Posamezna SteTilk. Di, 1-. §TEV 91 V LJUBLJANI, torek, 19. maja 1925. LETO II. Iahaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. Heodvisen političen lisi UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Slovanska fronta. Že večkrat, zlasti pa ob volitvah, je bila poudarjena potreba ustanovitve slovenske fronte in marsikateri si obetajo še sedaj od slovenske fronte naravnost čudežnih uspehov. Mi tega mnenja v nobenem oziru ne delimo, temveč mislimo, da bi nam bila slovenska fronta v končnem efektu samo v škodo ter da tudi nima pravega zmisla. Zakaj, če se ogrevamo mi za slovensko fronto, se ne smemo čuditi, če se navdušujejo potem Hrvatje za hrvatsko, Srbi pa za srbsko. Nobenega dvoma pa ni, ds bi v slučaju postavitve vseh treh front bila naša najslabša in da bi prišli zato še v težji položaj, kakor pa smo danes. Pa tudi nobenega pravega zmisla nima slovenska fronta. Saj ne izvira zahteva po slovenski fronti iz narodno-političnih vzrokov, temveč v prvi vrsti iz gospodarskih. Kar nas najbolj pezi, je neenakost davkov, zanemarjenje gospodarskih interesov pokrajine, slaba uprava, torej izključno saine materielne skrbi. Prav enake skrbi pa imajo tudi druge pokrajine in zato je naravno, da se z njimi borimo skupno za odpravo vseh teh nedo-statkov, ne pa da se s slovensko fronto ločimo od njih in onemogočimo zavez- Hiifctaro. Ena glavnih napak slovenske fronte pa je, da se silno lahko spremeni v proti-srbsko. Treba samo malo bolj poudarjati slovenstvo, pogledati malo z zasmehom na Balkan in protisrbska fronta je tu. Ta pa nikakor ne more biti v naših in-teccijah. Za Slovence je še vedno jadransko vprašanje odprto in splošno smatra-mo. da je tudi koroško vprašanje potrebno revizije. V istem hipu, ko bi se odločili za protisrbsko fronto, je tudi že jadransko vprašanje za nas neugodno rešeno in Koroška pokopana. Ker mi sami smo preslabotni, da bi mogli doseči kakšnih uspehov. Naj pa nam razodene pristaš slovenske fronte, kje da bi našli boljšega prijatelja od srbskega naroda. Slovenska fronta je zato v nacionalnem pogledu sila nevarna in more dati rezultate, da bo strah nas same., Slovenska fronta more pa tudi privesti v reakcionarstvo. Preveliko poudarjanje obstoječega, prevelika zaljubljenost v stare navade, ne napeljuje h kulturnemu napredku. Nasprotno pa kultura naroda 'selej tedaj napreduje, kadar pridejo na narod novi vplivi, kadar se mu odpre nov svet. Zato bi moralo ujedinjenje s Brvati in Srbi kulturno nad vse bla-Sodejpo vplivati in samo naša neverjet-t'° zavožena politika je mogla to prepredi- Dvakrat napačno pa bi bilo, če bi ^trajali pri storjeni napaki in če se ne bi spametovali niti sedaj, ko nas dogodki naravnost pozivajo, da pristopimo tudi 1 skupnemu sodelovanju Hrvatov in >n x v, a se sporazum izvrši tudi z našo pomočjo. Sporazum in ne slovenska fronta je pravilna rešitev iz sedanjega položaja. V zvezi z drugimi brati odpraviti napake, doseči resnično podlago za popolno Enakopravnost in dati vsemu državnemu ra*v0ju demokratično smer, v tem mo-ra biti naloga slovenske politike in do-Segla bo čisto druge uspehe, kakor pa -s Propagando slovenske fronte, ki v najboljšem slučaju ne more dati drugega ko 26 Poslancev broječ Slovenski klub. Naša inaloštevilnost imperativno zajčeva, da se v političnem življenju uve-‘Jnvljamo s kvaliteto svojih poslancev, pa z njihovo številnostjo. S solidno-stio dela si moremo priboriti ugled, a Pogajanja potekajo ugodno. ZAKAJ JE USTAVLJENO ZAKONODAJNO DELO. Zagreb, 19. maja. Neki poslanec HSS je izjavil včeraj, da dejstvo, da so radikali ustavili razpravljanja o zakonskih načrtih, ki so jih forsirali samostojni demokrati in ki nasprotujejo duhu sporazuma, dovolj jasno ilustrira razvoj politične situacije. Sedaj se dela na podrobnostih. Situacija se razvija zelo ugodno, pogajanja tečejo zelo dobro. Glavne stva- ri so že rešene. Mi smo se sporazumeli v vseh vprašanjih prvega reda. Zadeva Stjepana Radiča, dr. Mačka in Obznane ni s tem vprašanjem v nobeni zvezi. Brezdvomno zavisi to vprašanje od rezultata pogajanj in se bo rešilo naenkrat. Kaj bo s samostojnimi demokrati, je njihova stvar. Samostojni demokrati bi hoteli v koalicijo z radičevci. Beograd, 19. maja. Zanimivo je dejstvo, da se je pričelo menjati razpoloženje sam. demokratov. Prišli so namreč do zaključka, da obstojita samo dva izhoda iz situacije: ali izpadejo samostojni demokrati iz vlade in pride do sporazuma med radikali in HSS, ali pa se dose- že sporazum z radičevci na eni strani in z nacionalnim blokom na drugi. Sam. demokrati so se odločili za drugo kombinacijo. Zato sinočnja »Reč« v uvodnem članku pledira, da ni državna politika, ampak strankarska, ako se izključuje j samostojne demokrate. Rastoče nasprotje med samostojnimi demokrati in radikali. « Beograd, 19. maja. Včerajšnja »Reč« prinaša zel agresiven članek proti »Vremenu« kot odgovor na nedeljski poziv »Vremena«, da se mora Pribičevič umakniti. V radikalnih krogih vlada zelo močna indispozicija proti SDS in vsak dan prihajajo brzojavke in deputacije, ki prosijo zaščite pred samostoj. demokrati radi preganjanja s strani samostojno demokratskih ministrov. Seveda skušajo samostojni demokrati to stvar zanikati in dolžijo za vse to Lazo Markoviča in Vojo Janjiča, ki da sta po povratku iz Zagreba ustvarila tako razpoloženje v radlkalskem klubu. V vrstah radičevcev s vlada mir in se ne opaža prav nobene j nervoze. Pri radičevcih se opaža pravil- j no razumevanje in gotovost v izvajanju j te politike, ki je precizirana v izjavah v parlamentu in izven parlamenta. V vsakem slučaju brez ozira na to, ali bo prišlo do sporazuma z radikali ali ne, radičevci naglašajo, da je nesreča v tem, ker hoče Pribičevič veljati kot glavna osebnost v pogledu reševanja situacije. SESTANEK ŠEFOV OPOZICIONAL-NEGA BLOKA. Beograd, 19. maja. Včeraj popoldne so se sestali šefi bloka sporazuma: Davido-vič, Kumaiiudi, Hrasnica, Hohnjec, Pavle Radič, dr. Polič in Lorkovič. Tekom razprave se je moglo opaziti, da je bil kljub vsej rezerviranosti Pavle Radič nekoliko odkritejši, Opozicionalni krogi so si razlagali to s tem, ker da računajo radičevci vsled poslednjih izpadov samostojnih demokratov na vse eventual-nosti. Pavle Radič je sinoči odpotoval v Zagreb. Pričakujejo, da bo njegovo posvetovanje z vodstvom stranke in posebno s Stjepanom Radičem zelo važno za daljni razvoj situacije. razumu s Hrvati, ampak so stali na stališču, da je treba voditi račun o boljševi-ško republikanskem razpoloženju nekaterih članov HSS in da je treba paziti, kakšen upliv bodo imeli ti ljudje na, politiko države. Po preokretu v radičevski stranki mora vlada za vsako ceno stremeti za tem, da pride do sporazuma s HSS. Seja vlade. Beograd, 19. maja. Na sinočnji seji ministrskega sveta je