oboroževalne tovarne in vojaške naprave na angleški južni obali, kot tudi v srednji in Vžhodnf AhglljT. Eno &n^eSTto lAdRfAo ladjo s 300 brt smo z bombnimi zadetki potopili.
Chordiilloio mutno raCnnsko porotilo
(Nadaljevanje s 1. strani.) 1 j i V. 8.armada je potrebovala novega vzgo-na in novega vodstva. V sedanji sestavi, z generalom Aleksandrom in Montgomeryjem na čelu, je pa sedaj zastopano, »kar imamo najboljših moči na razpolago. 8. armada je radi tega sedaj močnejša, kot kdaj poprej. Dom je lahko sedaj brez skrbi prepričan«, tako je izjavil Churchill v svojem bahaštvu, »da je naša obramba sedaj dovolj močna, da se sovražniku ne protivi samo tedne, temveč celo mesece«.
»Naše zgube na morju so zelo težke«, je nadaljeval Churchill. Toda trdil je, da je proizvodnja trgovskih ladij povečana ih vzdrži korak s številkami potopitev. Glede Malte je izjavil Churchill, da je odporna moč otoka pojačana z ostanki razbitega konvoja. Težke žrtve, ki so bile pri-zadejane konvoju, da so s tem opravičene.
Churchill se je nato zavzel za pojačano sodelovanje pomorskih in zračnih sil in za povečano oborožitev ladjevja in trgovske plovbe. K vprašanju angleškega poraza pri D i ep p e u je pripomnil omalovaževalno, da smatra podjetje za »neizogibno potrebni manever«. Angleži so s tem dobili Informacije In sovražnik »lahen pred-okus tega, s kakšno močjo in na kak način bo Anglija nekega dne napadla«. Samo ob
ŽROMO С1ТП
Obisk RfilchsvvlrtschaftMminlstra dr. Waltef Futika v Romuniji Je končal v nedeljo s sprejemom Relchswii'tschELftsmlniatra pri državnem" vodji maršalu Antonescu. Reichsminister Je v ponedeljek popoldne dospel na povabilo ogrskega finančnega ministra Remenyl-Schnellerja na uraden obisk v BudlmpeSto. V njegovem spremstvu se nahajajo vodilne osebnosti gospodarstva.
GeneralStabni šef fašistične milice general Galbiatl je obiskal od 5. do 23. septembre Nemčijo, da bi proučil mnogovrstno vojno zaposlitev SA.
Na EI-Alaraeln postojankah bodo razdelili več tisoč paketov daril Italijanskim In nemškim vojakom, ki so jih zbrale fašistične ženske organizacije.
Neka komisija portugalskih generalšfeabnlh častnikov In pionirskih' častnikov se nahaja sedaj v Nemčiji.
Po neld no\i naredbl je v Franciji v depar-tementih Nord in Pas-de-Calals Židom pod kaznijo prepovedano: obisk gledališč, kinov, koncertov, restavracij In kavam, razstav, knjižnic in javnih parkov, udeležba kot gledalcev in sodelavcev pri športnih prireditvah, kot tudi uporaba Javnih telefonov.
Prejšnji potniški parnlk »Manhattan« TJSA s 24.000 tonami, največja ladja ameriškega trgovskega brodovja, ki Je sedaj prevažal čete pod Imenom »Wakefield«, Je na odprtem morju popolnoma zgorel.
Kot italijansko vojno poročilo javlja, je tor-pednl čoln >Ors« potopil Sovražno podmornico.
Po poročilih iz Buenos Alresa se je tamošnjl policiji posrečilo odkriti komunistično organizacijo, ki je argentinske trgovce In industrljce poskušala prisiliti s strahovalniml čini k plačilu znatnih zneskov v podporni sklad boljše-vlkov.
Državni tajnik Hull je Izjavil, • da je USA
zgradila na otoku Gallapagos oporišča.
člani kongresa USA so sklicani za ponedeljek, 24. septembra v Washington. Ta predčasni sestanek zakonodajne skupščine se Izvrši radi zahteve predsednika, da najkasneje do 1. oktobra sprejme zakon, ki mu omogoča za odpravo Inflacijske nevarnosti utrditev vseh cen In mu v ostalem daje v roko gospodarsko diktaturo.
Kot angleški ameriški dopisniki iz Moski'e poročajo, 30 skoro popolnoma Izostala brezžična poročila Iz Stalingrada.
Na železniški progi Kalro-Aleksandria je najbrže radi sabotažnega napada zletel angleški municljski vlak v zrak.
Doslej je bila Hitlerjugend Gauov Weeer-Ema In Ost-Hannover skupno v ozemlju 7 (Nordsee) obsežena. Za Izenačenje organizacijskih oblik Gauov je bilo organizacijsko ozemlje 7 (Nordsee) z veljavnostjo od 1. septembra 1942 deljeno, tako, da dobi Gau Ost-Hannover <4fll> irvttje lanttio ozemlje HJ. s:&
fUhrerJa novega ozemlja je bil določen Ober-bannfUhrer Kremers. GebletsfUhrung Ima svoj sedež v LUneburgu.
sebi razumljivo je, da ae je končno Churchill bahal tudi s strahovalniml napadi zoper Nemčijo.
Roosevelt zvoni k alarmu
(Nadaljevanje s 1. strani.)
so zadostna, da lahko sam ukrene potrebno. Sedaj se je pa očividno ustrašil takega koraka. Ne morda, ker Ima morebiti pomislek ke, da bi kot diktator nastopil v demokraciji, temveč ker se boji za svojo priljubljenost — za demokratični politični eiatem zelo važno zadevo.
Po Rooseveltovem mnenju, kateremu pritrjuje tudi njegova možganska okolica, so potrebni ukrepi, »da se prepreči katastrofo.« Sele ko bodo agrarne cene utrjene, lahko tudi povišanje drugih cen ustavi. To obljublja ° 1 to da bo že kasneje sam uredil.
Toda prvo odgovornost naj nosi kongres z njim vred. Roosevelt uporablja najmočnejše besede, da to doseže. Riše grozečo gospodarsko krizo s kričečimi barvami na steno.
Predsednik se čuti naenkrat odgovornega, čeprav si dosedaj ni mogel zadosti moči pridobiti. Vojni napori ne smejo biti dalje ogrožani z zmešnjavami, ki le prehitro rade nastopijo. Do včeraj so vendar govorili, da vojni stroj popolnoma točno deluje. Sedaj vse to ni res, predsedniku gori pod nogami, hitro je treba delatL
Bogat plen pri ]Vovorosi|sku
Nladalinjl uspehi v Irdnjaiskeni ozemlju Stalingrada
Oberkommando der Wermacht je dne 8. septembra objavilo:
V težkih bojih za kopensko In pomorsko trdnjavo Novorosijsk amo ujeli ob Izredno viaokih krvavih zgubah sovražnika dosedaj 6758 ujetnikov. Poleg Številnega vojnega materijall smo po dosedaj dofilih poročilih uplenili 14 oklopnjakov, 90 topov vseh vrst, en oklopni vlak in več ladij. V prostoru Novorosijska ae še bljejo boji z ogorčeno branečimi ae skupinami. Rušilna letaln ao napadala v nizkih napadih promet
sovjetskih kolon na obalni cesti Jugovzhodno od mesta.
Pri T e r e k u smo pri brezuspešnem protinapadu sovražnika uničili 65 od 100 sovjetskih oklopnjakov. Lovski letalci so sestrelili iz napadajočih sovražnih letalskih oddelkov 27 letal.
V trdnjavskem ozemlju Stalingrada 80 nemške čete zavzele vkljub trdovratni obrambi nadaljnje višinske postojanke. Močne sile bojnih letal In letal za boj na (Nadaljevanje na 3.
ШН pred otroci se ne ustalijo
Idarec zoper matere
M. Vsa skrb matere velja v prvi vrsti nje-eemu otroku. Ona je ta, ki se vsestransko t^di, da nudi otroku to, kar potrebuje za Zdrav razvoj. Pri tem ne mislimo samo na to, Kaj se tiče telesnega razvoja, temveč na celokupno otroško in sončnato deželico, v kateri ^aj vlada mnogo veselja In veselosti, v kateri t>a naj bosta doma tudi izvirna moč narave in Skrivnostni čar bajk. Ne morejo vse matere dan za dnem v tem smislu oskrbovati svoje dece. Tiste matere, ki morajo svojim možem Pn težkem poljskem delu pomagati, ali v obratu zaposlene matere, so prisiljene, svoje otroke dobržen del dneva prepustiti samim ®ebl. To prepričanje je za mnoge matere po-gostoma velika skrb. Če si išče in tudi potre-DUje otrok, ki je zdrav in krepak, prav mnogo Pi'ostosti za gibanje, da se tu pa tam lahko prav pošteno izdivja, če želi v določeni starosti Odgovarjajočo zaposlitev pri igri In si jo tudi fatitomalo sam poišče, potem skrbna mati rada vidi, da stoji otrok pri vsem tem pod gotovim varstvom In potrebnim nadziranjem, troci hočejo biti vedno zaposleni; vedno Prašajo in zahtevajo, da se s stavljenimi Trašanji tudi pečamo; slišati hočejo bajke, peti, plesati in skakati. Zelo redko samo Јтаајо one matere, ki so čez dan zaposlene, prl-Лкб, se svojim otrokom v potrebni meri posvete. Mlada »teta« v otroškem vrtou se po-®tavi kot zvesta in dobra pomočnica na stran mater. Pesmi, katere poje mlada »teta« ^ otroškem vrtou s svojimi varovanci in oskr-^ovanci, igre, katere z njimi igra, enostavna avodiia za olikano življenje, katera jih nauči ^^rainljivo potrpežljivostjo, poglobijo otro-° doživetje vseh.
бегп, 11 septembra. Moskva še ni mogla priti tako daleč, da bi bila priznala zavzetje ■Novorosijska po nemško-romunskih četah, Je pa pripravila že z izjavami o nadaljnjih Sovjetskih umikih »na neposredni padec« » ^ega važnega pristanišča.
Medtem pa branilce Stalingrada z vsemi kožnimi sredstvi rote, da se trdno zarijejo v pokrajino in se ne шпакпејо niti metra Več. »Zguba Stalingrada bi pomenila zanjko okoli vratu Sovjetske цп1је«, piše organ sovjetskega vrhovnega poveljstva »Rdeča zvezda.« Sovjetske oddajne postaje so naslovile na sovjetske čete ponoven po^iv, v katerem se med drugim glasi: sovražnik »ritiaka počasi proti Volgi in zemeljskim izid^^™ Kavkaza. Naša usoda zavisi od g . " hudih bojev. Niti koraka nazaj!
smrti!« »Pravda« piše, da se gr'd	bližajo severozahodno Stalin-
ЗДа »srcu sovjetskega obrambnega sistema«.
^ot poroča zastopnik »United-Pressa« v
oskvi, so bile za obrambo tega mesta mo-Ј	neizmerne sile. Poleg vojakov
0	J^viške armade se borijo sedaj tudi mor-^'■iški strelci mornarice na Volgi, in števil-
1	oddelki ljudske milice, ki so jo zbrali v
dveh tednih.
NSV je radi tega povsod v Reichu postavila' otroške vrtce. Te blagodejne ureditve naj bodo deležni, tudi Vaši otroci. Ve matere Ober-kraina. Iz tega razloga je NSV postavila tudi v Oberkrainu otroške vrtce, v katerih oskrbujejo in varujejo čez dan vse otroke, bogate In revne. Otroški vrtci imajo nalogo varovati otroke, pospeševati njih telesni razvoj in zasaditi v nedotaknjeno njivo otroške duše sado-nosne kali, ki naj dajo doraščajočemu otroku v šoli in kasnejšem življenju primemo sigur-" nost. Otroški vrtci NSV so blagodejne ureditve izključno v dobro otrok in mater.
Kljub temu imamo tako poživinjene ljudi, ki se na najpodiejši način pregrešijo na zavetju In igrišču otrok. V četrtek, dne 3. septembra so banditi v Jauchenu n a -'padli med drugim tudi otroški vrtec ter ukradli tam vsa živila, ki so bila na zalogi za preskrbo otrok. Kradli so celo perilo in oblačila, kakor tudi čevlje otrok. N1 dovolj, da more banditi matere in očete brezmočnih otrok, ne, pridejo celo k najbolj surovi pregrehi nad lastnimi otroci, njih zavetji In Igrišči. Za taka sramotna dejanja ne najdemo besedi.
Vsak pošten Oberkrainer, vsak oče in vsaka mati, mora spričo takih gnusob zavzeti popolnoma odločno stališče napram banditom. Neodločno ali celo bojazljivo zadržanje pomeni odobravanje teh zločinov in proglasitev samega sebe za zločinca. Pomaga samo eno: strnjena fronta zoper boljševlške tolpe In v priznanju k Reichu napoved aktivne borbe tolpam.
Potniki, ki so prišli iz Stalingrada poročajo, da je mesto samo popolnoma v razvalinah. Od velikanskih tovarn za tanke in traktorje, da stoje samo še prazni zidovi. Vsak mož, vsaka žena in celo otroci so oboroženi s puškami in drugim orožjem ter se udeležujejo obrambnih operacij. Iz poročila
Reichsmarschall Goring je kot zaupnik za štiriletko izdal naslednji poziv:
>Varčujte z električnim to-, kom in plinom ! Električni tok in plin sta nepogrešljivi sredstvi za industrijo, poljedelstvo in gospodinjstvo. V mirni dobi sta nam bila na razpolago v vedno večji množini in vedno bolj poceni.
Sedaj naj električni tok in plin v prvi vrsti služita za oboroževanje, kajti ono ga rabi v velikanskih množinah. Za pridobivanje surovin za oboroževanj e se uporabljata v domovini elektrika in plin v največjem obsegu. Te surovine se lahko poplemenitijo zopet samo z električnim tokom in plinom ter predelajo
Je posneti, da podvzamejo Sovjeti naravnost obupne poskuse, da po poti po Volgi dobe nadaljnje pošiljke. V nekem poročilu Reu-terja o položaju iz Stalingrada se glasi, da sega jugozapadno od mesta nemški predor skoro do Volge. Na severozapadu pa da sega koridor nemških oklopnjakov pri Dubov-ki do Volge.