poročal Stojadino-vič o obči finančni situaciji v zvezi z dosedanjim Blairovim posojilom in z novim posojilom, katerega bo sklenila naša država z grupo Blair-Armstrong. Finančni minister je poudarjal finančne težkoče in izjavil, da mora naša država storiti vse, kar bi dovedlo do njene čim hitrejše konsolidacije, da bi mogla dobiti država kredit v inozemstvu. Prometni minister je poročal o prometni politiki in o delu za povečanje prometa, o novih težkočah, o ureditvi pristanišč itd. Stojadinovič in Grisogono sta poročala o poljedelskih kreditih, odnosno o vprašanju kredita v zvezi z angažiranjem državne hipotekarne banke. Odobreni so bili sledeči krediti: 8 milijonov dinarjev za popravo luke v Šibeniku, 4 milijone za'subvencijo parobrod-skim društvom na Jadranu in 2 in pol milijona dinarjev za dela v luki v Boki Kotorski in Zeleniki. Izglasovanih je bilo tudi 10.000 švic. frankov za popravo ruske cerkve v Davosu. ZAKON 0 KMETIJSKEM KREDITU. Beograd, 19. maja. Včeraj popoldne je delala sekcija za proučevanje zakonskega načrta o poljedelskih kreditih. Govorili so: Velizar Jankovič, Trimotijevič in dr. Kulovec. Slednji je dejal, da je dalo zadrugarstvo dovolj garancij in je zato opravičen razlog, da se vložijo pupilami fondi v zadruge. Zahteva, da ostane ves denar na svojem kraju in da se da Seljakom. Nato je govorilo nekaj radikalov. Predsednik prekine sejo, da bi se radikali med tem časom sporazumeli. Seja se je nadaljevala in je bila kmalu zopet zaključena, ker med radikali ni moglo priti do sporazuma. Prihodnja seja se vrši danes ob 9. dop. »SAMOUPRAVA« ODLOČNO ZA SPORAZUM S HRVATI. . Beograd, 19. maja. Današnja »Samouprava« prinaša članek o sodelovanju med radikali in radičevci ter naglaša pripravljenost radikalov za sporazum. Radikali niso bili nikdar nasprotni spo- | SIMPATIČNO SPREJETE IZJAVE STJEPANA RADIČA. I Beograd, 19. maja. V radikalnih kro-j gih komentirajo simpatično poslednje iz-i jave Stjepana Radiča, ki so jih priobčile ! zagrebške novine. Te izjave so izzvale i pri samostojnih demokratih neprikrito nervozo. DR. NIKIČ SE VRNIL V ZAGREB. Zagreb, 19. maja. Včeraj je prispel v Zagreb poslanec HSS dr. Nikič, ki bo posetil Stjepana Radiča in ga informiral o razvoju političnih dogodkov v zadnjem času. naprednim stališčem spoštovanje in z demokratičnimi načeli veljavo ter tako dokazati, da naša država trpi, če pri njeni ureditvi ne sodelujejo Slovenci. V tem pozitivnem zmislu bi morali razumeti slovensko fronto, če že ne moremo izhajati brez slabega izraza. Naša skrb mora biti, da pošljemo v Beograd prvovrstno slovensko delegacijo in njene zmožnosti bodo najboljša propaganda za nas. To pa dosežemo le, če se nam posreči izvesti organizacijo naroda. Ne v tem zmislu, da bi zavladala v Sloveniji ena sama stranka, temveč , da ustvarimo vsem strankam nadrejen | forum, v katerem se vse presoja le z na-i cionalnega stališča in ne s strankar- j skega. Rabimo svoj narodni svet, rabimo organizacijo, ki po vestnem študiju določa narodno politiko. Za nas same, ne pa za boj proti drugim, rabimo to skupno organizacijo, ki mora imeti samo ta namen, da dvigne slovenski narod tako, da bo čim več dal za skupno stvar, da bo čim bolj pozitiven. Samo v tem bi smela biti slovenska fronta. FANTAZIJE SAMOSTOJNIH DEMOKRAOV. Beograd, 19. maja. Neki vodilni član SDS je govoril o velikem napadu Pašiča na Lazo Markoviča radi njegovega političnega dela v poslednjem času. V kolikor se je moglo doznati, je to samo produkt fantazije samostojnih demokratov, ker ima Pašič veliko zaupanje v Lazo Markoviča, ki je eden najsposobnejših članov v radikalskem klubu. VELIK USPEH LJUBLJANSKE DRAME V BEOGRADU. Beograd, 19. maja. Včerajšnji beograjski listi pišejo obširno o gostovanju ljubljanske drame. Zlasti obširno poročata »Pravda« in Vreme«. — »Pravda« piše, da je pokazala ljubljanska drama zelo solidno in trudapolno delo. Zlasti hvali ljubljanski ansambl v glasovnem oziru. Režija da manj ugaja. Nad vse skrben pa je študij, ki ga ljubljanska drama naravnost skrupulozno goji. — Enako simpatično piše »Vreipe« in pravi, da je ljubljanska drama splošno presenetila. Tri premiere, trije pisatelji, kakor da bi bil alpski svet prestavljen v Beograd. Gostovanje je v umetniškem oziru popolnoma uspelo in so želi čtani ljubljanske drame iskrene aplavze. Vse predstave so dokazale umetniško višino ljubljanskega gledališča. Nato hvali list posamezne igralce in režiserja Šesta ter konča svoje poročilo s konstatacijo, da je gostovanje ljubljanske drame znatno okrepilo kulturno zbližanje med Triglavom in Avalo. NRS, HSS in SDS. Zagrebške »Novosti« objavljajo interesanten intervju z zelo uglednim in merodajnim članom HSS. V tem razgovoru je podanih mnogo Cisto novih misli o našem sedanjem notranjepolitičnem položaju in zdi se nam potrebno, da z njim seznanimo tudi svoje bralce. Uvodoma je razpravljal hrvatski politik o zagrebških volitvah, ter na podlagi volilnih rezultatov dokazal, da so pridobili samo skrajni elementi, hiperhrvati frankovske stranke in komunisti. To pomeni, da vstopajo oni, ki odpadajo od HSS zaradi njenega mo-narhizma, samo v skrajne stranke. Značilno je dalje, da so največ izgubili samostojni demokrati. Kakšna bi bila njihova izguba, če bi ne bili v vladi, si more misliti vsakdo. Samostojni demokrati so postali odvisni. Zapustili so jugoslovenstvo in hočejo biti nekaki posredniki med Hrvati na eni strani ter kraljem in Srbi na drugi. To posredništvo pa razumejo tako, da bi bili nekaki žandarji nad Hrvati. Toda žandarji so v politiki nepotrebni in enako je nam nepotreben vsak posrednik. Mi se naravnost s kraljem veliko lažje dogovorimo ko preko posrednikov, ker naš kralj je hrvatski kralj. In enako nam ni potreben posrednik za občevanje s Srbi. Iskreno, brez vsakih skrivnih misli se hočemo dogovoriti z najmočnejšo srbsko stranko in tu je vsak posrednik nepotreben. Pa tudi vsako sodelovanje s samostojnimi demokrati je nemogoče. Ne vsled kakih antipatij, temveč vsled tega, ker nimajo nobenega smisla za konsolidacijo naše države. Oni so faktično destruktiven element, ki živi od kaosa in ki zato preprečujejo, da bi prišlo do urejenih razmer. Zato skušajo na merodajnem mestu dokazati, da so neobhod-no potrebni. Toda že danes je jasno, da so oni zapreka ureditvi razmer. Od njih ima monarhistična ideja na Hrvatskem samo škodo, nobene koristi pa tudi nima država, če bodo Hrvati in Srbi stalno razprti. Ne more večno trpeti, da bodo na eni strani Srbi s Pribičevičem in Žerjavom, na drugi pa Hrvatje s Spahom in dr. Korošcem. Srbi in Hrvatje so jedro države in oni se morajo sporazumeti. V radikalni stranki so ljudje, ki mislijo, da jih bomo prevarili, kakor so med nami posamezniki, ki nam pravijo, da nas bodo radikali prevarili. Toda tu ne more