čiščenje v Pruski gori
Berlin, 11. septembra. Dočim je bilo v Srbiji tudi v pretečenih tednih mirno, je bilo čiščenje severno od Save v gorskih dolinah Fruške gore uspešno izvedeno. Pri tem so našteli 500 mrtvih in 1500 ujetnikov. V ostalih ozemljih se nadaljuje delovanje zoper tolpe in obcestne roparje po načrtu. Iz zapadne Bosne imamo sedaj poročilo o uspehu delovanja od začetka čiščenja, od 10. junija do 29. avgusta. V tem središču komunističnega delovanja tolp je bilo v imenovanem času 4735 mrtvih in 12.207 ujetnikov.
Izsiljevanje Gandhia
Rim, 11. eptemibra. Angleški podkralj v Indiji je predvidel spustitev Gandhia na svobodo pod gotovimi pogoji, kot poročajo iz Novega Delhia. Podkralj ni zahteval od Gandhija nič manj kot to, da opusti potrditev Angležem sovražnega stališča in pritrdi angleškim nazorom o indijski politiki. Gandhi se je pa branil, da bi oddal kakršnokoli obljubo take vrste, temveč smatra ponudbo podkralja za poskus izsiljevanja. >Messagero« meni, da se iz tega poročila vsekakor lahko spozna velike težave, v katerih se nahajajo Angleži v Indiji V njem se kaže angleško stremljenje, da na kakor-šenkoli način popravijo veliko napako, ki jo pomeni za Angleže zaprtje Gandhia.
Insulin bodo pridobivali Iz norveških trek,. Tozadevni poskusi, ki se vrSljo, so v tem pogledu prinesli zadovoljive uspehe. Insulin je glavno zdravilno sredstvo zoper sladkorno bolezen.
v oklopnjake, letala in siceršno visokovred-no огадје.
Zaradi tega morajo z njim varčevati vsi, v prvi vrsti oblasti in vsi siceršni uradi, nato obrati in ravnotako privatna gospodinjstva.
Nemške gospodinje! Vsaka izmed vas lahko s prostovoljnim varčevanjem z električnim tokom in plinom prispeva k oboroževanju in s tem k naši zmagL Pomislite, da.se pridobiva električni tok in plin skoro izključno iz premoga. Uspeh težkega dela rudarja se ne sme s tem po-tratiti, da brezsmiselno žgete luč, pustite vaše radioaparate vedno igrati in tratite s toplo vodo. Ce vse gospodinje pomagajo, bo
deželi. To 80 samo skromni začetki, ki se bodo pa povečali, ko bo po končani vojni obnovitveno delo teklo v vsem razmahu. Nato Drevenca ne bo več ločila.
100.000 plugov za Belo Rusijo
Poljedelski stroji in plemenska živina za obnovo poljedelstva
Za zagotovitev rednega poljskega obdelovanja In pospravljanja žetve Je centrala trgovske družbe Oteland napravila za Belo Rusijo velik program z oairom na stroje. Doepelo Je že 10.000 dvostranskih plugov, 6000 kultlva-torjev, 150.000 kos, 1700 kosilnih strojev za koSenje žita in veliko Število traktorskih plugov, ter so Jih po večini že razdelili med poljedelce. Od 550 mlatilnlc najnovejšega izdelka, ki na uro lahko 25 centov zmlatijo, so jih 90 že dobavili.
Cmo pisana nižinska živina Iz srednje Nemčije in precejšnje Število čred nemSkih prašičev Je tudi že dospelo. V kratkem bo priSIo tudi nekaj čred netnSkih podeželskih ovc. Tudi konj^o stanje bodo počasi dopolnili v Beli Rusiji, kjer Je radi vojne stanje padlo od 500.000 konj na približno 520.000, s tem, da bodo pripeljali toplo In mrzlokrvne konje Iz OetpreuQen in Schleeieo.
vzhoda
lagi katerega že danes obstoja občutno pomanjkanje delavskih moči, posebno Izšolanih strokovnjakov iz vseh področij.
V WUnl pripravljajo otvoritev velike trgov-вкв hiše za vse prebivalstvo Wllne. Ta trgovska hiša Je v toliko pomembna, da se njeno blago v glavnem sestavlja Iz blaga, ki so ga zaplenili verlžnlkom. Poleg tega Je seveda tudi predviden nakup po redni trgovsid poti. Vsak kupec v tej trgovski hiši dobi izstavljeno knjigo, da se prepreči nepravično razdelitev blaga. Osebe, ki bo bill že prej kaznovane radi verlžnlštva ali sllčnlh prestopkov, lahko dobe odjemalsko knjigo v tej trgovski hiSi tele po
z najmanjšim prihranjenjem v posameznem gospodinjstvu, v splošnem veliko doseže^ nega.
Možje in žene v obratih! Tudi vi lahko, vsak na svojem delavnem prostoru, skrbite za varčevanje električnega toka in plina, če izločite nepotreben prosti tek strojev, delo skrbno razdelite in pravilno ravnate z orodjem. Vsak posameznik naj to pomisli in pomaga, potem bo za oboroževanje veliko doseženega.
Nemške gospodinje, obratovodje in uslužbenci! V deželah naših sovražnikov vodijo povsod akcijo za varčevanje z električnim tokom in plinom, pri kateri uporabljajo silo. Poziv na uvidevnost in pripravljenost za pomoč vsakega Nemca bo tudi tukaj zadostoval.
Vso energijo za končno zmago!
Podp.: Goring, Reichsmarschall des GroBdeutschen Reiches.
Letalsite škode v Angliji
Stockholm, 11. septembra. V kakšnem obsegu je prizadeta Anglija po povračilnih napadih nemškega letalstva, kaže kratko poročilo londonske poročevalne službe. Po tem poročilu je predsednik komisije vojnih škodb v Londonu objavil, da je bilo do konca avgusta izdanih že 495.151 čekov za letalske škode. Izjavil je nadalje, da je danes število nakazil že prekoračilo pol milijona. Pri tem številu je treba pomisliti, da so doslej očividno lahko samo majhen odstotek prizadetih odškodovali.
Bogal plen pri IVovorosijskn
(Nadaljevanje z 2. strani.)
bližino so podpirale boje vojske. Noč in dan smo bombardirali mostove na Volgi južno od mesta.
V	srednjem odseku vzhodne fronte so se vršili samo krajevni boji.
Na obkroževalni fronti pred Leningradom smo odbili več sovražnih napadov deloma y protisunku s sodelovanjem letalstva.
Sovjetsko letalstvo je zgubilo od 6. na 7. septembra v zračnih bojih, katerih so se udeleževali tudi italijanski, hrvatski in ogrski lovski letalci, 125, protiletalsko topništvo je zbilo 40 letal, nadaljnja tri so pa bila uničena na tleh. Pet lastnih letal pogrešamo.
V	severni Afriki so dosegla nemška bojna letala polne zadetke v sovražna zbiranja oklopnjakov in tovornih avtomobilov kot tudi na angleška letališča južno od Aleksandri je in v prostoru okoli Sueza.
Pri poletih nad zasedeno zapadno ozemlje in pri posameznih dnevnih napadih zoper zapadno Nemčijo smo sestrelili tri angleška letala.
V	boju zoper Veliko Britanijo je bombardiralo letalstvo v pretekli noči za vojno važne naprave v vzhodni Angliji z bombami težkega kalibra.
Beekldl v Oberechlesijl, slikovite gorske va-b1, bodo kasneje velikopotezno izgrajene in bodo počitniška mesta za oberschlesižke delavce. V več krajih so za ta namen že pokrenjena pripravljalna dela In so na razpolago odgovarjajoča poslopja. Sedaj so priznali tudi zdravilišče Zwardon, tik ob slovaški meji, za višinsko zračno letovišče. V kolikor je možno, bodo to letovišče že sedaj Izgradili. Že v bližnji bodočnosti bo dobil Zvardon kopališče na prostem lil športni prostor.
V	Estonski bodo Izvedli letos nabiranje lipovega cvetja v ekupnostni akciji. Poleg kritja domače potrebe bodo Izvozili še 5000 kg posušenega lipovega cvetja. Nabirateljl so dobro plačani In dobe od lekarniškega centralnega urada nakaznice za slaščice In cigarete. Gasilna društva dajejo na razpolago za nabiranje svoje velike lestve.
(Fo svetu
Кл Je neka žeiia v Bludenzu hotela kopati evoje otroke, je padel 7%-letni sin v kopalni kotel, ga je pa mati takoj rešila. Medtem ko je kopala najmlajšega otroka, je splezal 6-let-nl sin tudi na rob kotla In se prevrnil v vrelo vodo. Umrl Je vsled hudih opeklin.
Neki pod varstvom ee nahajajoči mogočni hrast v Habelsbachu pri Moosburgu (SUd-bayem), ki obsega spodaj 8 metrov In ki Jo okoli 1200 let star. Je zadela strela iu ga raz-čeatllla.
Resnično velikanska rastlina paradižnika, visoka kot človek, uspeva v zasebnem vrtu lOenlškega mesta Radebeula. Najnižja veja tega velikega grma nosi sama 50 sadežev, vaa rastlina pa preko 150.
Brez dvoma najstarejši piavaiski telunovik-iec ftvedske in najbrže eden najstarejših sveta. Je Ol-letni častnik, nadporočnik Franz Berg-qulst Iz Krlstlnehama. Pred nekaj dnevi Je poakušal dobiti takozvanl znak plavalcev, to je, moral Je progo 200 metrov plavati. Zastopnikom časopisja je Izjavil, da Je bila proga prdcratka, in da upa, da bo prihodnje leto 600 motro«. _ ,	________ ____;
Izginjajota knllurna lotnica na Vzhodn
Drevenca le bila stolet]a me]a dveh svetov
20 km stran od stare trdnjave Thom žpf ^ samotno na majhnem griču, okrog le-rrteSi	na daleč obvladujoč, mogočen
Vit SI ^^^''^kot Iz opeke gradu Golnau, ki Je last Do« reda. Nekoč je bil najvažnejši iz-rede	®K®4nl kamen države viteškega
Јда) ^oper pritiskajoče poljsko poplavo. Na teč prostoru med gričem In Drevenco, ki Colt hribom, Je nastalo nemško mestece zan	drugI strani brega, ki sta zve-
T)oh\^ '*>OBtom, se nahaja drugo selišče, ki Je ''iestu, tako, da bi lahko mislili, da Д ^ mesto v dva dela. Ločila Je res, toda ampak dva zelo različna kulturna eni strani pod vaTstvom gradu T>oH ''"estece Gollub, na drugI strani pa ka? f"®sto Dobrzyn. Že pogled Iz gradu po-ђ	»ta si mesti v svojem arhitektonskem
S edu že od nekdaj drug drugemu tuji.
NemSke kulture ni bilo moM ubiti.
Pol^w Izginila moč viteškega reda in Je Itului	udarila daleč notri v nemško
lau f ° <1Ле1о preko ogelnega kamna Goll-Oetaj prenehala biti Drcvenca politična meja.
Pollaki j* kulturna ločnica, čeprav шо в«
Ztlo , '"Mogotci v nemški deželi viteškega/ reda v	(la bi razbili njen nemški značaj:
^"Iturn "®®tale kamenlte priče nemškega deželi svoje neizbrisno Žava te	Nato je razpadla poljska dr-
Шеја, zopet Drevenca postala politična pet ttojit , Golinau, last viteškega reda, je zo-^ nemški ogelnl kamen. V mestecu ob Tam t v^^ala zopet nemški red In čistost.
ee boWn У r""ko-poljakem Dobrzynu pa so Чевам./ divje tolpe tihotapcev in židovskih Drevpio ^erzajukl diktat je zopet napravil Wce no ? ^ politično mejo. Kot kulturne loč-Praviti Л	mogotci niso mogli od-
diu d '	so se na vsemogoče načine tru-
^ n^ko pokrajino z upravnimi de-ta RhwatYWBi m wUWiW омпШ no.
nižali Iz njene visoke kulturne in gospodarske stopnje. V 20 letnem vladanju se to ni poere-čilo ter tudi najbolj nasilna oblast ni mogla prevzetih nemških kulturnih vrednot izbrisati iz sveta. Tako je morala Drevenca oetali kulturna meje.
Sedaj končno organična Miots.
Politični in gospodarsiti novi red na nemškem Vzhodu je po zlomu poljeke države leta 1939. za vse čase odvzel pokrajini okoli Dre-vence njem mejni značaj. V Relchagauu Dan-zig-WestpreuBen Je združena v novi nemški upravni enoti. Komaj tri leta je od tega. Drevenca loči Se dva različna kulturaai svetova. Potovanje po deželi pa pokaže, da tudi nemška uprava misli in namerava staro kulturno ločnico Izbrisati. Seveda v nasprotni smeri kot pregnani poljski mogotci: namreč v stremljenju, da se novo ozemlje stopi z višjim nemškim kulturnim In življenjskim stanjem. Prvi znaki za to so odstranitev znakov propadanja v bivšem poljskem Dobrzynu In odločno vidno obnovitveno gospodarstvo na kmetijah v
Obnova
v ftodteu, CHSAmlJ« Mlnnk-detela, j« bila pretekli teden blagoslovljena 4. nemika šola za nem&ke otroke Iz ozemlja Volge.
"V Kaueftu je bila odprta prva ncnilka knjigama za civilno prebivalstvo. Knjigarno vodi letaki vodja, ki jo je vodil do izbruha vojne. Nova neniftka knjigarna je na dan otvoritve dala trgovcem 16.000 knjig na razpolago.
Ko Je olvUna uprava pred enim letom prevzela upravo na Vzhodu je bilo tam okoli 20.000 brezposelnih. Kako neutrudljlvo »o medtem delali, predvsem z načrtnim popisom In zapoelltvljo delazmoKolb moči, izhaja Is ne-
Obupen boj za Stalingrad
Moskva poziva k obrambi - Mesto je razvalina
Varčnjie z elekiritnim lokom in plinom
Poziv Reiđismarsđialla - vso energijo za končno zmago
Selte 4. — Nr. 72.
KARAWANK2N BOTE
Samstag, 12. September 1942.
Erbiilerles Ringen um Stalingrad
Am Terek FelndkrSfte geworfen - 36 felnđllđie Boote anf fler Newa vernlditet
Aus dem Fiihrerhauptquartier, lo. Sept. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Siidostwarts Noworossijsk wurden in dem mit Bunkern ausgebauten Kampfgelande weitere Hohen genommen. Schwere Artillerie lies Heeres versenkte an der Kuste des Schwarzen Meeres funf Transporter.
Am Terek warf eine deutsche Kampf-gruppe einer Panzerdivision den mit massier, ten Kraften angreifenden Feind zuruck, brach in die feindlichen Artillerie-Stellungen ein und zerstorte Batterien.
I m Festungsgebiet von Stalingrad vurden mit Unterstutzung der I-uftwaffe wei-tere stark ausgebaute und zah verteidigte Befestigungsanlagen genommen. Bei der Ab-Avehr starker Entlastungsangriffe wurden 59 sowjetische Panzer abgeschossen. Kampfflug-zeuge bombardierten Hafenanlagen und Ver-sorgungslager von Astrachan. Nachtangriffe richteten sich gegen Flugplatze ostwarts der Wolga.
Im Raum von R s h e w nahm der Feind seine Angriffe mit starken Infanterie- unj Panzerkraften wieder auf. Sie wurden im Zusammenwirken mit der Luftwaffe in harten Kampfen abgeschlagen und dabei 77 feind-liche Panzerkampfwagen vernichtet.
Sudlich des Ladogasees und an der Ein-schlieBungsfront von Leningrad brachep mehr-fach Angriffe der Bolschewisten zusammen. Bei vergeblichen Versuchen des Feindes, den Kewa-Oberpang zu erzwingen, wurden 36 fcindlirhe Boote vernichtet.
In der vergangenen Nacht fOhrten die So-wjets. Storfliige fiber ostdeutschem Gebiet diirch. Die sowjetische Luftwaffe verlor ge-stern 128 Flugzeuge, auBerdem wurde ein Fesselballon durch Jagdflieger abgeschossen. Acht eigene Flugzeuge kehrten vom Flug gegen den Feind nicht zurfick.
In den Mittag- und Abendstunden des p. September iiberflogen einzelne britische • Flugzeuge Westdentschland. Durch den Ab-wurf einiger Sprengbomljen entstanden ge-ringfugige Schiiden
Verpostenboote schossen im Kanal zwei britische Flugzeuge ab.
Wo is! die Schworz-Meer-Flolie?
Nadi đem Fall von Noworossijsk — EingestSndnis gdiwcret Mcnschenverluste rd. Berlin, 11. Sent. Nach đctn durch Sondermel-dung am Sonntag abend bekanntgegebencn Fall von Noworossijsk taudit erneut die Frage nach dem Ver-bleib der sowjctlschcn Schwarz-Mccr-Flottc auf. Mit Noworossijsk habcn die Sowjcts Ihrcn Ictztcn bcdcntendcn Kricgshafcn an der Schwarz-Meer-Kilste vcrloren. Wenn auch nodi einige Hafen des Schwarzen Meeres. go u. a. Batum, in sowjctisdier Hand eind, 80 konnen dies« keineswegs eincn Ersatz fiir das in den letzten Jahren besondera ausgebaute und modcr-nislerte Noworossijsk bieten. Vor allcm beflndcn eidt in den fibrlgen Schwarr-Meer-HSfen und audi fn Batum keine Anlagen zur Beparatar grSSerer Ein-heiten. Audi In London, wo man zwar den Fall von Noworossijsk noch nicht amtlich bettiitigt, wlrd be-sorgt darauf hingewiesen, daS die Einnnhme von Noworossijsk eincn schweren Sdilag fiir die eowje-tisdie Sdiwarz-Meer-FIotte bedeuten wlirde. Sie konnen zwar Tuapse und Batum verwendeo. «ber weder der eine noch der andere Hafen sei so gut ausgerUstet wie Noworossijsk. Die Schwarz-Meer-Flotte. welche nur aus einem Schladitsdiiff, mehrercn Kreuzem und zahlreldhcn lelchteren Elnheiten sowle In U-Booten besteht. 1st bezelchnenderwclse bel den Ictztcn Kampfec kanm In Ersdielnung getreten, dagegcn beherrschtcn die dcutsdien und Italienlschcn Schnellboote den grftBtcn Tell des Sstlichen Schwarz-Meer-Beckens. Scit dem Beginn der Kaukasus-Offen-sive wurden von deutschen Schnellbooten run d 45,000 brt sowjetlschen Handelssdiiffsraumes an der Schwara-Mccr-KUste versenkt.
Vr'ie aus den Berichtcn des OKW hervorgeht, haben die Sowjcts den Hafen von Noworossljskf der auEet ale Kricgshafcn auch all der wichtigste Giiter-
nmsdilagshafen fiir das gesamte Kaukasusgebiet von Bedeutung war und iiberdies eine groBe Riistungs-Industrie bcherbergte. mit ziiher Verbissenheit ver-teidigt. In Gegenangriffen, bei denen sowjetische Elitetruppen mit Unterstiitzung von Panzerkampfwagen und Schlachtfiiegerverbanden eingesetzt wurden, versuditen die Sowjcts im Ictztcn Augenblick, das Sdiicksal der Stadt zn wenden. Die Kampfe nm Noworossijsk bedeuten daher ein neucs Ruhmesblatt im Kampf der deutschen und verbiindeten Soldaten im Osten.
Maisky, der auf einer Massenversammlung zugun-sten der „RuBland-Hilfe" sprach, machte in dieser Ansprache das bcmerkenswerte Eingestandnis, daB die Verluste der sowjetischen Armee im Durchschnitt tag-
lidi 6000 bl» 7000 Mnnn betrflgen, das sind also
60.000 bis 70.000 in zchn Tagen und 180.000 bis 210.000 Mann im Mocat. Wenn man In Redinung zicht, daB Maisky hier nur ein Teilgestandnis machte und die wabren Verluste noch welt hober liegen diirf-ten, kann man sich eine Vorstellung von dem schweren AderlaS machen den die Sowjcts taglich erleiden. Der Hinweis des Botschafters Maisky, der einen Appell an das Mitleid der englisAen Offentlidikelt sein solite, stellt das erste offizielle EingestSnduis der schweren Menschenverluste der Sowjets dar. Neben Maisky hat Stalin nod> einen zweiten Fiir-sprccher in London In Gestalt des englisdien Kom-munistcnblattes „Dally Worker" erhalten, das auf sowjetischen DruA nach neunzehnmonatiger Verbots-zeit am Montag zum erstenmal wieder ersdiien. „Daily Worker" eroffnet In seiner ersten Nummer eineij Feldzug fiir die Zweite Front. Die Zweite Front in Europa steht an der Spitze der Forderungen der englischen Kommunisten. AIs rweiter Punkt fordert das Blatt die Einigkeit nnter den Allilerten und a Is drittes die Wiederaufnahme der Verhandlungen mit Indien. AIIcs drei Forderungen, die London zur Zeit auf das peinlichste beriihren.
Neuordnung dsr Reditspflege
Reidisjustizminister Dr. ThieraA iiber den Auftrag des FUhrers
Berlin, 11. Sept. Reidisjusiizminister Dr. Thieradc spradi am Mittwoch nadimittag vor der deutschen Presse iiber Ziel und Bedeutung seiner .kiirzlichen Beauftragung durdi den Fiihrer. Mit dem Fiihrercrlafi vom 20. August 1942 sei das Amt des Reichs-ministers der Justiz. des Prasidcntcn der Akademle fiir deutsches Redit nnd des Leiters des NS-Redits-wahrerbnnde? und damit die Verantwortung fiir die gesamte deutsde Rechtspilege in eine Hand gelegt M'orden. In der deutschen Rechtsgeschichte sei dies zum erstenmal in diesem grofien Umfange geschehen.
AIs den eigentlichen Sinn und das ZicI seiner Auf-gaben aber betrachtet Dr. Thierack:
1.	Fine Starke nationalsozialistische Reditspflege aufzubauen, um die gewaltigcn augenblicklichen und kiinftigen Aufgaben des Gro&deutscben Reiches zu erfiillen.
2.	Diese starke nationalsozialistische Reditspflege, d. h. eine selbstsidiere, also keine kraftlose nnd nnsichere, nach der Idee des Nationalsozialismus aus-zurichtcn. dessen Weltanschauung auch die Rechts-spriiche zu tragen babe.
3.	Um die Aufgaben des nationalsozialistisdien Grofideutschen Reiches zu erfiillen, sei es erforderlich. daB all die Gesetze. all die Gerichtsorganisationen und Institutionen, die immer noch ausgerichtet seien auf cine Zeit, in der das deutsche Volk zusammcn-geprefit war auf engstem Raum, in dcm es sich selbst behnupten muBte, In der es keine weite Sidit hatte. in der Spannungen innerhalb der einzelnen Teile des Reiches sichtbar waren, anderen Organisationen. einem anderen Geist und einem anderen materiellen Kecht Piatz machten.
Der Zentralpunkt dieser groBen Aufgaben sel das Rcichsjustizministcrlntn. Es sei nicht nur Objekt des ncucn Prinzips. sondern ouch Subjekt. Die Akademie fiir deutsches Recht werde darn berafen «eln, «ls wiseecschaftlicher Heifer eingesetzt zu wctdcn, auf
ihr wiirden die Grundlagen geschaffen znm neuen Volksrecht, zum neuen Strafgesetzbudi'— als helfende Organisation trete daneben der Rechtswahrerbund in Ersdieinung. der der Nensdienfiihrung zn dienen babe. Diese Organisation dlirfe keine Gesetzesfragen Idsen, eondern sie diene allein der Aufgabe, die Mensdien auf die deutsche Rechtspflege ausznriditen tmd sie zu fiihren,
Er werde darauf hinwlrken, daB das dentsdie Volk In Zukunft im deutschen Richter einen Heifer sieht. zu dem der einzelne Volksgenosse vertrauensvoll wie zu einem Arzt hinkomme. Der Riditer durfe nicht mehr ein verwaltungsmaBig arbeitender Jurist sein.
Zwar konne der Richter nur mit dem Gesetz rich-ten, aber es diirfe, vom Studium angefangen, nidit soweit kommen daB der Riditer das Gesetz be-herrsdit. das I.eben aber nicht mehr sleht, nnd wenn, dann nur durch die Brille des Gesetzes, Hier setze eine der Hauptaufgaben ein, die ihm, dcm Minister, gestcllt worden seien.
Der Auftrag des FQhrcrs. eine Neuordnung der deutschen Reditspflege In Angriff zn nehmen. leite ein Projekt ein. das sell vielen Jahrzehnten, |a fast Jahrhundertcn. immer wieder gewolit wurde, was aber Die erreicht werden konnte. Es sei eine ungeheuer schwere und verentwortungsvolle Aufgabe, die durdi-gcfiihrt werden miisse nnd audi durdigcfUhrt werde.
Die feindliche Agitation habe den Passus des Fiihrererlasses, daB er, der Reidujnstizmloister, bei seincn Aufgaben gegebcntnfalls vom bcstehenden Recht abweichen kSnne. In dummdreister Weise fiir ihre Zwecke verwendet. Er konne absdilicBend hiezu nnr erklSren, jene Agltationsliigen seien der beste Beweis dafiir, daB dcm deutsdicn Volk mit der Er-fiillung des Fiihrerauftrages ein welteres wichtiges Moment des Vertrauens zu dem gesamten sozialen Aufbauwcrk und den soztalen Errungenschaftcn dc8
natiooalcD Staates zur Verfiigung gestellt werden.
Zufsite Front imNittQlmeer?
Dar sudafrikanische Premier Smuts driingl auf rasche LSsung
hn. Rom, 11. September. Einige kraftlge Aufkla-fungsvorstofie der AAsentruppen bel El Alemein haben geniigt. Im Lager unserer Felnde Nervositiits-Busbriiiie hervorzurufen. borge spricht aus der englischen, Ungeduld aus der amerikaniscben Presse. Was Roosevelt iiber den Mittclnieerkricg sagte, klang auffallcnd pcsslmlstlsch, Cbnrcbllls bcmcrkenswert brelte Darlegnngen zum gleldieii Tbcma lolltcn „er-mntlgend" wirken. nehmen Rich aber mit der fiir einen verantwortllchen ' Staatsmann blamablen Rlch-tigstflliing der seinerzeitigen ver.sdilciertcn Angabcn iiber die Panzerverluste In der Nordafrikaschlacht und mit ibren sonstigcn halbcn Gestdndnissen und offenkundigen Widerspriichcn копГиа und verlegcn aus.
Der sOdafrlkanlsche Premier Smuts, der dem Mlt-telmeerkrieg eine ganz lange Rede widmete, drSngte auf eine rasche und radikale Li>«iing dieses ..Zcntral-problems der Empireslrategie". was man angesichts der wadisendcn Lasten, ,Ue die Siidafrikaniich«
Auf, HUnsSler, lu neuen Werken!