biti prevare. Mi in radikali izvršujemo narodni posel in hočemo dovršiti delo ujedinjenja popolnoma. Kdor bi hotel tu koga prevariti, ta bo prevaril samega sebe. Kdor bi tu postopal neiskreno in s skrivnimi mislimi, tega bo narod obsodil, ker sloga in sporazum med Srbi in Hrvati sta narodna potreba. Informiran sem in sam sem opazil, da je radikalna stranka politično izkušena stranka z veliko politično prakso. Danes se nudi radikalni stranki, da reši hrvatsko-srbsko vprašanje. Če tega trenutka ne izkoristi, potem pade na njo odgovornost za podaljšanje neurejenih državnih razmer in nam ne preostane ničesar drugega, ko da čakamo, da pride druga srbska stranka, ki bo prevzela vlogo, ki je danes ponudena radikalom. Mi Hrvati ostanemo v vsakem oziru kompaktni, vprašanje pa je, če bodo ostali Srbi v tako velikem številu v stranki, ki ni znala tako ugodne prilike izkoristiti. Toda jaz upam, da radikalna stranka pravilno razumeva svojo nalogo in da bo izkoristila sedanji trenutek v dobro Srbov in Hrvatov in brez ozira na malenkostne in osebne interese skupine g. Pribičeviča. ako bi se ta prilika ne uporabila sedaj, ko ne stavljajo Hrvati nobenih pogojev. Do •sporazuma mora priti. Globoko sem prepričan, da bo umel najti g. Pašič najpovoljnejšo rešitev ter da bo šel preko vseh malenkosti, zakaj, ponavljam, vprašanje je izredne važnosti. Dosega sporazuma bo največje delo po povratku s solunske fronte. Seveda ni treba izgubljati iz vida, da se mora predhodno rešiti mnogo stvari, toda glavno je, da ne bodo oni, ki delajo za sporazum, in oni, ki trdijo, da pride do njega — demantirani od dogodkov. Ženska volilna pravica v Italiji. Sporazum pred durmi. Ivdo je za sporazum! i Nedeljski »Slovenski Narode je po naročilu svojih novih gospodarjev napisal infamen „ . > uvodnik, v katerem med drugim trdi, da ni v Beogradu lista, ki bi zagovarjal koalicijo RR in da zagovarjajo sporazum samo zagrebški listi in par »naprednih in nacionalnih izdajnikov« v Ljubljani. Da dokažemo svojim bralcem prav temeljito lažnivost »Slovenskega Naroda«, podajamo v Bledečem par značilnih izjav radikalnih prvakov in par citatov iz vodilnih radikalnih listov. Dr. Velizar Jankovič, ki ni naš prijatelj, ki pa igra v radikalni stranki veliko vlogo, je dejal pri razpravi o kmetijskih kreditih, da bodo ta zakon izvajali najbrž« radičevci, ker se dela na to, da šim prej stopijo v vlado. On sam. da z vso vnemo zagovarja to politiko. Radičevci njegovim izvajanjem niso ugovarjali. Izjava ministra Uzunovica. V krogu svojih prijateljev je podal minister Uzunovič, eden najbolj uglednih radikalnih prvakov, sledečo izjavo: »Ni patriota, ni politika, ki bi smel vzeti na sebe odgovornost za vse ono, kar se mora zgoditi, če sedaj ne pride do sodelovanja med narodno radikalno in hrvatsko seljačko stranko, — sedaj, ko smo v stanu, da rešimo hrvatsko-srbske odnošaje in da ustvarimo čvrsto in široko podlago za srečen razvoj države. Hrvati prihajajo, da z nami sodelujejo v blagor narodne in državne celote in brez svojih posebnih pogojev, pa kako moremo to odbiti!« Dr. Vojislav Janjič je izjavil o sodelovanju radikalne in radičev-ske stranke sledeče: »Do tega sodelovanja mora priti in ni sile, ki bi mogla preprečiti naravni razvoj v tej »meri. Ni tu vprašanje o Pribičevicu in Žerjavu. Ne morejo biti oni odločilni, kadar gre za najširšo hrvatsko-srbsko koalicijo, kadar gre za to, da se vendar enkrat uredimo. Bili so ljudje neprimerno močnejšega kalibra in bolj spoštovane kvalitete kakor sta oba omenjena gospoda, pa so se umaknili, če je to zahtevala situacija in korist državne politike. Evo, sam naš predsednik, g. Nikola Pašič, 1 se je večkrat umaknil, pa vendar je on malo večji človek in državnik od teh gospodov. In sedaj je tak položaj, da se lahko rešijo srbsko-hrvatski odnošaji in tega ne sme ovirati niti Pribičevič niti Žerjav. Pa kadar ta dva gospoda nimata potrebne uvidevnosti, da bi sama spoznala, da sta na potu ureditvi, potem jima je treba povedati to glasno, da ne bosta v nobeni sumnji in da ne bosta mogla reči, da nista vedela, kaj se od njih zahteva.« Tajnik skupščine St. Kobasica. Ko se je zvedelo v radikalnih krogih, da zahtevajo samostojni demokrati, da se razveljavijo anketirani mandati HSS, je dejal St. Kobasica, ki je veljal kot brezpogojen pristaš koalicije s SDS, ljuto: »Pa če si sami stavijo nož na grlo, kaj moremo storiti mi!« Glavno glasilo vojvodinskih radikalov novosadska »Zastava« piše. Z ozirom na “prepoved radičevskega »Do-tnac piše »Zastava«: >V istem času, ko so člani anketne komisijo dovršili svoje delo in po izjavi najbolj kompetentnih njenih članov prinesli iz Zagreba najboljše vtise in nade za bodočnost, v >stem času odreja državni aparat na Hrvatskem, ki je tam po čudni fatalnosti docela v rokah samostojnih demokratov, zaplembo najnovejšega »Doma«, glavnega organa Hr- vatske seljačke stranke in to, da bo monstru-oznost tega dejanja popolna — zaradi članka pod naslovom: »Radikali na Hrvatskem že obupujejo!« Nočemo se sedaj spuščati v samo bistvo glavnega vprašanja, vprašanja bodočega aranžma-na med radikali in radičevci, ki je neizogiben v državi s tremi besedami, od katerih se mora slišati tudi oni »H«, ker ni umolknil, pa čeprav se hoče njegov odmev popolnoma preslišati!... Nasprotno! Treba je, da se sliši in da se skladno zlije v bajnolepi harmoniji, ki bo v bodočnosti odmevala z zdravo in polno silo naše edinstvene in prerojene nacije! Ne gre torej za to. V tem smo mi na čistem. Drugo je vprašanje, kdaj da se bo to vprašanje končno rešilo. Zato puščamo to na strani. Toda ne moremo preiti preko čudne in neumestne zaletelosti samostojnih demokratov, ki se je ne morejo oprostiti niti v sedanjem trenutku. Še za eno stvar gre tu, to je za večno vprašanje odnošajev med samostojnimi demokrati in radikali na Hrvatskem. Po nesreči se je dotaknil tega vprašanja »Dom« in zato mu je bila — odsekana glava ...« In nato piše »Zastava« v ogorčenem tonu proti politiki samostojnih demokratov na-pram radikalom na Hrvatskem. Ker pa to direktno ne spada v naše glavno vprašanje, zato o tej stvari ne pišemo dalje. Beograjsko »Vreme«. Že včeraj smo na kratko poročali o senzacionalnem članku »Vremena«, v katerem se poživlja g. Pribičevič, da drži besedo in. da se umakne. Danes bi naše poročilo dopolnili, da bi naši bralci tem jasneje videli lažnivost »Slovenskega Naroda«, ko piše, da v Beogradu ni lista, ki bi zagovarjal koalicijo RR. Najprej opisuje »Vreme«, kako se je že od nekdaj vodil boj med Radičem in samostojnimi demokrati. Nato pravi »Vreme« dobesedno sledeče: »Z ozirom na veliki interes države, da radičevci aktivno sodelujejo v upravi države in z ozirom na njihov pogoj, da je njihovo sodelovanje mogoče le brez g. Pribičeviča in njegove skupine, ker bi se v nasprotnem slučaju izstavili nevarnosti, da volilci odklonijo njihovo politiko, je prišlo do vprašanja, ali naj ostane sedanja kombinacija ali pa naj pride do kombinacije z radičevci in se ti v tem še bolj navežejo na državo.« Nato »Vreme« hvali »nacionalni« blok in nato nadaljuje: »Glavna naloga nacionalnega bloka je bila, da paralizira delo radičevcev, toda danes, po zgodovinskem preobratu (radičevcev) nima več političnega raisona d etro.<£ Ustvaritev kombinacije z radičevci bi pospešila proces psihološke unifikacije, likvidacijo usodepolnili prejšnjih predsodkov in pripomogla k skristalizirani in popolnoma jasni nacionalni zavesti — in skupnega nacionalnega ideala. . G. Pribičevič je pred alternativo. Ali ne moti in pomaga ustvariti blagodejno kombi-; nacijo, ali pa ne stopi preko osebnili in stran-: karskih interesov. Kaj bo storil Pribičevič? Na vsak način se bo skoraj videlo, če je bila : izjava g. Pribičeviča, da se bo takoj umaknil, če vidi, da je on zapreka sporazumu, , iskrena ali ne. . j Ne prikrivamo, da je dosti tragike, če se mora umakniti politik v trenutku, ko je njegova politika bila uspešna. Toda to ni redkost, kakor Gokazujejo slučaji gg. Clemenceaux-a, I Pašiča koncem leta 1918 in Vemzelosa Zla-1 sti slučaj g. Pašiča je za g. Pribičeviča poučen. Ali pa se je iz tega kaj naučil? Beograjska »Politika« piše: ! Radikali za sporazum. Neki član vlade, ki je o stvari dobro poučen, je jzjavil: 'Pra' šanje sporazuma je preveč vazno, da bi se smela zamuditi prilika, bil bi pa pravi zločin, Dne 15. t. m. je bil v Rimu sprejet zagonski načrt o ženski administrativni volilni pravici. Glavne določbe načrta so: V volilne imenike za administrativne volitve se vpišejo ženske, ki so dovršile 25. leto svoje starosti ali pa je dovrše do vštetega 31. maja leta, v katerem se imeniki revidirajo. Poleg tega mora biti ženska v enem izmed sledečih položajev: 1. da je odlikovana z vojaško hrabrostno svetinjo ali pa z vojnim zaslužnim križcem; 2. da je odlikovana s civilno hrabrostno svetinjo ali pa s svetinjo za zasluge za javno zdravstvo, za osnovnošolski pouk ali za zasluge ob priliki javne nevarnosti; 3. da je mati padlih v vojni; 4. da je vdova padlih, ki pa ni izgubila pravice do pokojnine; 5. da efektivno izvršuje očetovsko oblast ali varuštvo; 6. da je absolvirala obligatorično osnovno šolo ali pa kako višjo; 7. da plača letno v občini, v kateri hoče biti vpisana, najmanj 40 lir letnega davka ter zna čitati in pisati. Ženske, vpisane v volilni imenik, imajo pasivno volilno pravico za mesta, ki jih določa zakon o občinah, razen za mesto župana, ase-sorja, predsednika provincialne administracije, za provincialnega poslanca, člana nabornih komisij, komisije za rekvizicijo živine, komisije za revizijo porotniških list in še nekaterih drugih, ki tu ne zanimajo. Za ženske volilce se ustvarijo posebne volilne sekcije. Politične vesti. Izjave ministra dr. Ninčiča po povratku iz Bukarešte. Zunanji minister dr. Ninčič je dal te dni novinarjem nekaj informacij o zadnji konferenci Male antante ter o zunanji politiki vobče. Predvsem je dejal, da je kon-statiral z zadovoljstvom dejstvo, da postajajo prijateljski odnošaji med članicami Male antante po vsaki konferenci prisrčnejši. Medsebojna simpatija in smisel za skupnost interesov je prodrl tudi že med narod, kar je bilo opažati sedaj v Bukarešti. N«to je- prešel minister na podrobnosti. Najbolj so zanimali konferenco odnošaji do srednjeevropskih držav, posebno do Madžarske in Avstrije. Glede avstrijskega problema — priključitve Avstrije Nemčiji — je v interesu vseh članic Male antante, da se ohrani status quo. V tem ozira soglaša z nami tudi Italija. Sicer pa sta Čehoslovaška in Italija gospodarsko pri tem bolj interesirani kakor mi. Glede Madžarske se je ugotovilo, da se ne drži mirovne pogodbe. Njen budzet ni odkritosrčen. ^ O Bolgarski, je dejal minister, bo govoril obširno v skupščini, ko bo odgovarjal na interpelacijo Marinkoviča. Povišanje dovoljenega vojaškega kontingenta smatramo za absolutno potrebno. O ustanovitvi antiboljševisks fronte ni bilo govora, ker je vsaka država zase dovolj močna, da se brani pred destruktivnim delom III. internacionale, ki pa sicer nima nobenih izgledov, da uvede po tujih dr-žavah sovjetski režim. — Z Grško naši pregovori še ne bodo takoj končani. Upamo, da se bomo sporazumeli. — Z Italijo živimo v nasprotju s pisanjem nekaterih listov v prav prijateljskih odnošajih, posebno odkar je sklenjen prijateljski pakt. Vedno, kadar diskutiramo z Italijo o raznih evropskih vpra-šanjih, ki se tičejo naših zemelj, diskutira-mo kot prijatelji ter nastopamo sporazumno V vseli važnih vprašanjih moremo računati na diplomatsko podporo kraljevine Italije, kakor more računati tudi ona na na.o. Ud-nošaji med Malo antanto in Poljsko so tudi prav prijateljski. O garancijskem paktu se je na sestanku mnogo diskutiralo Pnslo je tudi do nekih gotovih sklepov. Prihodnja konferenca bo ali v Beogradu ali pa v Ženevi. = Zakaj izključujejo radičcvci samostojne demokrate? Na to vprašanje je odgovoril dr. Nlkič sledeče: »Ne more biti niti govora, da bi mi (radičevci) pristali na sodelovanje samostojnimi demokrati. Mi ne odbijamo sodelovanja z njimi iz osebne mrznje. Naš predsednik je že često dokazal da ma J preko osebnih ammozitel, če zahteva to cnj. In tudi vsi drugi smo tako od njega vzgojeni. Toda odločilno je, da so nekatere osebe iz vodstva SDS popolnoma nemogoče za sodelovanje baš zaradi višjega cilja, za katerim gremo Sodelovanje z njimi bi onemogočilo! nam i radikalni stranki, da skupaj dosežemo visoki cilj ureditve odnošajev med brm in Hrvati, brez ureditve tega vprašanja pa n konsolidacije države. Razven tega mi nrvai-ski poslanci v koaliciji s Pribičevičem ne moremo izvajati med Hrvati one politike, katero je pričel naš predsednik, pa čep'av je , bil v zaporu, z znano izjavo Pavla Radiča z | dne 27. marca. Ce je radikalom važnejše re-! še vanje g. Pribičeviča kakor pa izvajanje *e | politike med Hrvati pa naj gredo r b ; vičem Toda jaz mislim, da jim m I ribičem važnejši- Sicer pa bodo bližnji dnevi vse pojasnili in jaz gledam optimistično na ra voj dogodkov.