Aufruf zur Betellignng an der Reldiskunstsdiau des Jahrcs 1943
Munchcn, 11. September. Vor wenigen Wochen hat Reichsminbter Or. (ioebbeU !ш Aufttag den Fubrcri die „GroBe Deutsche Kunstan^stellang 1942" eroffnet. Wenn ei mdgllch wii, im. dritten Krlegs|ahr. mitten Im gijantischen Ringen unseres Reiches um sc!n Be.stehen und um seine Zukunft. tin« solche Ausstellung, die allein schon durch ihre Existent fiir tich spricht. zu gesialten. so konnte es keineo be-gliickenderen Beweis fCr die gewaltlge schflpferlsche Kraft des deutschen Volkes geben als diese Tatsache. Die deutsche Kunst bat mit dieser Ausstellung anf ncue bewiesen, daB sU unter alien Umstiinden und gcrade Im Krlege ihren Plati Im Leben des Volkes hat. Deehalb bat der FUhrer bereltf Anweisung ge-giben xur Vorbereitung und DurchfUhrung det „(iroBen Deutschen K u n s t • u s s t e 11 n n g 1 9 4 3", und so nifen wlr die bildenden KUnstler GroBdeutschlands angesichts des glanxenden Erfolges der dlesjahrigen Schau jetit sch »п auf an die PJt-nung und Schaffung neuer Werke zu geben und Stlft unJ Plnsel. Hammer nnd MelBel nicht ruhen lu las-sca, auf daS auch im kommfnden Jabra am« SAan entstehe, -die viedemm zu einem Pest der dant-schen Kunst und strahlenden Sleg deutschen fVlstes werden nnd jufs neoe unjczahltc »ebrhafte nnd schaffende deutsche Mensdien beglUdcA ond er litO№ mSgh
Die Ausstellungsleltung wlrd alien krtegsbe-dingten Schwlerigkeiten In den Weg treten und sie Im Vcreln mit den zustiindlgcn Stcllen der Partel und dea Staates weltestmdglich beseitigen. Die Relchs-kammer der bildenden KUnste wlrd die Berufenen nnter den Ktinstlern bel dei Beschaffung des benOtig-ten Arbeltsmaterlals unterstUtzen. Malcr, die sich an der niichstiahrlgen Schan betelligen wollen. fun gut, sich jetzt schon fiber die Gestaltung Ihre: Werkes klar zu werden, aus dcm Vorwurt das. Format zu be-stimmen und ungeslumt an die Beschaffung dca er-forderlichen Materials, tnsbeaondere der Kelt- und Bildrahmen, zu geben. In erbdhtem MuBr gilt es fUr den Bildhauer, alch mit dem Vorwurf zum neuen Werk auseinanderzusetien und baldlgst mit dem Gc-atalten zu beginnen, damit nacb Eralehen des Werkes fiir die Arbeit der Former nnd GleSer. Steinmetzt und Heifer nodi Zeit birlbt. Auf denn, KUnstler, zu neuen Taten nnd WerkenI
Ihr babt auch fUr das kommende Jabr die sdign# und atolz* Aufgabe. da# deutsdie Volk mit Euren SdiSpfnngen zu beglUdien. seine Widerstandskraft za stWrken nnd seine Siegesznversldit zn ethahen. Nfltzt die Monate Mi znm Frllh|«hr 1943 nnd gebt wlederum Euer Bestts. Dankt mit Eur*D Lctstungen niKfrea fObrcr tmd leloen bvldcohaftm
Union zn tragen hat, verstehen krno. Anch der twig origincll scln wollende Wilikle bat sich Uber den Kampf in Nordafrika geauBert. Er meinte, daB dort bcrelts eine Art „Zweite Front" bestehe. Man darf es der Londoner Agitation Oberlasscn, diese strate-gisdie Entdcdtnng Wendell Wlllkles emst zn nehmen. Die Sowjets werden schwerllcb zn Uberzengen sein. daB die britische Vetteidigung hundert Kilometer westlich von Alexandr'a fiir Stalingrad und den Knukasus eine Erleichterung bedeutet
Was die Achse selbst betrlfft, so welB sle. daB I ene Kraftlinlen, die von S.,'dlnl«n liber die nnslcht-bare Belagerungsfront von Malta und den Nacbschub-korridor der deutsch-itallenl-chen Geleltzflge Im *en-tralen Mittelmeer nadi Nordafrika vordringen nnd die fiber die Stellungen von EI Alameln nnd Kreta bis zum Dodekanes relchcn. das sUdllchf BoIIwerk des Kontinenta blldcn. Abgesehen von den operativen Moglichkelten, die die Lage an der Sdiwelle der ,,westlichen Wilste" in sldi birgt hal diese Kraft-linie, die man nur Ira libertragenen Sinne „Front" ncnncn kann, die gleidie Aufgabe wle der Westwall on der atlantlschen KUste: Europa vor felndllcber Fcstselzung zu slcbern.
Von den mlndestens „12 Punkten", an denen aid: nach Roosevelt die Aufriditung einer Zweiten Front dcnken lleBe, beflnden sich nicht wenlge im Mltlel-nieerraum. Die felilgesch'agenen brltisdi-amerlkanl-schen BemOhungen auf dem Balkan nnd die tollen Hoffnungen. die man in London und Washington mit dcm Plan eincs DurchstoBen* In Nordafrika bis Tunis verband, vermiiteln eine blnreldiende Vorstellung von dieser Art Strategic. Der Mlttelmeer-Krlegsschauplali und der Atlantik-V/estwall lassen sich freilich kaum mltelnander vergleicben. Unter den Kulturlandschaften des Globus findet das Innlgt In-elnandergrelfen von gegliedertem Land nnd Meer, das die mediterrane Welt auszeldinet. nor lo Ost-asien und In Zentralamerlka GegenstUcke. Den geographisdien Voranssetzungen des Mittelmeeres niuB ein ebenio Innigei Ineinandergrelfen nnd Zu-sammoniplel nller Waffengattungen auf mllltilrlsdiem Gebiet entsprechcn. Die Landfront in Nordafrika 1st auf Gedeib nnd Verderb mil dem Rlniati der luft-und SecstreltkrSfte der Adise Im Gesamtbereldi del Mittelmeeres verkntlpfl, und audi die deutsdien und itallenlsdien U-BooUi die welt jenseiti Glbrallars Im Atlantik vor der amerikaniscben KUste Transport« abfangen, vermSgen zur Entscbeidnng an der Schlacbt um Agypten beizutragen.
Die Unruhe. mit der In England nnd tlellelcht mebr nodi bel lelnen VerbUndeten der Mltlelmeer-krieg verfolgl wlrd, erklirt ildi an# der Cberleenng, daB auf dlasem Krlegsscbauplati der grSBt* Tell del sichtbaren englischen Kriegspoientlals nnd lo fnt wle alle Leistungen der englischen Dominions nnd Besltzungen absorblert werden. Sell zwei Jahren i^biitvt A# MehmU dw	ESitiuaa-
I	FrilhstQA-Strategie
= Die Sensation, die sich die britische propa-= ganda ausgedacht hat, um die trilbe Stim-i mung der Londoner BevOlkerung wenigstens I am Jahrestage des Kriegsbeginns ein wenig I ,.aufzulockern", bestand in einem Aufmarsch I von amerikanischen Nothelfern. Zum ersten I Male seit General Pershing im Weltkriege die = franzdsische KreidekUste mit dem pathetlschen i Ruf ги erschilttern versuchte; „Lafayette, hier i sind wir!", zog ein Expeditionskorps von 300 I leibhaftigen Yankees durch die Strafien der I City zur Guildhall, um sich unter dem freund-1 lichen Zuspruch von Mitgliedern der Gesellr I schaft, deren Namen man sonst nur aus den = Hofberichten der fashionablen Bldtter kennt, I tUchtig zu stdrken. Wenn jetzt jenseits des i Kanals auch Hundstage sind, wie bei uns, so i kčnnte man den Lordmayor fast bedauern, der I sich den vierschrOtigen Landsknechten zuliebe I die alte verstaubte Wollperilcke iiber den Kopf I staipen muflte, um seinem sii&sauern Trink-I spruch jene ehrfurchtgebietende WUrde zu ver-= leihen, die das Zeremoniell vorschreibt, und I die sicher auch auf die Naturburschen aus I Kentucky, die ihre Stiefel aus Rtndshaut unter 1 einen Tisch von Museumswert stellen durften, I ihren Eindruck nicht verfehlte, wenigstens so I lange, als ihnen der Whiskydunst ihre laute I UnbekUmmertheit nicht zuriickgab und ihnen = das im Nebel der vorgeschrittenen Stimmung = verschwimmende Urbild des vornehmen eng-= lischen Bargerstolzes als ideale Schiefischeibe = fUr ihre wohlgezielten Salven fein sduberlich = ausgekneteten Kaugummis erscheinen Ис/З. I Mr. Eden hat sich selbst Uberwunden, um sich I in edler Leutseligkeit in den Rahmen zu fin-I den. Er schimpfte kraftvoll und mit Ausdauer, I um an Hand einer Kette von Flilchen, die = sogar einem amerikanischen Matrosen eine ge-= U'isse Achtung abzugewinnen geeignet waren, = zu der Hberraschend gelstreichen Behauptung i zu gelangen, die vermutlich ungeteilten Beitall 5 fand: „der Zeitpunkt dieses FriihstUcks ist = richtig gewShlt."	hp
^liiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiifiiiiiiiiiiiiiimmiiiiimiiiinmiiiiniiiirirmiiiiii
fabriken daran. Panzer nnd sdiwere ^ffen zu bauen, tim die Verluste auf dem nabostlichen Krlcgssdiau-platz wettzumadien. Langst mUssen audi die Ver-elnigten Staalen belspringen.
FUr die Katastrophe In Ostaslen wurde die offizielle Entschuldigung vorgebracht, daB ulles VerfUg-bare nadi Agypten hatte geworfen werden mfissen. Wabrend schon die Amerikaner die Verteldlgung Australlens flbemehmen mufiten. blelt London austra-ilsdie Divlsionen noch In Syrien fest um sle im Augenblick hodister Gefahr nach Agypten zu werfen. Selbst die Hypotbese. daB die Verteidigung des N11-Isls doch noA gelange. bat unter diesen UmstSnden nidi Is Trostliches an sich. denn der VersdilelB an Mensdien und Material wUrde dadu'di nidit gerln-ger. Marsdiall Smuts gebl also durdiaus folge-ricbtig vor, wenn er eine radikale Losung fordert. Wle welt England davon entfernt 1st zelgt am be-sten das Boisplel Maltas. wo die eingestandenen Verluste der GeleltzngsnnterneHiffimj' im nnter denen sich ein Flugzeogtrager nnd ein sdiwerer Kreuzer befinden, all Preis fiir die Ankunft von zwei oder drel bavarierten Transportern in Malta •Is „ertrlglidi" bezelchnet werden. Man kann sich ein Blld bleraus madien. wle boffnungslos defenslv man In London In bezug auf das Mittelmeer denken gelernt hat
RItterkreuz lilr einen KSmtner
48 Luftaieg* eines Splltaler Jagdfliegers
Berlin, 11. Sept. Der FUhrer verlleb auf Vorsdilag des Oberbefeblshabers der Luftwaffe Reichsmarsdiall GBring das RItterkreuz des Eiscrnen Kreuzes an Leutnant Z e II o t, FlugzcugfUhrer In einem Jagd-geschwadeb
Lentnant Zellot, am 6, Oktober 1920 zn S p 111 a I gcboren, ist ein bervorragender Jagdflieger. den un-ermUdllcbe Elnsatzbereitsdiaft, Entsdilossenhelt, Tapkrkelt nnd Draufglngerinm auszeicbnen und der durch diese Elgensdiaften mltrelBend auf seine Ka-meraden wirkt. Wle schon Im Kampf gegen England zeicbneie er sidi anch Im Oaifeldzug Immer wieder aus nnd errang bisber 48 Luftsiege.
»Blserner nalbkrels um Stalingrad"
Die Sow)et( gebeo neue RQdtzflge lu
0R(^. Bern, 11, Sept In den englischen und amerikanischen Korrespondenzberichten aus Moe-kau wird eine weitere Verschlechtcruns der Lage der bolschewistischen Verteidiger Stalingrads trotz des von Ihnen an den Tag gelegten ver-zwelfelten Wlderstandes eingestanden. Wenn es auch nSrdllch von Stalingrad den Sowjets ge-lungen sei — so behaupten diese Meldungen —, Verst&rkungen einzusetzen, so habe dadurch die Kampflage vor der Stadt selbst nicht zugunsten der bolschewistlsdien Truppen beeinfluBt werden kSnnen. Westlich der Stadt hfitten — so mUssen eowohl „United Prefi" wle „Exchange" bestati-gen — die Sowjets weitere Stellungen „aufgcben" mUssen. Die Verteidigung der Sowjcts — so fiigt der „United-PreB"-Bericht hinzu — sei Insofern noch schwierieer geworden, als verschiedene deutsche Angrlffsarmeen sich westlldi von Stalingrad batten vereinlgen und eine feste halbkreis-fdrmlge Front um die Stadt legen kOnnen. Der Berldit unterstreldit die wirksame Unterstiitzung, die die deutschen Truppen vor Stalingrad durch die deutsche Luftwaffe und besonders die Stukas erhalten.
MIIItHrabkommen zwlsdien Kuba und USA
" September. Der AbsdiluB eines Mllimrabkommena iwlsdiet der kubanlschen Regie-rung^ nnd den Verelnlgten Staalen wurde am Montag durch das USA-Staaisdeparteraent bekanntgegebcn. Um Abkommen aiebt eine enge Zusammenarbelt des kubanlsdien Heeres nnd d»r kubanlidien Flotte mit dan Strellkriften d«r Verelnlgten Staalen vor, Wle an» dem Vertrae hervorgeht. loll dai Abkommen der „enneiDMmen Fortfflhninj dee Krieps durch dJt vertragsAlleBenden Natlonen" dienen. Damit wird Kubi noch mehr all bliher mom Vutllen Rooieveltf
]^а|тес|а socialna ustanova sveta
Uspehi zimske pomoči v Gauu Karaten
v zadnji Številki smo že poroCali o otvoritvi četrte vojne zimske pomoči WHW po Gaulelterju dr. R a i n e r j u. O uspehu vojne zlmake pomoči In o vojni zimski pomoči sami je poročal zaupnik Gaua za WHW Pg. H a u s e r, čegar obračunsko poročilo prlobčujemo. Pg. Hauler je med drug'n Izvajal:
,Q*^®Pehl zbirke tretje vojne ziWske pomoči i»4l/4i2 so se napram onim prejšnjega leta opet povečali, kar daje najlepše spričevalo požrtvovalnosti prebivalstva. Vse zbirke WHW skupaj znesle RM. 7,4,28.535.80, to .je za ЛМ 3,176.579.34, aU za 74.71% več kot prejšnje »eto. v tej vsoti so zapopadena tudi nova torej povmlvžl se Mlefltal in Ober-
z zneskom RM 1,165.548.98. Ce tega
ne vpoštevamo, se Izkaže samo za Altgaua Karnten napram prejšnjemu porast RM. 2,011,030. 36, to Je za 47.30%.
Uspehi vojne zimske pomoči acuo'*''^® tretje vojne zimske pomoči za DRK so znesle vsoto RM 2,376.968.32, to je za l^khsmark 989.451,82, ali za 71.31% več kot P ySnjg jgj.Q_ oj tega zneska odpade na "Zemlje Altgaua znesek RM 1,977.875,57, torej Г RM 590.34.1,07, ali za 42.55% več kot prej-In Л (ločim odpade na ozemlje MieČtala « Oberkralna znesek RM 399.110.75.
Za od Gauleiterja v juniju letos ustanovljeni »Soldatenbetreuungc je poleg tega pri , У do avgusta meseca prišlo prostovoljnih In sicer denarnih in stvarnih, skupno za
^ 100.002.87.
p #
®*PreČno 5 RM na glavo več kot prejšnje leto
^..^■■eblvalstvo K&mtna je s prebivalstvom no-. ^ ozemelj, torej v preteklem letu, to je od ■ Septembra 194.1 do 31. avgusta 1942, daro-_ ®'0 nič manj kot RM 9,905.524.99, kar znese glavo znesek RM 15.57 napram RM 10.31 Pfejfinjega leta, ali na gospodinjstvo RM 64 apram RM 56,54. Porast v ozemlju Altgaua ®amega znaša RM 2.70a.374,30, to je 47.90% jSpram prejšnjemu letu, zbirka novih ozemelj, jorej MleBtala In Oberkraina, znaša skupno 1,564.659.73, kar znese zopet kvoto na ®lavo RM 7.63 ali kvoto na gospodinjstvo RM J -"S, pri čemur je treba opomniti, da se je v ozemljih' začelo z zbirkami šele kasneje. ^3,jtl sicer bi bile kvote in uspeh bistveno in bi ne bile nižje kot one v Altgauu.
Najboljši okraji In Ortsgruppe
Pri cestnih zbirkah za WHW so dosegli okraj) Klagcnfurt, Kralnburg, Rad-^annsdorf. Spit tal, Vlllach in ^Volfsberg poenkrat najvišjo kvoto Gaua, okrožje St. V e 11 pa celo štirikrat. Od Orts-pupp Gaua, so dosegle Brugge n, Fal-Л ralo-b.ugj;, ^[olbling, V 811.'"' Vlllach po enkrat, Ortsgruppe J<voto &rkt pa Štirikrat najvišjo glavno K1 a o- o ^®''4nih nedeljah je doseglo okrožje епкш ^^Urt šestkrat In okrožje S t, V e 11 г o r v ^ ®™o kvoto, Ortsgruppe H c r m a -Dn °'"®'>da, Mallnltz in St Donat Ifi-nt ' 'n Ortsgruppe M 51 b 11 n g tri-krat najvišjo glavno kvoto.
J ^ hišnih" zbirkah vojne pomoči za DRK je okrožje St. Ve it trikrat, Splttal g ^®krat kvoto Gaua, najboljše uspehe Orts-so pa dosegle Ortsgruppe Mallnitz dnfi Vlllach In Mlllstatt po enkrat, tief 1 pri obeh cestnih zbirkah doseglo zo-okrožje St. V e 11 kvoto Gaua in je imela ^gruppe Falkendorf najboljši uspeh ^ "jauu.
Vsega občudovanja vrednih uspehov malih podeželskih Ortsgrupp, med drugim St. Jakoba In Deffereggen, skoraj nI moCi Imenoma našteti, pokažemo lahko v resnici samo najboljše uspehe, toda mora se omeniti, da je v Kaminu zelo veliko število takih malih podeželskih Ortsgrupp, katerih požrtvovalnost je vsgledna. Posebno pa moramo povdarltl uspehe M i e fl t a 1 a, ki se častno uvrsti med najboljše uspehe Altgaua.
Vojaki so darovali z WITW
Posebno priznanje zasluži nadalje tudi posebno darilo poljedelstva, ki je zneslo RM 182.547.51, to je za RM 33.597.88 več kot prejšnje leto In posebno darilo nemških lovcev z zne^om RM 25.503.50, to je za RM 6.073.99 več kot prejšnje leto. Je pa tudi dokaz za globoko povezanost med fronto In domovino, če vam lahko poročam, da so k pMameznim zbirkam došla zelo pomembna darila vojakov, ki so se borili na fronti.
Klimtcn spada med najboljše Gaue
Nadalje lahko tudi poročamo, ~da stoji Gau Karnten z uspehi cestne zbirke DAF daleko na čelu Reicha in da se tudi ostali uspehi zbirk uvrščajo v najboljše uspehe v Relchu.
Mesečno je bilo povprečno 40.000 obdarovanlh po WHW
V pretekli zimski pomoči in v razširjeni zimski pomoči je bilo mesečno povprečno oskrbovanih 40.858 posameznih oseb in družin s celokupnim Izdatkom RM 4,890.9©1.40 napram RM 4,690.195.33 v prejšnjem letu. Vkljub oskrbovanju tudi v novih ozemljih, je bilo samo malenkostno več potrošenega, za kar je bilo treba 200.796.07 RM. Poleg oskrbe z vrednostnimi naltaznicami zimske pomoči je bilo v Božiču 1941 obdarovanlh 38.900 otrok — v novem ozemlju 10.900 — z igračami In slaščicami. Velik del Igrač je nabrala H J, oziroma so bile napravljene pri brkljaju H J, BdM In mladinskih skupin NS-Frauenschafte. Podplranlm družinam In posameznim osebam
je bilo darovanih 28.101 božično drevo. 9,244 podplrancem zimske pomoči je bilo omogočen obisk gledališča in kinopredstav.
Uspehi NSV v poročevalskem letu.
Pomembni presežki zimske pomoči se stekajo v NSV, da izvede svoje naloge. NSV je v poročevalskem letu ustanovila celo vrsto navil socialnih naprav, tako novo stavbo za otroški vrtec v Globasnitz, odpočltnlškl dom za matere in dojenčke »RosentaU v G6rt-schach, dom za male otroke v Walem In veliko število novih otrotkih vrtcev.
Obratovale so sledeče naprave; 7 bdpočltnl-ških domov za mladino, 3 odpočitnički domovi za matere, 2 doma za matere in otroke, 3 mladinski domovi, 1 odpočltnlškl dom za matere in dojenčke, 1 dom za dojenčke, 1 dom za male otroke, 3 odpočltnlškl domovi za male otroke, 325 otroških vrtcev, 133 stalnih otroških vrtcev, od teh 31 v novih ozemljih, 183 žetvenih otroških vrtcev In 9 pomožnih otroških vrtcev, 1 žetveni vrtec, 5 zimskih, vrtcev z možnostjo prenočevanja, 3 žetvena zavetišča, 27 občinskih postaj za sestre, 28 postaj za sestre pri dojenčkih, 357 pomožnih Stanič za matere in otroke, od teh 89 v novih ozemljih.
Hitlerfreipliitze za samsl^e vojake.
V okviru odpočltnlške oskrbe mladine je bilo poslanih v odpočltnlške domove za mladino 2.242 otrok, od teh 720 Iz novih ozemelj in 420 Iz Gauov Altreicha, na družinsko oskrbo 3,123 otrok, od teh 1.123 Iz lastnega ozemlja Gaua in 2000 Iz drugih Gauov in ozemelj, ki so ogrožena Iz zraka. Za akcijo »Hitlerfreiplatz-spende« je bilo določenih 500 prostih mest, ki se jih je uporabilo skoro izključno za samske vojake-dopustnike In okrevajoče vojake. V okviru odpočltnlške oskrbe mater je bilo odposlanih 801 mater, od teh 132 mater z dojenčki. V domove za matere in otroke je bilo sprejetih 68 bodočih mater, 111 porodnic In 145 dojenčkov.
pltališdih Izredila Iz zbranih kuhinjskih odpadkov, ki bi bili sicer zavrženi, ŽZ5 praSi-čev v skupni teži 31.500 kg.
Omenil bi Se, da je Gauselbstverwaltun^ K&mten prispevala znesek RM 48.848 za Izr-vedbo socialne oskrbe, nadalje je poslala Landesversicherungsanstalt Graz znesek 15.000 RM in da je iz sredstev Reicha za zidanje obmejnih otroških vrtcev prišlo 109.809 RM in za isti namen od Landesversicherungsanstalt Graz znesek 35.000 RM.
Zahvala častnim pomočnikom
Za vsemi temi Številkami pa stoji armada glavnih in častnih sodelavcev, ki v neutrud-Ijivem izpolnjevanju dolžnosti dan na dan delajo in izvršujejo neizmerno veliko delo, ki je potrebno za izvrševanje nalog zimske pomoči In NSV.
Tukaj bi se prav posebno spomnil tisočev častnih sodelavcev in sodelavk, — bilo jih je v preteklem WHW 9363 —, ki so neumorno delovali zunaj v blokih, v celicah in Ortsgrup-pah in ki so vršili neizmerno malo delo, katerega nikdar javnost ne vidi, ki pa tvori pravo podlago naSega delovanja. Ne smem pozabiti tudi velike armade prostovoljnih nabiralcev WHW.^Tl so častni pomočniki, ki nosijo glavno delo in žrtvujejo za to ves svoj prosti čae.
№ett Steln
Ida lisočc hišnih obisliov je bilo izvršrnih
v Gauamtsleitungi in v Kreisamtsleitungl NSV je zaposlenih 19 strokovnih strežnic, katere so same izvršile 4376 hišnih obiskov. V pomožnih slanicah za matere in otroke je delujočih 350 častnih' pomočnic in 1088 pomočnic, ki so zopet napravile 42.868, oziroma 40.032 hl&nih obiskov. Od pomožnih slanic za matere in otroke Gaua Kftmtna je dan največji odstotek v celem Relchu na razpolago državnim zdravstvenim uradom za posvetovanja z materami z dojenčki. V preprečevalni (Iru'.inski pomoči zaposlenih 28 sester za do-
Fuslant (ian tier IValiunalsuziaiisli-Nfhpn lolh^ohlfahrl IVNV
jenčke je v tem letu napravilo 34.316 hišnih obiskov in so imele opravka s 155.660 osebami, od teh 16.698 dojenčkov. V gospodinjstvih, iz katerih so bile matere odposlane na odpočitck, ali so zbolele, ali so pa bile sicer zadržane, je bi!o zaposlenih 83 stalnih in 1CC9 nestalnih h.Snih pomočnic. Te moči so oskrbovale sklepno 3050 gospodinjstev. V otroških zavetiščih je bilo dnevno oskrbovanih okroglo 11.422 otrok, večina od teh je bila tudi pre-hranjevana. NSV Je 106.556 osebam gospodarsko pomagala In jih oskrbovala, med temi
6293 dojenčkov la 17.866 malih otrok. V mla-dinfikih zavetiščih NSV, ki lahko sprejmejo 320 otrok, je bilo oskrbovano 640 otrok, do-čim 30 nadaljnjih 290 prošenj za sprejem v take naprave še reševali. Nadalje je v mladinski pomoči delujočih). 5839 glavnih In častnih mladinskih pomočnikov in pomočnic, ki stalno nadzirajo in oskrbujejo 24.246 oskrbovanih otrok.
Izšolane stroko\Tie moči bodo Izučcne
NSV je vodila Grenzlandssmlnar fiir Kinder-g-artnerinnen in Kinderpflegerinnen v Klagen-furtu in dve to variš ki hiSl za učenke-sestre NS-Rcichsbunda deutscher Schwestern. V bolnišnicah Gaua Kiimten streže točasno 108 sester NS-Reichsbunda.
Prehranjevanje, 15.000 otrok v Šolah
V	zimskih mesecih so v šolah prehranjevali otroke v krajih, ki so zelo oddaljeni od šol in se je pri tem porabilo RM 116.3i27.47. S to akcijo je bilo povprečno dnevno 15.948 šolskih otrok preskrbljenih s toplim kosilom.
V	poročevalskem letu je NSV poslala 127 oseb na zdravljenje, protituberkulozna ustanova NSV je pa s sodelovanjem delavne skupnosti za pobijanje jetike in različnimi darovalci poslala 300 jetiCnlh v zdravilišča.
Prehranjevalna ustanova NSV je v štirih
St. Martin bel Uttal. (N o v I O r g an 1 s a-i tionslelter.) Prošlo nedeljo dopoldne se je vršil apel uradnih vodij. Navzoči so bili tudi vsi Block- in Zellenleiterjl. Ortsgruppenlelter Lorenz W e i B je predstavil vsem novega Or-ganisatlonsleiterja Pg. Franz Bauerja, carinskega tajnika. Dosedanji vodja Pg. H i n t e r 1 a s s n i g g je bil pred kratkim premeščen v Karnten. Že znani stari borec NSDAP- Bauer je zagotovil ob svoji uvedbi In prevzemu tega tako odgovornega službenega mesta pri OrtKgruppi, da bo vodil v naslednjih nedeljah za vse Black- in Zellenleiterje utoe ure in podajal snovi po navodilih OG-Leiterja za bodoča dela v Ortsgrupl. Pri tej priliki se je dom KVB radi predvidenih preureditev po domačinu gradbenemu mojstru Boschitschu in so bile vse potrebne spremembe ugotovljene. Ko bo v bližnji bodočnosti vse v redu, bo kakor je ob priliki zadnjega pregleda po Kreislei-terju P i 1 z u sam izrekel, — to eden najlepših domov v spodnjem delu države. — Tudi ženska skupnost je imela isto popoldne svoj apel večjega obsega radi predpriprav kuhanja In pripravljanja marmelade za lazarete. Ravnotako so bila na razgovoru razna dela te skupine, ki so še predvidena in so se žene za vsa ta vprašanja zelo zanimale.
St. MartJn bel LJtt&L (Nesreča.) Pred kratkim se je pripetila med dopoldanskimi urami po uradnem posvetovanju v Litiji na slabo preglednem ovinku ceste na Ustju pri St. Martinu prometna nesreča, katera je končala za Gendarmerlemojstra v St. Martinu g. P e C h e i n a dokaj nesrečno. Nek vojaški tovorni auto je trčil v motorno vozilo g. poveljnika in je slednjega odvrglo nekaj metrov ob cesto. Poškodovanca so takoj odpeljali radi več težje zadobljenih poškodb v bolnico. Priljubljenemu poveljniku želimo čimprejšnje okreva-T»Je.