« = Tolažbe samostojnih demokratov. Samostojni demokrati so imeli sejo in na njej konstatirali, da se je »nacionalni« blok utrdil. Po Beogradu so se krepko zabavali ua račun te »trditve«. Atentatorji pomiloščeni. Iz Sofije j» prišlo poročilo, da je kralj Boris pomilostil izvršilce atentata v cerkvi sv. Nedelje, ki so bili obsojeni na smrt. Kazen je spremenjena v dosmrtno ječo. = Nova zarota odkrita. Politične oblasti v Hitimanu na Bolgarskem so odkrile novo aa-rotniško organizacijo, ki je imela svoje odseke v Sohovu, Gostincu in Dolnji Banji. Organizirana je bila po načinu dvojk, trojk in petoric. Organizacija je bila v zvezi z razbojniško tolpo Ivana Kishinova. Materielno pomoč so dobivali iz Sofije. Najdena je bila tudi večja množina orožja. = Amerika tirja svoje dolžnike, Med njimi tudi Jugoslavijo. Ameriška vlada je obvestila oficielno države, ki so ji dolžne, da je prišel čas za fumiranje dolgov. V noti, ki se obrača na Francijo, Italijo, Bolgarijo, Romunijo, Grško, Češkoslovaško, Jugoslavijo, Estlandijo in Letlandijo, je izražena resna želja, da bi se uredili vojni dolgovi brei nadaljnega odlašanja. Amerika sporoča, da ne misli vporabljati nobenega pritiska, da pa je minila po mnenju Washingtona prva obnovitvena perioda, ter morajo biti dižave sedaj v stanu, da izpolnijo svoje plačilne obljube. V noti, ki je bila poslana Franciji j* poleg tega omenjeno, da bi pozdravile Zedinjene države z veseljem odpošiljatev francoske komisije v Washington. Neoficielno j« sporočila bela hiša, da bi morala odkloniti od Francije predlagano razlikovanje med političnimi in gospodarskimi dolgovi. Caillauiov namen, da bi se pogajal osebno samo glede gospodarskih dolgov iz povojnega časa, ureditev v politč. bi pa prepustil Briandu, ni nalet na simpatije. Finančnemu ministrstvu blizu stoječi krogi namigavajo, da so veaa-ne glede pogajanj Zedinjene države s kongresnim aktom. Najbolje bi bilo, ako bi vodil Caillaux, do katerega imajo neomejeno : zaupanje — pogajanja v Washingtoiw osebno. = Vojna v Maroku. Agencija Havas poroča iz Rabata, da je osvobodila dne 16. t. m. ! skupina generala Colombata po živahnem j boju doslej obkoljeno pozicijo pri Aulayu. j Posadka je obstojala iz senegalskih vojakov ter se je branila junaško celih 14 dni. Na centralni fronti se javlja ojačenje vstažev potom kontingentov Riffovih ljudi. Prosveta. GOSTOVANJE »HUDOŽESTVENEGA TEATRA«. Ženitev, komedija v treh dejanjih, spisal N. V. Gogolj. Topot so se pokazali Hudožestveniki v vsem svojem sijaju. Nastopile so najboljs® moči, režija strogo dosledna, prežeta s pilečimi domislicami, s katerimi je napisano delo izpopolnjevala. Komedija je bila novo naštudirana in Ma-salitinov je s svojini delom ostal veren tradiciji teatra. S tem, da je groteskno poudaril in stopnjeval karikiranje posameznih oseb, se je približal ostri meji, na kateri se lahko zgodi, da bi v trenutku odpovedale človeške moči ter organizem posameznika. Kakor struna bi se lahko predstava utrgala in se razblinila radi nemožnosti. Toda z nevidnim, dobro premišljenim stopnjevanjem je dosegel napetost, s katero je postajal Gogoljev humor opasen in grozen. Komedija ni ostala več samo komedija, režiser je izsledil celo ono fino nijanso, ko se je dejanje prevrglo v tragedijo. Tako se je Gogoljev humor po svoji mogočnosti in strahotah približal sili Dostojevskega. Baš zadnji prizor, eden izmed tistih slavnih nemih prizorov, je zrastel v tragikomedijo in gledalec bi bil lahko zbesnel od jeze. (Prim. Selo Stepančikovo.) Nam, ki smo že gledali »Ženitev« v slovenski oderski izdaji, se je odpiral nov svet. Gogoljev smeh se je razdivjal, kakor vihar po stepi. Ni poznal meja. Bil je očiščevalen in vzbujal je temno grozo, ker se je od trenutka do trenutka približeval blaznosti. Pri taki komediji, kakršne še ni bilo na naših deskah, je vsaka kritika odveč. Pogledati vanjo, videti njen ustroj, to bi bil bogat študij. V glavnih potezah pre-cizno in trezno pretehtana ni odkrivala niti najmanjšega truda. Težke čeri je režiser ob-jadral z lahnim okretom metulja. Masalitinovu je uspelo, da nam je vzbudil oni naivni, otroški in vendar krvoločni smeh, katerega ni mogoče več brzdati. A koncem predstave bi se bil ta smeh najraje prevrgel v jok, ko se je pokazalo, da je štorija zare* in ne bo zaželjenega dobrega konca. . pripomniti je treba, da se je tudi poizkus rahle stilizacije v zadnjih dveli dejanjih, v katerih so bile vse barve ustvarjene na rair košnost in se smeh popolnoma zlival z realizmom v prvem dejanju. Pravemu mojstru so dana sredstva in on je njihov gospodar. Pri vsej režiji pa bi bil uspeh nemogoč, ge ne bi bil razpolagal Masalitinov s takim* igralci. Poleg Grečove, ki je posredovalo originalno izdelala, sta bili Torskaja m K nopoljska izredno živi kreaciji- Baksejev se je topot omejil na zunanjost, kar je seveda mojstrsko pogodil. Vasiljev, Bogdanov nimata še lastne tvornosti. Dunjaška m suga sta se uveljavila z dobnnu tipi. Masalitinov i« igral s prirodno lahkoto in se mu je posebno zadnja scena uprav gogoljsko posrečila. A najzanimivejša Igralca sta bila Sjerov in Pavlov. V njunih kreacijah se je pokazalo, do kakšne višine stopnjuje talent m kje se pričenja genialnost, bogato obdarjena od prirode. Sjerov je vlogo ustvarjal, dosegel višek 7 emotivnim smehom v tretjem dejanju, aa je bilo na kako sijajnejšo poanto v komediji težko misliti. Takoj nato je pričel rasti Pav- lov. Marsikateri dober igralec bi po prejšnjem prizoru podlegel in se ne bi dvignil preko podanega. Pavlov pa je pričel ustvarjati ta-korekoč iz nič. Njegova prejšnja postava se je že zabrisala. Toda doživljal je z genialno naivnostjo. Na odru se je gibal človek, ko-jega značaj je bil jasen kakor na dlani, a je vendar skrival v sebi toliko tistih najintimnejših utripov, ki ostanejo tudi najglobljemu očesu tajni in porazijo vsako pričakovanje, kadar izbruhnejo iz človeka. Prepričan sem, da so taki izbruhi strogo tehtani, a kadar jih vidiš, presegajo verjetnost, da je možno vlogo tako naštudirati. Težavni preokret v poslednji beg skozi okno je z najprimitiv-nejšimi sredstvi tako oduševil, da je postala »Ženitev« triumf njegove umetnosti. Pavlov stoji danes v vrsti največjih igralcev vseh dob. J' K. Dnevne vesti. PO POTOPU. Včerajšnji koncert »Glasbene Matice« je v vsakem oziru sijajno uspel. Kljub temu, da je bil koncert vrinjen med gostovanje Iludo-šestvenega teatra, je bil vendar obisk nad vse dober. Izvajanja zbora ter solistov so bila na višku. Aplavz zelo velik. »Glasbeni Matici« in pevovodji g. Kumarju h koncertu časti-tarno. Podrobno poročilo priobčimo. Spored koncerta Bravničar-Kogoj obsega sledeče točke: M. Kogoj: Piu mosso, Capric-cio serioso. Klavir H. Svetel. M. Bravničar: Otroci molijo, Jaz bom umrl. Poje Nikola Cvejič, pri klavirju Balatkn. Kogoj: Hvala čarovnici, Letski motiv. Poje Bela Rozumo-va, pri klavirju Svetel. Bravničar: Continuo (Študija), Presto, Valse. Klavir A. Balatka. Kogoj: Adante za vijolino in klavir. Karel Jeraj — Marij Kogoj, Fuga (klavir štiriroč-no.) A. Balatka, H. Svetel. Bravničar: Osamljena, Rdeča roža. Poje Rozumova, pri klavirju Balatka. Bravničar: Vivace scherzoso, Fargo, Presto burlesco. Klavir A. Balatka. Kogoj; Fragment iz Ezdipa, poje Nikola Cvejič, pri klavirju Svetel, Duet iz Črnih mask. Pojeta Rozumova in Cvejič, pri klavirju Svetel. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. DOPIS. Zagorje ob Savi. V splošno pomirjenje vsem, zlasti pa dopisnikom »Jutra«, in »Slovenca« bodi povedano, da Zagorjanom ni mnogo do tega, katera stranka bo odnesla lavorike za zgradbo vodovoda in nove šole. Tudi brez tega poznamo le predobro vse stranke. Potrebno je, da se s pametnim postopanjem pride k dejanjem, očitanje starih krivd pa nič ne koristi. Oba projekta sta krvavo potrebna — vendar moramo dati vsled lažje'dosegljivosti in higijeničnih ozirov vodovodu prednost zlasti iz sledečih razlogov: 1. za vodovod prispeva izdaten del Trbo-v®ljska premogokopna družba; 2. je skrbeti za zdravje prebivalstva najprej. najti le zdrava mladina se more izobraziti. Potrebna šola pa naj se zgradi seveda čim preje mogoče, to je takoj, ko bo investicija za vodovod plačana. Za prvo silo se moreta nastaniti dva razreda v bivši obnovljeni občinski izolirnici, kjer sta na razpolago dve primerni sobi. Izogibati se nam je dinarskega in dolarskega posojila. Pač pa bomo imeli prav v kratkem tudi šolo, ako vzamemo za podlago račun g. Weinbergerja. Po tem računu ima občina letnih skupnih dohodkov 820.000 Din, rednih izdatkov pa le 390.000 Din, ostane torej letni prebitek v znesku 430.000 Din, v 10 letih torej 4,300.000 Din. Ako se ta prebitek prvih pet let naloži, drugih pet let pa primanjkljaj izposodi, bo mogoče po preteku petih let zidati tudi šolo In to brez posebnih doklad. Ker je nesporno, da se bo v petih letih vrednost dinarja zelo povečala in cena mezdam znižala, nastane torej razmerje še ugodnejše ter bo mogoče po petih letih za ceno, s katero bi se sedaj postavil srednji trakt, *firaditi celo šolo. Vsled tega naj se sedaj gradi vodovod takoj, gradbo šole pa je prevoziti za dobo petih let. — .1. V Kakor da bi si vzeli naši mladini za devizo reklo lahkomišljene francoske predrevolucio-narne gospode: za nami potopi Taka je njihova politika. Samo političen slepec more še dvomili o bližnjem sporazumu med radikali in radi-čevci in samo popoln naivnež ne more spoznati, da je v tem slučaju samostojno demokratska stranka izločena iz vsake kombinacije. In kljub temu, se propagira od mladinske strani politika, kakor da bi se Jugoslavija podrla, če ne bo g. dr. Žerjav več minister. Stvar mladinske stranke je, kako bo prenesla razočaranje, ki se bliža s sigurnimi koraki. Zato se v tem oziru ne spuščamo v nobeno razmotrivanje. Toda drugo vprašanje nas zanima: Kaj bo s tistimi zapeljanci, ki še danes verujejo v mladinske izmišljotine, ki se puščajo še danes izrabljati od mladinske gospode za partizanske namene. Kaj bo z vsemi temi žrtvami mladinske politike? Koliko od njih je zagrešilo tudi nepostav-nost, ker je zahteval tako mladinski general? Koliko od njih je zanemarilo svojo dolžnost, ker je mladinska stranka zahtevala tako! Kaj sedaj, če pride obračun! Ko so mladini persekvirali uredništvo, so mladinski uradniki pomagali ubijati uradniško solidarnost in oni so bili krivi, da ni niti ena uradniška organizacija nastopila v prilog preganjanih. Na koga se bodo ti zaslepljenci obrnili tedaj, ko nastopi neizogibni mladinski polom? In privredniki? Ko so zanašali mladini v gospodarstvo politiko, ko so uprizarjali najbolj nečedne gonje proti privrednikom iz političnih vzrokov, so mislili nekateri zaslepljenci, da je njihova dolžnost, da pomagajo rušiti solidarnost v lastnih stanovskih organizacijah. Kaj store ti ob polomu? Upamo, da novi ljudje ne bodo ponavljali napak mladinov ter da bodo šli širokogrudno čez napake zaslepljencev. Toda če ne gredo, če slede mladinskemu zgledu? Ni bila fraza, ko smo naglašali potrebo politične strpljivosti in ne želeli bi, da bi morali današnji mladinski zaslepljenci spoznati, kako bridko je, če nasprotnik na vladi noče poznati nobene obzirnosti. Toda ne tirajte vi zaslepljenci stvari do skrajnosti in vsaj ob dvanajsti uri preudarite, da se kolo sreče obrača in da si koplje sam sebi grob tisti, ki iz strankarskih razlogov in nelepe osebne maščevalnosti ne brani svojega stanovskega tovariša, ko je iz političnih razlogov persekviran. Pred potopom treba vse to preudariti, ker po potopu more biti — prekasno! — »Slovenski Narod« noče poslušati našega dobrohotnega nasveta, da naj opusti uvodnike ter še nadalje junaško dolgočasi z njimi svoje bralce. Tako je včeraj nekaj fantaziral o nasprotju med industrijo in agrarizmom. Da bi mogli mladini skonstruirati nasprotje povsodi, tudi tam, kjer ga ni, to že verujemo. Toda zaenkrat je le pobožna želja, da bi se mogla industrija v Jugoslaviji tako razviti, da bi nastopilo proti njej seljaštvo. Nasprotno ima kmet silno veliko interesa, da se industrija v Jugoslaviji uprav sijajno razvije. Ali mislite, da bo naš kmet nasproten, če bodo prav vse vodne sile izrabljene? Ali ne vidite vsepovsodi, kako kmetje sami ustanavljajo vodne zadruge, kako se oni sami bore, da morejo izrabljati električno silo? Ali ne vidite, da je za našega kmeta čisto jasno, da raje kupuje domače fabrikate, ki morajo nujno biti cenejši, ko tuji, samo če je naša industrija kos svoji nalogi. Proti slabi industriji, ki bi le izkoriščala, je gotovo kmet. Toda proti slabi industriji je tudi meščan in vsak dober privrednik, ker za slabo industrijo more biti samo »Slovenski Narod«, ki dnevno sfabricira najslabši list Slovenije. — »Velevažna vloga dr. Žerjava«. »Slovenski Narod« poroča, da igra pri pogajanjih med radikali in radičevci velevažno vlogo g. dr. Žerjav, kateremu da je poverjena važna funkcija, da o vseh teh pogajanih informira vladarja samega. Dobro bi bilo, če bi »Slovenski Narod« povedal, ali je poveril s to velevažno misijo dr. Žerjava Pašič ali Radič, ker ta dva vodita pogajanja. In še bolje bi bilo, da bi »Slovenski Narod« povedal, zakaj je ravno sedaj odpotoval kralj iz Beograda, ko pa ima dr. Žerjav to velevažno funkcija, da o vseh teh pogajanjih informira Po telefonu se namreč takih informacij ne daje, kvečjemu da so tako brezpomembne, da jih sme vsak slišati. Takih pa dr. Žerjav čisto gotovo ne daje. Zato »Slovenski Narod«: Ce se farba, potem se mora pametno farbati, sicer pa do 25. ni niti teden dni več. — V včerajšnji številki sino med »Dnevnimi vestmi« pod naslovom »Faliment Vin-kota Majdiča v Kranju« objavili notico, v kateri naš izvestitelj zamenjava zapuščino po dne 29. maja 1924 umrlem g. Vinku Majdiču, veleindustrijalcu v Kranju, s Francem Majdičem, trgovcem v Kranju, ki ne stoji v nika-kem pravnem ali sorodstvenem razmerju na-pram dedičem po gu. Vinku Majdiču. Zaradi tega bodi konstatirano, da ni prišel v zapor pokojni g. Vinko Majdič ali kateri od njegovih dedičev in da ni nikdar obstojal na-pram istim kak sum kakega nepoštenega dejanja. Kar se tiče osebe ga. Vinka Majdiča in njegove zapuščine, je resnica le ta, da je zapuščina