Nachtdienst der Apotheken In Kralnburg: Von Montag, den 14. 8. bie Montag, den 20.. 9. ganzt&gig geofnet und Nachtdlenst Apotheke Schaw-nlk. Apotheke Rauch geBffnet von 8 bls 12 und 14 bls 18 Uhr.
r.
Oipi. tfpthker
"C.Jitonf
K < a e • n I url.

Rabnnotttmfic 15
pn'k« iXfli oilr
^ Roman spisal ulrich sander
razburkano pride pomlad, tem bol A	Cim hujša je bila zima, tem
j^^oče je lahko poletje.
g ^ obeh straneh ee gre za življenje in 2Ц; Zgodovina samo napiše, kar se je 6 aiio. Njo samo pa napravijo možje. Gutnant Hans Sonntag ta dan poizvedu-Kje in kako bi se najboljše razdrla zveza, obstoji Se med dvema trdnjavama.
je na pot z nekaj jezdeci in kolesarji od fronte.
Izogibajo se vasi. Vse vasi so polne sov-'^žnika.
Izogibajo se gozdov, kajti tudi v gozdovih polno sovražnika. Njihova naloga ni, da bili, temveč da vidijo in javijo, g]...®® Morajo natančno ogledati in premi-> 'n na kratko ter jasno javiti. Sicer bi ° VSe skupaj samo udarec v vodo.
Cejit	kolesarijo ob cestah, kajti vse
So polne sovražnika.
ee prerivajo, včasih stradajoč in oprg^ ponoči potujoč, podnevu skrajno ter	prikrivajoč, globoko na vzhod
kater'^^'^^'^J® priti do onega veletoka, ob gj ®o že enkrat bili. Veletok nič manj-temv	pri njih doma. Nič več ne spe,
2uiel ^uječ in čc poizvedujejo in opa-J|?.','^'''ibijo vsako mirno minuto, da se jjj	Telo deluje enakomerno podnevi
radi	urno kolesje, kajti razum čuje
Iz d	Prožnost mišljenja pa prihaja
notranje pobude. Po zem-" #0 že itak ob veletoku, toda vode še
ne vidijo. Nepregledni okmki in gozdovi jo še zakrivajo.
Ko gredo ponoči ob glavni cesti še vedno proti vzhodu, jim pride pred puško sprevod po gozd-ii stezi.
Žalosten sprevod: nemški rojaki, žene in možje, starčki in otroci, ki so pregnani in sedaj tavajo v gozdu sem in tja: Zgubili so se.
Pred njimi stoje Nemci in za njimi bi tudi morali biti že Nemci, ki so prodrli iz Ost-preussena .proti jugu.
Sprevod se vleče tja v dan.
Leutnant Sonntag leži potuhnjen v grmovju ob gozdni ztezi in sliši za kaj se gre.
Napravi hitro načrt. Ima samo en cilj: nemške rojake osvoboditi. Potem pa morajo Nemci gledati, da hitro zginejo: zadrževanje ni koristno nalogu.
En del jih .-»koči ob gozdni ste%i in se vleže. Drug del spremlja sprevod skozi grmovje ia' je pripravljen, če bi spredaj kaj počilo.
Spremstvo ujetnikov nič ne ve, kaj se pripravlja. Samo ujetniki stokajo, žene jočejo, starčki in otroci ne morejo nikamor več, toda s puškinimi udarci jih gonijo naprej.
Nekaj pionirjev ne more tega več gledati in poslušati. Ne čakajo, da spredaj poči, temveč se pomešajo v temi v sprevod, kot bi bili del spremstva.
Ko nek Poljak zakolne v sprevod, ga že zadene puškino kopito po glavi. Nastane nemir in ostali možje spremstva pridejo bližje. Se niso čisto poleg, že popadajo.
Sedaj poči tam spredaj. Enkrat ali dvakrat. Nato tišina.
Nekaj Poljakov zbeži nazaj naravnost pionirjem nasproti. Eden ee hoče braniti, kajti
ne bo ušel svoji kazni. Ni še pomeril s pušlco že ga nekaj prime in vrže na tla.
Sedaj spravi Leutnant Sonntag žalostni sprevod s poti v stran in ga skrije v grmovju. Mrtve Poljake skrijejo v gozdu. Nalog ne sme trpeti.
Trije možje ostanejo pri sprevodu kot varstvo. Leutnant pa mora dalje.
Sprašuje za ljudmi, ki se v tej okolici spoznajo. Javi se nek star župnik. Pozna veletok, ker leži njegova občina ob njem, Toda star je in ne more več kolesariti. Javi se mlad deček. On gre z njimi in jim kaže pot. Župnik pa naj drži ljudi zbrane: v kratkem so Nemci tukaj. Potem mora Leutnant zopet dalje. Dva kolesarja sla pošlje nazaj s podatki svojih opazovanj in s poročili župnika.
Trije pionirji so se v gozdu počutili prav dobro. Skoro da niso zažgali ognja. Ko pa vidijo, da so ubogi rojaki skoraj popolnoma izstradani, razdele med nje svoje zaloge. Toda to ne zadostuje. Treba je odpo-moči. Pionir pa se mora spoznati v vsakem položaju in si znati pomagati. Dva moža se peljeta na kolesih poizvedovat. Prikradeta se do glavne ceste in opazujeta kolone, ki neprestano vozijo sem in tja. Ko mislita, da lahko kaj storita, se polastita zadnjega voza neke kolone in vozaču zavežeta usta. Voz nekoliko zaostane, nato Se bolj, nato hipoma zavije v gozd in zgine v njem, ne da bi kdo kaj opazil. Na vozu je kruha na pretek, pa tudi zadosti cigaret in konzerv. Tega je ravno manjkalo. Toda otroci in Žene potrebujejo mleka. Oba pionirja zopet na kolesih iščeta v drugI smeri gozda. Prideta do na samem stoječe hiše, na katero je vojna pozabila. Bih, je to gozdarska hiša sredi
gozda. To je dobro in pripravno. Kar so dobili poljskih ljudi, so jih povezali in jih zaprli v klet. Eden je stražil. Drugi je Sel iskat sprevod rojakov in jih vse spravil pod streho. Zene so pomolzle krave v hlevu. Na ognjišču veselo gori, končno vendarle ogenj. Lonci in sklede so polne do roba.
Možje pa dobe puške in municijo. In vse to iz gozdarjeve omare. Sedaj jih je iz treh pionirjev postalo sedem. Gozdarska hiša ima svojo posadko. Dva pionirja sta šla zopet v gozd in čakata na svojega Leutnanta. Ce se gozdarski hiši kaj pripeti, sta vendarle v bližini.
Proti jutru se vrača Leutnant s svojimi ljudmi in še enkrat javi diviziji, če bi prvo poročilo ne bi bilo prišlo do nje. Bil je blizu veletoka, toda še ne tam, kamor je hotel priti.
Sedaj vzame svoje tri najboljše pionirje, pusti jezdece, kolesarje in mlade nemške rojake v gozdarski hiši in še enkrat proi dira peš.
Iz gozda je srečno prišel.
Srečno je prešel tudi prvo In drugo vas. Plazi se ob grmovju In po jarkih. Leži neposredno ob zasedenih vaseh. Prekorači ceste, po katerih neprestano hodijo in se vo« zijo.
Dospe do obrežnega grmičevja ob vele-^ toku.
In že stoji ob vodi.
Kot јз že enkrat stal ob tem veletoku, ta^ krat pred davnim čaaom.
Neizmerno stari so v tej nenavadni vojni vsi časi, katerih dogodki ao bili že popisani v časopisu, in če so tudi samo tri dni stari.
(Dalje prihodnjič.),
Aus dem Hreise Radmannidorf
Radmannsdorf. (Nemški večer v Rad-Baannsdorfu.) Zadnjo soboto se je vršU v okrožnem mestu ponovno nemški večer, ki je potekel zelo lepo in zabavno. S sodelovanjem godalnega orkestra, dveh pevskih zborov, Iz St. Veita an der Glan in St. Jakoba v Rosental, večlh drugih nemških zaposlenih moči, kot tudi sedaj tukaj zaposlenih dijakov, se je razvijal bogati program ob prisotnosti Kreislei-terja dr. Hochstelnerja, Landrata dr. Hlnterggerja In drugih zastopnikov stranke, oborožene sile In države. Uvodoma je pozdravil Ortsgruppenleiter okrožnega mesta Radmannsdorfa Pg. Petutschnigg številne goste In je posebno povdarjal pomembnost, ki jo imajo taki nemški večeri za okrožno mesto. Vsa predvajanja so bila nagrajena z obilnim pritrjevanjem In se lahko ta večer dostojno uvrsti med dosedanje prireditve tukajšnje Ortsgruppe.
ABling. (S teli v. Gauleiter na obl-Bku.) Pred kratkim je obiskal Stellvertre-tender Gauleiter in kom. Gauobmann T h 1 m e 1 v spremstvu Kreisleiterja iz Radmannsdorfa dr. Hochstelnerja, Ortsgruppenleiterja dr. KI e 1 n a In Kreisobmanna S t e 1 n a-c k e r j a KIG v ABllngu. Pri tem se je lahko prepričal o življenskih in delovnih razmerah delavcev in delavk. Poleg tovarniških naprav ei je ogledal tudi socialne ustanove, tako tovarniško kuhinjo, tovarniško poklicno šolo In dom za Izobraževanje vajencev. Popoldne se je vršil razgovor s tovarniškim vodstvom.
ABling. (D- vlak je zgrabil 4-1 e t n e-ga otroka.) Te dni je zgrabil štiriletnega
dečka Josefa Schwanna D- vlak, ko se je deček brez nadzorstva igral na železniški progi med kolodvoroma ABling In Hart-Rotwein-klamm in ga je močno poškodoval. Otrok je kmalu nato radi poškodb umrl.
Veldee. (Predavanje v kinu.) Pretekli petek se je vršilo v klnodvorani v Velde-eu predavanje z barvastimi slikami o potovanju KdF v Grčijo. Ortsgruppenleiter Pg. S C h u m 1 je med številnimi gledalci, med katerimi so se nahajali skoro vsi Anmtstrftgerjl, pozdravil zastopnike oborožene sile in namestnika Landrata Pg. dr. M a r c h a r t a. Predavatelj, Oberzahlmelster Pg. Richter je pojasnjeval iz lastnega doživetja posamezne barvaste slike z zelo zanimivimi izvajanji, tako da je vsak posameznik lahko nazorno zasledoval to lepo potovanje. Gledalci so se razveselili, izjave Ortsgruppenleiterja, ki jo je podal ob koncu, da bodo v kratkem predvajali nov barvasti film s predavanjem Pg. R i c h-terja o gorskem svetu Kfimtna.
Vlgaun. (Otroci nabirajo les za staro mater.) K igri, petju, športu in brk-Ijanju se zbero otroci od 6. do 10. leta vsak teden enkrat v otroški skupini Deutsichen Frauedwerka. Nekega popoldneva pa so Sli dečki in deklice iz Vigauna veselo pojoč v gozd in so nabirali vsakovrsten lea. BiH so zelo pridni in goreči, kajti v kratkT url so otroci peljali zvrhano naložen voz lesa skozi vas. Neki stari materi so dali les. Z veselim srcem in zarečih oči so otroci poslušali veselje in hvaležnost stare matere.



w , ma'-.- ■ л

/ . #к:':

Aus dem Hreise Krainburg
v nedeljo so bile^ v Klagenfurtu izročene zastave Reichskriegeibunda. Naša slika kaže Reichskriegerfiihrerja Generala d. I., jj Obergruppeniuhrerja Reinharda pri govoru, o katerem smo že poročali v naši zadnji številki.
iprejem Reldiskriogerfahne u Alilingu
Mestno prebivalstvo jo je prisrčno sprejelo
Krainburg. (Ustanovitev celic.) V evečano okrašeni dvorani hotela »Stara pošta« ве je vršil pred kratkim sestanek za ustanovitev celic, katerega so se udeležili strankini prlatašl Ortsgrupp GroBkralnburga, kateri se-etanek so sklicali Ortsgruppenleiterji K o c h, Kofler in Rebernlgg. Sestanka se je udeležil tudi Kreisleiter K u B. Sestanek je o tvorila stara bojna pesem; Ortsgruppenleiter Kralnburga-mesta Koch je pozdravil Kreisleiterja, ki je pojasnil nekaj vprašanj, ki so ee pojavila pri delu v Oberkrainu. Nato je sporočil Ortsgruppenleiter Koch, da sta se dva preiskuSena strankina tovariša prostovoljno javila, da vodita dve na novo osnovani celici, namreč Obereder in Scheriau, katerima je Ortsgruppenleiter po zaobljubi svečano zaupal obe celici. S pesmimi naclje In a pozdravom FUhrerju je sestanek končal. Nato ee je vršila prijetna tovariška zabava.
Krainburg. (S t an de s am t Krainburg sporoča:) V 6 tednih t. j. od 24. julija 19Ф2. do 31. avgusta je zabeleženih 30 rojstev in 12 smrtnih slučajev. Zakonsko zvezo je sklenilo 8 parov in sicer; Paul Draxler in Paula Stlrn Iz St. Georgen, ozir. Krainburga, Augustln Konrad Potuschek la Stefanie Pernuech Iz Krainburga, Raphael Gregor Batlstltsch In Hildegard Dolenz iz Krainburga, Josef Grill In Stefanle Trobetz iz Krainburga, Franz Gladek In Johanna Koprlwetz iz Krainburga, ozir. Wlschmarle, WUadlslau Zechner 1ђ Danlela Hafner Iz Krainburga, Josef Duskowetz In Maria Juchant Iz Krainburga. Vojno poroko sta sklenila Oberwachtmelster žandarmerlje Wal-ther Helnrlch Kari Christian Rump in steno-tlplstlnja Viktoria Dse Hasel Iz Krainburga.
St. Georgeh. (Pogreb dobrega tovariša.) Te dni se je tukaj vršil pogreb na tra-gričnl način umrlega posestnika Antona U m-n 1 k a. Bil je v 55. letu starosti in znam daleč
preko meja svoje domače vasi, posebno ker je bil pred zasedbo dolga leta župan občine St. Georgen. Pogreba se je udeležila večina občanov In mnogo odposlanstev od zunaj. Na grob je bilo položenih 30 vencev. Gauaus-blldungsleiter des NS-Krlegsopferverbandes T e 1 e n 1 g iz Klagenfurta je tudi položil venec. Ortsgruppenleiter Pg. Unterras singer je v nagrobnem govoru Izvajal, da je Umnlk od zasedbe aprila 1941 sodeloval na nemški obnovi. Kratko pred smrtjo je bil z več posestniki iz Oberkralna v K&rntenu, kjer so si ogledali razne naprave. Tudi komlsarlčni župan P a d a r se je spomnil mrtvega, ki mu je stal vedno e svetom in dejanjem ob strani. Godba Wehrmannschafte je igrala žalostinke.
St. Katharina. (Razno.) Na vabilo vodlte-llce Frauenschaft, gospe županje Jertschinova so vsi, ki so dobili pozimi kakšno odporo od NSV, nabrali preko 100 kg malin. Gospodinje so prispevale sladkor, upravlteljlca grradu v Puterhofu, gospodična Sagadin Marla, pa se je potrudila, da je iz tega nakuhala čez 50 litrov mallnovega soka, ki je bil potem odposlan našim ranjenim vojakom v lazarete. V iste svrhe je nakuhala Trauner Margarethe 8 kozarcev marmelade. — Kmečke posestnike je posebno razveselila vest, da so planine za pašo živine zopet odprte.
St. Georgen bel Krainburg. (Pogreb.) Te dni se je vršil v Olscheuku pogreb posestnika Johanna Ferjana, ki je bil popolnoma nepričakovano Iztrgan iz svojega delovanja, številna udeležba pri pogrebu je pokazala, kako zelo je bil Ferjan priljubljen. Tukajšnji Ortsgruppenleiter Pg. Unterrasslnger se je spominjal mrtvega tovariša, ki je bil vedno dober, darežljiv mož In je od leta-1941. posloval pri kinopredstavah v Olscheuku. Ta drugI pogreb tekom nekaj dni je v tukajšnji Orts-gruppl zapustil pri prebivalstvu globok vtis.
Preteklo nedeljo, ob 18. url so se vrnila odposlanstva tovarišev NS-Relchskrlegerbunda Oberkralna Iz Klagenfurta, kjer so se udeležili Izročitve zastav po RelchskriegerfUhrerju generalu der Infanterle Reinbardu tovarištvom Kfimtna In KreiskrlegerfUhrerju Pg. dipl. Ing. Oroszyu za okrožje Radmamnsdorf.
Posebno svečana je bila vrnitev tovarištva ABllnga, kjer bo novo podeljena Relchskrieger-fahne hranjena. V ABllngu ostali tovariši so nastopili s tovarniško godbo na prostoru pred kolodvorom. Hltlerjugend je tudi nastopila, da sprejme prvo Relchskriegerfahne v Oberkrainu. Ortsgruppenleiter In BUrgermeister .Dr. Ernst Klein je sprejel Iz Klagenfurta vmlvše ee
odposlanstvo z Relchskriegerfahne s Krels-kriegerfUhrerjem Pg. Oroszyem in novimi zastavonošami tovariši Tschinkowltzem, FUllejem in Kllnzom. Kreiskrieger-fUhrer in Ortsgruppenleiter sta obšla postro-jene bojevnike in dve Fahnenjungfem sta okrasili novo zastavo. Ob zvokih godbe je nato korakalo tovarištvo po z zastavami okrašenih cestah mimo nmogo gledalcev. Prtd ravnateljstvom KIG, kjer bo zastava shranjena, so čakali Krelskriegerfiihrerja z Ortsgruppenlei-terjem, odposlanstvi raznih uradov, generalnim. ravnateljem Nootom, ravnateljem Klinerjem In z drugimi častnimi gosti, da sprejmejo zastavo. V strumnem koraku je Izkazalo tovarištvo ABllnga čast.
Lep dan v Yeldesu
Enega Izmed poslednjih dni so zvenele že zgodaj zjutraj v nekem mestu Oberkralna sveže vojaške pesmi. Pripadniki neke stotnije okrevancev so korakali, toda ne k vajam ali na kako drugo službo, temveč k vojaškemu obdarovanju na Veldeftko jezero. Mnogo udeležencev v sivi suitnjl, od katerih je večina nosila БК I In II, ranjenlški znak ali pa znak pehotnega napadalca, je pričakovalo veliko, toda njih pričaikovanja so daleko prekosila darila.
Ob 9. url so vsi prišli v Veldee, kjer naj bi se Izvršilo obdarovanje v Park-hotelu. Tukaj je bilo prvo prijetno iznenadenje. Ob jezeru so stale s cvetlicami okrašene mize, ki so bile obložene z bogatim zajtrkom. Od vojakov samih sestavljena godba je Igrala vesele komade, tako da so bili vsi kmalu dobro razpoloženi. NSV je najela večje število čolnov, ki so bili po zajtrku vsem na razpolago. Komur je
bilo za vožnjo s čolnom ali za sončenje prevroče, se je lahko po mili volji kopal v topil Jezerski vodi. Nato so jih vabile na razpolago dane razglednice, da pošljejo pozdrave svojim znancem in da jim kratko poročajo o lepem dogodku v >blaeru Oberkralna«.
Po kosilu so priSll nStafefl limeliirfffl RSm-tner Granzlandtheatra, ki so nudili hrabrim vojakom s svojimi predstavami dve veseli url. V veliki množini je bilo na razpolago cigaret, peciva, mošta, vina in piva. Poleg najrazličnejših zabav je krasna pokrajina Veldesa razveseljevala oko In komfortni prostori hotela, У katerega debele tepihe se je pogrezali tudi sicer trdi vojaški škorenj, so nudUl lepo nasprotje- k siceršnemu tako strogemu vojaškemu življenju. V splošnem je bila zelo posrečena prireditev, od katere so okrevajoči vojaki dobili veselo spoznanje, da domovina ne pozna lepše naloge, kot da jim je hvaležna.
Dr. F. J. Lukas
Ausschneiden! Aufbewahrenl
Фш1§ек meth&d^h imd ptakUsek
106. STUNDE LSeitng der Aufgaben: I. 1. Er hatte zwei BrUder.	<t
2.	Ich hatte meine Jause brilderlich mit memen Kameraden getedlt. b
3.	Du hatteet leider flir mich keine Zeit.
4.	Wrr hatten ein Minimum an Ver« lueten.
6. Ihr hattet aJle Triimpfe in der Hand.
e. Sle hatten an dieeem Tage ketoe Lust zum Studieren.
П. 1. Ich werde das Waeser aue dem Brunnen holen.
2.	Er wird eich beim Fotografe« edn Brustbild machen laesen.
3.	Sie warden eich wieder mit ihrem Jagderfolg brliaten.
4.	Du wirst zum Buchbinder gehen und dir da* Buch binden laeeen.
5.	Ihr werdet dem Buchhalter die Rechnungen bringen.
e. Wir werden den Betrag aul dem Warenkonto buchen.
Ш.
bringen -eingem — aagen — tragen — fragen — laufen — eiegen — glauben
-	gebracht
-	geeungen gesagt
-	getragen ' gefragt
gelaufen geeiegt
-	geglaubt
fallen — gefallen nennen — genannt
VVichtige Worter in gebrftuchlichen Satz-verbindungen.
1.	Wer ist dae? Ich bin daa, Kari, dein Bruder.
2.	Morgen ist edn FuSbaHlkamipf zwiechen Klagenfurt und Krainburg, da will ich dabei me in.
3.	»Wae iflt denn dabei, wenn wir zwei dieee Nacht miteinander vertrtlumen« beginnt ein jiiemlich bekanntee Lied.
4.	Ich bleibe dabed, daB ee morgan regnen wird, daher mlissen wir dae Getreide noch heute unter Dach und Fach bringen.
5.	Lftuten Sie den Dachdecker an und eagen Sie, er soli eofort kommen, es regnet in den Dachboden hinein.
e. Der arme Dlchter war glliddich, db. wohler nur in einer kleinen Dach-kammer wohnte.
7.	Es goB in StrSmen und die Dachrinnen konnten das Wasscr nicht mehr faseen.
8.	Dadurch, daB er uns einmal belog, hat er filr immer uneer Vertrauen ver« loren.
9.	Ich bin in diesem Falle dafUr, daB wir ihm die Schuld stredchen.
10.	Ich weiB noch nicht, soil Ich dafUr oder dagegen stimmen.
11.	Els steht nichit mehr dafilr, daB wir jetzt noch baden gehen, denn es wird bald regnen.
12.	»Ich kann nichte dafUr, ich habe ee nicht absichtlich getan«, hort man oft Kinder eagen.
13.	Nach mednem Dafiirhalten kann man gegen Meckerer in kriegszeiten nicht Bcharf genug vorgehen.
14.	Wir werden den Ausflug um eine Woche verschieben. Haben Sie etwas dagegen?
15.	Die Welt ist liberall achOn, aber daheim ist ee am ech&nsten.
Schwarzbraum ist die HaselnuB
Schwarzbraun iat die HaselnuB,
schwanzbraun bin auch ich, ja ich, Bchwanibraun muB mein M&del sedn,
gerade so wie ich.
Holdrio, juvivallera, ha, ha, ha!
Holdrio, juvivallera, ha, ha, ha! Holdrio, juvivallera, ha, ha, ha!
Holdrio, juvivallera!
M&del hat mir'n Busserl geb'n,
hat mich schwer gekr&nkt, ja gekr&nkt. haib' ich ihr's gleich wiedergeb'n,
ich nehm ja nichts geschenkt.
M&del hat nicht Hof noch Haus,
Madel hat kein Geld, ja Geld,
doch ich geb es nicht heraus fUr alles in der Welt.
Schwarabraun ist die HaselnuB,
schwarzbraun bin auch ich, auch ich, wenn ich eine heiraten tu,
80 muB sie sein wie ich.
Wttrter
Dachboden (m) — podstrešje Dachdecker (m) — kroveo
Dachkammer (w) — podstrešna soba Dachrinne (w) — žleb dadurch, daS — s tem, da; po tem, da damlich — neumen, vrtoglav dammem — mračiti se, svitati se daheim —- doma daherspazieren — sprehajati se Damastwebe (w) — damastova tkanina Damm (m) — jez, nasip Dampfbad (s) — parna kopel	*
Dampfmaschine (w) — parni stroj daneben — zraven, vrhu tega daraufkommen — izvedeti Erdbeben (e) — potres Flurschaden (m) — škoda na polju Hochwasaer (s) — povodenj, poplava Rheumatiker (m) — bolnik, ki ima revma-tizem
Stickerei (w) — vezenina streichen (eine Schuld) — črtati (dolg), zbrisati
verschieben (etwas) — odlagati, premikati vertrftumen (die Nacht) — presanjati (noč) vorgehen (gegen jcmanden) — postopati
(proti komu)
Zylinderhut (m) — cilinder
Redewendungen
dabei sein — zraven biti, prisostvovati was ist denn dabei — kaj to de?
dabei bleiben — vztrajati pri čem etwas unter Dach und Fach bringen — ne«
kaj pod streho spraviti, preskrbeti daflir oder dagegen stimmen — za nekaj
ali proti čemu glasovati ee steht nicht dafUr — ni vredno ich kann aichts dafUr — ne morem kaj za to nach meinem DafUrhalten — po mojem, mnenju
12. aantftmTirm 1942.
KARAWANKEN BOTE
Btran 1. — Bter. П
Besuchen Sme das
KLAGENFURTER HERBSTFEST
in Jer Zeif TOm S* blS 13* Sepi^embCP 4942 auf dem Ausstellungsgelande, Klagenfuri, St. Ruprechter Sfra^
haus
lOIHARWEBERlinM
S P E Z E R E I MAN UFAKTU R GALANTERIE SCHUHWAREN GESCH!RR, PAPIER BUCHHANDLUNG
DUFTIGE PUHITE
M niDegl Mil. Dabir: Ftto-^ске itr ud Mek dem Watcku " IIT-El fcaitiR. Die Ftrtii werdu Wwirlictl «Ml SctweiBeiawlrkiii mhIUiL Ill-U kffll leitUien t«arai.
PaekDni 40 Pleneifl.
Dišeče pike
|e Ireha dobro neqovall. Zalo: lino perilo корЦИе prrd in po praiiju r ALT-EXi. Bane oširillo Ir od-slranien |e vpliv poln. ALT-EX obranlaje perilo. - Zavoj 40 PIg.
BRODER
iHttsciiee
Lederweren-E rzeu g u n g Domsdial*
l«lb«di«r Sfr«^a 55
O b • r k I i / I
SENF
'•brik C.Wenger Klagenturi
ESSIG
Fabrik CWenger Klagenfurl
Otgen Einkaufscheine:
Sperrplatten: Buche, Erie, Fidite und Edelfumiere. Paneiplanen - Eichsfelder Sperniiren.
Ohnt Einkaufsdjein;
Furnicre 0.8 bis 3 mm inlwdiidie und ausl^dische • ;.Herkunft fur auBcn und innen.
HANSTRANINGER
I
Klagenfurl, Vttlkermarkter SIraB« ■ Ruf 159S
MEDOPHARM
A r z n e i m i 11 e I
sind treue Helfer Ihrer Gesundheitl
Medopharm-Arznelmittel sInd nur In Apotheken erhaitlich.
MEDOPHARM
Pharmazeutische Preparate Gesellsdiaft m.b.H. MOndienS
KAFFEE
EMATZ
Fabrik C.Wenger Klaaenfurt
8. Dcutecbe
Reicbelotterie
Reidute Cewinoe
sooooo
.1300000 .1200Ф00
:: 100000
#md	vlfit Mitiflirrffft
&»**## $1# $#*»&##*#
PROKOPP
Wien VI, Marubilferttr. 29 l##pf#1$#%	f« KImm
'/, s.- V, 6.- v. 24.