sklenila poravnavo, katere bistvena vsebina je ona, ki smo jo navedli včeraj. — Oprostitve od kopaliških taks. Ministrstvo narodnega zdravja je izdalo rešen je, glasom katerega so oproščeni plačiia kopaliških taks vsi invalidi in vojne sirote, ki ne plačajo več, kakor 10 Din neposrednega davka, dalje uradniki ministrstva narodnega zdravja, zdravniki, učitelji, duhovniki in meščani, ki imajo v kraju, kjer je kopališče, stalno bivališče, dalje veliki župan, srezki poglavarji, šefi srezke finančne kontrole, šef železniške postaje v kraju, kjer je kopališče. Vsi imenovani so oproščeni od plačila taks za časa kopalne sezone, ostali državni uradniki, kakor tudi rezervni oficirji pa so oproščeni plačila taks v času izven kopalne sezone. — Preureditev dveh luk. Ministrski svet je odobril kredit v znesku 10 milijonov dinarjev za preureditev splitske luke, 1,170.000 dinarjev pa za zgradbo luke v Cavtatu. — Izpremembe v vojski. Imenovani so: za pomočnika komandanta 21. »čehoslova-škega« pp. dosedanji komandant 1. baona 40. pp. podpolkovnik Vojislav Kostič; za komandanta 3. baona 16. pp. »carja Nikole II.« gen. štabni podpolkovnik Leo Rupnik; za komandanta 4. baona 35. pp. »Zrinjskega« gen. štabni podpolkovnik Vilim Klobučar; za komandanta 1. baona 40. pp. podpolkovnik Fran Grošelj; za komandanta 4. baona 46. pp. major Rudolf Knez; za pomočnika komandanta lcnjaževačkega vojnega okruga .podpolkovnik Oton Lininger, doslej usluž-ben pri ljubljanskem okrugu. Za namestnika upravnika stalne mornariške bolnice je imenovan sanitetni podpolkovnik dr. Vladimir- Ferlan; začasno je stavljen na razpoloženje ministrstvu vojne in mornarice podpolkovnik Milan Plesničar. — Izžrebani porotniki v Ljubljani. Za drugo letošnje porotno zasedanje, ki se prične dne 2. junija v Ljubljani, so izžrebani za glavne porotnike: Ravnik Alojzij, posestnik v Boh. Beli; Novak Ivan, posestnik in trgovec v Št. Vidu pri Brdu; Peršin Josip, posestnik v Preserju (Prevalje); Okorn Matevž, posestnik v Brdih; Ribarič Simon, trgovec na Uncu; Furlan Fran, posestnik na Verdu; Košak Fran, posestnik v Stranski vasi (Grosuplje); Kokalj Matija, trgovec v Kranju; Gris Anton, posestnik in trgovec v Pijavi gorici; Cvenkelj Josip, posestnik v Ljubnem pri Radovljici; Hribar Fran, posestnik v Ponovi vasi; Ramovš Anton, posestnik v Stožicah pri Ljubljani; Soklič Ivan, posestnik v Selu (Radovljica); štular Fran, lesni trgovec in posestnik v Prezrenju (Radovljica); Mazi Josip, posestnik in gostilničar v Mali vasi; Tollazzi Josip, posestnik in trgovec v Čevici (Logatec); Dremelj Janea, posestnik v Pečah; Brvar Josip, posestnik pri Sv. Katarini (Litija); Senica Josip, posestnik in trgovec v Domžalah; Habjan Franc, posestnik in trgovec v Stobu pri Domžalah; Krsnik Uroš, posestnik in trgovec v šiški; Korenč Janez, posestnik v 2i-bršah pri Logatcu; Popit Josip, posestnik istotam; Kalin Karol, posestnik v Ljubljani (Trnovo); Črne Janko, lesni trgovec na Savi pri Jesenicah; Pivk Janez, posestnik v Rovtah; Železnikar Josip, posestnik in trgovec v Iški vasi; Nartnik Fran, posestnik im lesni trgovec v Polkovem gradcu; Rode Pe-regrint posestnik v Rovih pri Kamniku; Bedenčič Anton, posestnik in trgovec v Ljubljani (Bičje); Verbič Jakob, posestnik im trgovec v Dol. Logatcu; Januš Fran, posestnik in gostilničar v Domžalah; Podobnik Janez, posestnik v Bukovci (Kranj); Bahovem Ivan, trgovec v Ljubljani; Godec Anton, posestnik v Mali nogi (Litija) in Velkavrh Fran, posestnik in trgovec v Brezovici pri Ljubljahi. — Nadomestni porotniki so: Gj'ud Ivan, brivec; Turk Vilko, trgovec; Fajdiga Pavel, trgovec in posestnik; Dolničar Matija, mizar in posestnik; Gabronja Fran, trgovec; Mlakar Rudolf, trgovec; Praprotnik Simon, mizar in posestnik; Čeme Jernej, hotelir in posestnik; Dular Alojzij, trgove«, vsi iz Ljubljane. — Šest madžarskih špijonov. Te dni »o prijele naše obmejne oblasti pri Horgolm šest Madžarov, ki so skušali priti brez dokumentov na naše ozemlje. Odvedli so jih v Subotico. Policijska preiskava je ugotovila, da so imeli namen špijonirati. Pri enem im-med njih so našli neka pismena navodila madžarske špijonažne službe. Ministrstvo notranjih del je izdalo telegrafičnim potom posebna navodila za preiskavo. — Atentat na šefa policije v Lisaboni. Trn dni je poskusilo nekaj članov rdeče legije v Lisaboni atentat na policijskega komandanta. Atentat naj bi bil odgovor na številne deportacije, ki so se zgodile po zadnjih nemirih. Policijski šef, nenevarno obstreljen, j* potegnil revolver ter pričel streljati na napadalce, ki so nato zbežali. — Velika rudniška nesreča v Nemčiji. T Dorstfeldu pri Dortmundu se je pripetila dne 16. t. m. velika rudniška nesreča. Y rudniku je -eksplodiralo iz doslej še nepojasnjenega vzroka skladišče razstreliv. Vsled eksplozije so se zasuli na več krajih rovi, kar je povzročilo, da niso mogli izstopiti strupeni plini, ki so se razvili iz razstreliv. Sprva se je mislilo, da gre za eno najstrašnejših rudniških nesreč, zakaj v rovih je bilo zaposlenih v trenutku eksplozije 540 rudarjev. Vendar pa nesreča ni imela tako katastrofalnega obsega, kakor se je bilo bati. Doslej mo privlekli iz jame 4 mrtve in 30 ranjenih, 10 jih še pogrešajo, vsi ostali so nepoškodovani. Izprva je stalo pred vhodom par tisoč družinskih članov rudarjev. Nemo so zrli pred vhod in pričakovali v strahu poročil o usodi svojcev. — Pijan uradnik udrl v žensko stanovanje. Miljutin Dunčerovič, uradnik angleške družbe »Standard Oil« v Beogradu, znan razgrajač, je pil te dni zopet enkrat vso noč. Ob petih zjutraj je vdrl v pijanosti v neko hišo, v kateri stanuje več žensk. Zgrabil je za prvo kljuko ter odprl z velikim truščem vrata v sobi, v kateri je spala gospodična Elizabeta ' Bulovič. Prestrašena je skočila gospodična v sami srajci iz postelje ter se zatekla k svoji sosedi, ki je bila istotako še v postelji. Dunčerovič pa hajdi za njo. Tam je skočila tudi soseda v sami srajci iz postelje. Dunčerovi-ču je ugajal nenavadni prizor, in hotel je postati intimen. Ker sta se ženski branili, jih je začel pretepati. Končno je zbezala ena i»-med njih v negližeju, v katerem se je nahajala, na ulico 'ter poklicala orožnika Piriha, ki je imel v bližini službo. Pirih je pozval nepoklicanega gosta seboj na stražnico. Nastalo je hudo prerekanje, tako, da sta prišla šele tekom dveh ur do bližnje kavarne. T« je pograbil Dunčerovič stol ter udaril orožnika trikrat s tako silo, da se je stol razbil ter je ostal rabijatneniu možakarju v roki samo še del noge. Nato ga je hotel žandar ukleniti, toda Dunčerovič je pograbil k»- Edgar Rice Burrougs: 59 Tarzanovi doživljaji v džungli. Rabba Kega je sedel, opirajoč se s hrbtom ob ®Ll0 drevesa in obračal obraz proti Tarzanu. Njegov položaj ni bil tako ugoden, kot si