Theodpr Rabifsch
St. Veit aa der Sawe
'IPzifbnngTeiTnTTTi^kt. g
Hier sprichl die Deutsche Arbeiisfronll
Achtung! Sprechtage der Rechtsberater der Deutschen Arbeitsfroni
In den Monaten September-Oktober 1942 warden in' den Kreisen Kratabnrg, Radmannsdorf und Stein an den angegebenen Tagen und zu den angeflihrtea Zeiten Sprechtage durchgefuhrt:
Krainbnrgt
Wart:
Laak:
St. Velt a. i. Sawe:
Radmannsdorf;
ABlingt
Nenmarktl;
Littali Stein:
Domsdiale:
leden Donnerstag in der Dienststellt der NSDAP., Ortsgmppe Krainbnrg,
In der Zeit von 9.00—11.00 Uhl Jeden Samstag in der Dienststelle Wart der DAF.-Kreiswaltung Krainbnrg
22.	September
6.	Oktober
20.	Oktober
3.	November
15.	September
13,	Oktober
15.	September
13.	Oktober
22.	September 6.	Oktober
20.	Oktober 3.	November
23.	September
21.	Oktober
29.	September
27.	Oktober
30.	September
28.	Oktober 30.	September 28.	Oktober
in der Zeit
K ■
9.00—11.00 Uhr 9.00—11.00 Uhr 9.00—11.00 Uhr 9.00—11.00 Uhl 9.00—11.00 Uhr 9.00—11.00 Uhr 9.00—11.00 Uhr 14.00—16.00 Uhr 14.00—16.00 Uhf 14,00—18.00 Uhr 14.00—18.00 Uhr 14.00—18.00 Uhr 14.00—18.00 Uhr 10.00—12.00 Uhr 1000—12.00 Uhr 16.30—18.00 Uhr 16.30—18.00 Uhr 15.00—17.00 Uhr 15.00—17.00 Uhr 9.00—11.00 Uhr 9.00—11.00 Uhf
Die Sprechtage finden in Radmannsdorf und Stein In der Rreiswaltung, !a Neumarktl und Laak in der Ortsgruppenleitung und in ABling, Domschale imd St. Veit in der Dienatstelle der Ortswaltung der Deutschen Arbeitsfwmt statt.
Die DAF-Mitglieder, Gefolgschaftsmitglieder und Betriebsfiihrer, erhaltea bei alien Sprechtagen Auskilnfte und allenfalls Vertretung vor Geiicht und Beborden in alien arbeits- und sozialversicherungsrechtlichen Angelegenheitea.
Der Leiter der GanrechteberatungsvtcD« gez.: Dr. Raggam
MAH OGIAS
Vas za parPtennlgov reSi vseh VaSih skrbi
On išče in па]ве> on kupi in proda« on ima vedno uspeh!
Vsaka beseJa slane 6 Rpf in debelo tiskana 12 Rpf. Prisfojbina za dopis 25 Rpl.
Oglaae sprelemat« d«
ponedelika in srede In tlcer
NS.'Gauverlag Karnten, Klagenfurt, Bismarckring 13 NS*~Oauv«rlag Karnten, Zweigverlag Krainburg, Veldeseritr. 6
Karntnerische
Landes-Brandschaden-V ersicherungs - Anstalt
bctrelbt Feuer-, Einhradi"* Diebttahl-t Glas« und Glodten-brudi« sowie WasserleitunK»sfhUden " Versidicrungen
se peča z хатаготап{ет proti požara, vlomu, tatvini, pre« lomu stelcia in zvonov - kot tudi proti vodovodnin škodam
Geschaftsstelle Krainburg, Veldeser Strafie 13
£icM§pi€le
Allgemeine filmlreuhand 6.m.b H.. Zwelgilell* Veldei
A s s L I N G
12.	IX. wm. 17 Uhr
13.	IX. um 14.30 und 17 Шг Quax, der Bruchpilot
FUr Jugendliche zug^tlaseen!
DOMSCHALE
12.	IX. um M,30 und 17 Uhr
13.	IX. um 14.30 und 17 Uhr Das unsterbliche Herz
FUr Jugendliche nicht zujfelaesen!
KRAINBURG
12.	IX. umlT Uhr
13.	IX. um 14 und 17 Uhr
14.	IX. um 17 Uhr Wiener Geschichten
Jugendliche ab 14 Jehreo zugelaesen!
15.	DC. 17 um Uhr
16.	IX. um 17 Uhr
17.	IX. um 17 Uhr Waldwinter ^	' FUr Jugendliche nlcht tugelaisen!
18.	IX. um 17- Uhr
19.	IX. um 17 Uhr Gasparone
Jugendliche ali 14 Jahren zagelaneen!
L A A K
12.	IX. um 17 Uhr
13.	IX. um 14.30 und 17 Uhr Verdacht auf Ursula
FUr Jugendliche nicht cugelaasen!
16. IX. um 17 Uhr
Irrtum des Herzens
FUr Jugendliche nlcht sagelaesen!
LITTAI	^
Sajnatag, den 12. IX.
Sonntag, den 13. IX.
Sem Sohn
FUr Jugendliche engelaiisen!
MI Б S S
12.	IX. um 16.30 Uhr
13.	IX. um 16.30 Uhr Anton der Letzte
FUr Jugendliche nicht zngelaMen!
NEUMARKTL
13. IX. um 16.30 Uhr 13. IX. um 16.30 Uhr Sein Sohn
FUr Jugendliche zngelasaen!
RADMANNSDORF
12.	IX. um 16.30 Uhr
13.	IX. шп 16.30 Uhr Immer nur Du!
Jugendliche unter 14 Jahren Wcht Eugelassen 16. DC. um 16.30 Uhr Fanhy ElBler FUr Jugendliche zngfelaisen!
S A I R A C H
12.	DC. um 14.30 und 17 Uhr
13.	DC. um 14.30 und 17 Uhr
Was eine Frau im Frlihling trfiumt FUr Jugendliche nlcht sugelassen!
Hari Zaii
Biirstenbioderei
V:RjK4
Post Zwiscbenw^eern
Službo dobi
STEIN
12.	IX. um 17 XThr
13.	IX. um 17 Uhr
Was eine Frau im Friihling tr&umt Fttr Jugendliche nlcht sugelaesen!
ST. v E I T
12.	IX. um 16.30 Uhr
13.	IX. um 16.30 Uhr
Zwei in einer groBen Stadt FUr Jugendliche zugelaeaen!
V E L D E S
12.	IX. um 16.30 Uhr
13.	IX. um 16.30 Uhr Quax, der Bruchpilot
FUr Jugendliche zugelsseen!
16.	IX. um 16.30 Uhr
17.	IX. um 16.30 Uhr Bal Pare
FUr Jugendliche nicht sngelaesen!
WART
1<2. IX. um 16.30 Uhr
13. IX. um 13.30 und 16.30 Uhr
Leichte Kavallerie
FUr Jugendliche nlcht sngelassen!
WOCHEIN-FEISTRITZ
12.	IX. um 16.30 Uhr
13.	IX. um 16.30 Uhr Dae andere Ich FUr .lugpndHrhp nlcht
Die guten Timgsram-Lampen kaufen Sie im Geschaft K. Pung-er-schegg, Krainburg-Wart.
Najboljše Tungsram žarnice kupite pri K. P u n -gerschegg, Krain-burg-Wart.
Lesel den .Karauanken-Bole"!
Iftle niiarsko podirllp
rakoi sprejme Ш0 NkO m<^ za iPhRti-ni delt v obratu. Prednost imajo dobri risarji, ki bi
pomagali pn knjigovodstvu. Ponudbe na Kaiawanken Bote, Krainburg, nod ..Tfhnik".
hroiaskpqa vajpn-la z vso ovhrbo V hiši sprejmem. — M. Grasdiiisch, Tenetisdie Nr. 6, Gallenfels.
W*sp*dln|a
dobi takoj ali pozneje dobro mesto pri samski osebi. - P. M. Krbg., Badgasse 15
VerschonI des
Seibstgebacken
Sprcimem takoj
krniaikrqa
pammfnika za velike kose. Galiot Stanislaus, Schnei-dermeister, Krain-buig, Bergstrafte 9
Prodam
Moško kolo (bicikel), rabljeno pohilivo, radi izselitve takoj pro dim. — Kosdiar Branko, Hinter-hausgasseiž.Krbg
Xmlrk»ike (SdimierqplsAfi-brn) razliiup di-mrnzilrnudil.Pra proiRtk. Fabrrad und MasdiinpH-handluag, Bom-sdialp.
Za Irl sobe raz nega poblslll — žimmilp. slensko ВГО. moško kole
etc na prodaj za .000 RM. NasloT pri Karaw. Bote, Krainburg.
Nebno opraio za m# osrbo ter
otroški športni voziček na prodaj za 4ooRM. Naslov pri Karaw. Bote, Krainburg.
Otroški voziček, skoro nov prodam za looRM. Naslov pri Karaw. Bote,
Krainburg pod .Globok". Kravo s teletom, dobi o mlekarico, prodam. Poizve se na Jami pri Kra-inburgu št 15.
/rebda.Hmpsm slirpqa proda joh. Stebe, Podborst i7 P. Komenda.
Kupim
Kupim gramofon in otroški voziček Pismene ponudbe na Karaw. Bote, Krainburg, pod „Tudi i dflfkiffm slanjH".
kupil*
osebni avtomobil, manjše tipe. če mogoče DKW. Ponudbe pod. Dobro ohranjen" na Ki-rawanken Bote, Krainburg.
Psa огПака
Schaiferhund'. dobrrqa fnvaja — kuplH. Johann De s di m a n n,Wo-desdiitz 36, Vel-des, Oberkrain.
Klavlalinke harmoniki
vo ali dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na Kara-wanken Bote — Krainburg, pod Hirmonika",
Vzamem v lakiV
Irl pripratrn za rrlnarljo
s stanovanjem vM-mem v najem * kraju, kjer bi s« vrtn: rstvo obneslo Ponudbe pod„\rl na Karaw. Bote, Krainburg.
2en!tve
bespvdiRl«
preprostejšo, zdn-vo in snažno, do 45 let staro, хргб|» me ebrinik v Cllli za stalno. V sporazumu tudi p#'
rekaillzklluffM.
Naslov pri Karaw. Bote, Ki ainburg, z označbo zahtev, pod „Poštena".
Izgubljeno
iValivno pen .Sumetra Vakuum* z gravuro' „Ne-radjič Radko" sem v ssbolo zgubil na cesti od Alte Post do železn. postaje Krainburg. Najditelja prosim, da mi ga vrne, ker mi je pero draqeCFR spomin. Oddal i pri Karawanken Bote, Krainburg.
Zu Jedem FIlm die l>euteohe Woclienschau
CtMcbiiftoeroffnunKeanzelKe
Ich gebe hlemit alien BehiSrden, Amtem und der BevAlkerung der Stadt Radmannsdorf und den umUe-genden Gemelnden bekannt, daB Ich einen
Handel mH BrennmateriaUfU Hausbrandkohle, Schmiede- und Holz-
kohle. Koks und Brennholz mit dem Sltze In Ra<hnann«dorf, Valvaeorstrafie Nr. 8, Tel. 574, be-gonnen babe.
Ich we rde bemUht me In, durch klagflqse DurchfUhrumg der mir er-tellten Auftr&ge die Zufriedenhelt melner Kunden zu erlangen, und er-bltte mir. voiles Vertrauen.
Sporočam veem oblaetem, uradom In prebivalstvu mesta Radmannsdorf In okolnlh občin, da sem začel v Rad-mannsdorfu, ValvasoretraBe M. 8, Tel. 574, trgovino
z materialom t» kurjavo, In sicer: premogom, kovaškim ogljem in ogljem sploh, koksom In drvmi.
Potrudil se bom, da zadovoljim ovoje odjemalce s točno postrežbo т njihovih zahtevlh In da si pridobim njihovo popolno zaupanje.
Herslellun^
folgender Gerbstoffe:
T
lANNlNrADKIIV	N, Pinotan CC, Pinotan
CC Sp, Fichtenrindenexlrakl, Ke-
motgn TF u. TC, Summach ctc.
Laufender Einkauf |edes Quantums Fiditenrinde Stalni nakup smrekovega lubja po dnevn: ceni
[nfabrIk
G. - ZWISCHENWSSSERN
Vertrieb mit Hausbrand-, Schmiede- nnd Holzkohle, Koks und Brennholx JOSEF BABNIO Rndmannsdorf, ValvasorstraBe Nr. 8
Baumwollspinnerei u. Weberei Neumnrkll
Ed. Glanzmann & And. Gassner
Spinnerei, Weberei, Gornfirbcrei u, Bleiche, StUckblciche und Appretur
Friedrlch Jungbauer
Lebensmlttel • GroBhandel
Klagenffurt, 10.-Oktober - Sfrage 26 Fernrul 17-73
Lager in: Klagenfurt, Kiihnsdorf Villach, Friesacli
(Spezialfmiis filt ^erreiunoden
Klagenfurt, Parad«lsergasse 4, Edca Domgasse в - Ruf 1245
Wir geben hiemit die traurige Nachricht, daB am Mittwoch dea 9. September 1942. unser Gefolgschaftsmitglied, Fraulein
Franziska Rabilsch
aue Mannaburg, im blUhenden Alter von 17 Jahren Uberraachend echnell verachieden let.
Wir verlieren hiemit ein treues Gefolgschaftamitglied und den beeten, uneigennUtagsten Kameraden, der aogar bie zur letzten Stunde nicht auf sich, eondem auf seine Kameraden bedacht war.
Mannaburg, den 9. September 1942.
Der komm. Treuh&nder der Industrie Kanz in
Manneburg: VOLGGER WALTER
Naznanjamo žalostno vest, da je v sredo dne 9. septembra 1942. naša zaposlenka, gospodična
Franziska Rabilsch
Iz Mannsburga, v cvetoči mladosti 17 let renadoma preminula.
Z njo zgubimo zvesto zaposljenko in najboljšo ter najbolj nesebično tovariSico, katera celo do svoje zadnje ure ni skrbela zase, ampak za svoje tovariše.
Manneburg, 9. eeptembra 1942,
komm. zaupnik industrije Kanz v Mannsburgu VOLGGER WALTER
♦