ga je želelo Prežeče, plena željno bitje. Zato se je opičji človek potuhnil zgoraj in ždel negibno kakor kip, dokler hi sad dozorel za trgatev. Strupen mrčes je pri-vršal s hudobnim brenčanjem po zraku. V krogu je obletaval Tarzanovo glavo. Tarzan ga je videl in spoznal. Strup njegovega žela je pomenil za manjša bitja smrt, za Tarzana pa večdnevno muko. Njegove žareče oči so še nadalje strmele v Rabbo Nego, prihod strupenega sovražnika pa je ugotovil le z enim samim očesom. Slišal in .spremljal je Bretanje mrčesa s svojimi tankimi ušesi, potem i« čutil, da mu je sedel na čelo. Niti z mišico ni Irenil, kajti pri njemu sorodnih stvorih so mišice služabniki možgan. Strašni stvor mu je lezel čez obraz, čez nos, usta in brado. Na grlu se je ustavil, se okrenil in se vrnil. Tarzan je še vedno stražil Rab bo Rego. Niti njegove oči se niso premaknile. o negibno je čepel, da je mogla le popolna smrt nalikovati njegovi negibnosti. Mrčes je splezal po njegovem zagorelem licu in se ustavil, ko se je s tipalkami igral s Tarzanovimi vekami. Mi bi se zdrznili, zaprli oči in udarili po živali; kajti mi smo sužnji, ne gospodarji svojih živcev. In celo, če bi bil j , mrčes splezal na oko opičjega človeka, si lahko j mislimo, da bi držal oko odprto in trdo; a žival ni plezala dalje. Trenutek je posedela na spodnji veki, potem je zletela in odbrenčala. Doli k Rabbi Kegi se je obrnil mrčes, črnec ga je slišal, videl, mahnil po njem in dobil pili v lice, predno ga je mogel preprečiti. Potem se je dvignil s strašnim kričanjem, a ko se je podal na stezo, ki vodi v vas glavarja Mbonge, je pokazal tihemu zasledovalcu v vejah svoj široki, črni hrbet. Ko se je Rabba Kega okrenil, se je bliskovito spustila vitka postava iz vej naravnost nanj. Sila padajočega človeka je pobila Rabbo Kego na tla. Čutil je, kako so se močni zobje zasekali v njegov tilnik, in ko je skušal kričati, so mu jekleni prsti stisnili goltanec. Močni črni bojevnik se je skušal osvoboditi, a pod rokami svojega nasprotnika je bil kot otrok. Tarzan je sicer takoj zrahljal oprijem čarovnikovega grla, kakorhitro p aje skušal Rbaba Kega za-kričati, so ga davili strašni prsti brez usmiljenja. Končno se je zamorec udal. Nato se je Tarzan napol dvignil, pokleknil svoji žrtvi na hrbet, ko pa se je hotel vzravnati Rabba Kega, mu je potisnil Tarzan obraz v blatno stezo. S kosom vrvi, na kateri je visel kozliček, je zvezal Tarzan Rabbi Kegi roki na hrbtu, potem je vstal, postavil ujetnika na noge, ga obrnil z obrazom proti stezi in ga pričel goniti pred sabo. Šele, ko je zopet stal na svojih nogah, je mogel Rabba Kega prav pogledati svojega nasprotnika. Ko je spoznal, da je beli vražji bog, mu je upadel ves pogum in kolena so se mu pričela tresti. A ko je moral pred svojim premagovavcem hoditi po stezi vse naprej in naprej, ne da bi bil tepen ali mučen, je počasi zopet postal pogumen. Mogoče ga vražji bog niti ne namerava ubiti. Ali ni imel malega Tiha tedne in tedne v svoji oblasti, ne da bi mu kaj toril in ni-li prizanesel Momayi, Tibovi materi, čeprav bi jo lahko umoril? A sedaj sta prišla h kletki, ki jo je Rabba Kega z ostalimi vojščaki iz vasi glavarja Mbonge postavil in opremil z vado. Rabba Kega je opazil, da je vada izginila, čeprav ni bilo leva v kletki in tudi vrata so bila še odprta. Vse to je gledal z začudenjem in ne brez temne slutnje. Njegova glupa pamet mu je rekla, da morajo biti vsi ti zapletljaji na kak način v zvezi z njegovim ujetništvom. Pa se tudi ni motil, kajti Tarzan ga je na kratico potisnil v past in v trenutku je razumel Rabba Kega položaj. Po celem telesu ga je oblil mrzel znoj — kot v mrzlici se je stresel — kajti opičji človek ga je skrbno privezal na isto mesto, katero je preje v kletki zavzemal kozliček, čarovnik je najprej moledoval za svoje življenje, potem za manj strašno smrt, a svoje prošnje bi bil prav lahko prihranil za Numo, kajti tudi sedaj jih je poslušala divia žival, ki ni razumela niti besedice vsega. kis j tki nož ter ga hotel poriniti orožniku v ^ru. Orožnik pa je nastavil na mesto roko hi, tako je dobil sunek v roko. Ker se j» nabiralo med tem precej občinstva, ja je hotel vetovanec odkuriti. Udaril je po bližnjem ialošbenem oknu, ga razbil in skočil t trgovino, kjer so ga konečno ukrolli, nakar je »oral korakati uklenjen na stražnico. Zagovarjal »e bo pred sodiščem. — Tragedija črnogorske ljubecni. Mlad Seljak is Fundine v Črni gori se je ealjubil ▼ herojko iz bližnje vasi. On je bil mohame-4anec, ona pravoslavna. Kljub temu sta se kotela poročiti, pri čemur bi bil obdržal vsak •vojo vero. Nedavno je odpeljal dečko svojo ljubljeno devojko z njenim privoljenjem na •roj dom. S tem pa niso bili zadovoljni sta-rifii in bratje deklice. Ti so mu stavili ulti-»atum, da se da krstiti, nakar nimajo ni-iesar proti poroki, ali pa smatrajo odvede-■j» deklice za veliko žalitev, ki jo more oprati samo kri. Zaman jim je dopovedoval ■esrečni mladenič, da je šla deklica prostovoljno ž njim. Nihče se ni dal omehčati, in tako so prišli bratje deklice te dni neke temno noči v Fundino, da izvrše krvno •»veto. Navalili pa so na napačno hišo ter ubili gospodinjo in težko ranili neko drugo ionsko, nakar so odšli. V onem trenutku se }• vrnil domov gospodar. Ko je videl, kaj se je zgodilo, je pograbil puško, šel preko neke bližnjice ter tako prestrigel v gozdu vra-ia joči m se maščevalcem dekliške časti pot. Ko jih je ugledal in ugotovil, da so pravi, je lačel streljati nanje, kakor besen. Eden izmed bratov je obležal na mestu mrtev, eden smrtnonevamo ranjen, tretji se je rešil lahko ranjen. — Pegavica e sovjetsko ruski ječi. V ječi v Tomsku je izbruhnila pegavica. Od 442 jet-aikov je obolelo 365. Da se je mogla epidemija tako razširiti, je kriva, kakor se zdi, ; Malomarnost zdravnikov. Vsled tega je ob- i last jetniške zdravnike provizorično suspen- ' iirala od izvrševanja službe ter uvedla pre- j iikavo, ki utegne končati pred sodiščem. — Brezvestna ženska. Helena Geisenvolk ; v nekem kraju države Ne\vyork je sprejemala , v oskrbo dojenčke. Zanemarjala jih je pa ta- I ko, da je moral prej ali slej vsak umreti. Dosedaj je vloženih zoper njo 23 ovadb. Se- S veda so jo zaprli. i — Kadaver odprl oči. Mesto Reggio v Ca-labriji je razburjal nedavno štiriindvajset | »ir sledeči dogodek. Umrla je neka gospa Giovanna Motta. Zatisnili so ji oči ter jo prenesli v cerkev, kjer so jo položili na oder. Ker so hoteli njeni sorodniki videti še •nkrat njen obraz, so odprli krsto. Na njihovo nemalo začudenje, je imela gospa oči široko odprte. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je truplo še toplo in ni izključena »amo navidezna smrt. Zato so jo nesli »opet domov. Toda zaman so jo skušali pre- buditi, ia dan pozneje so jo morali pokopati. jsns. 1— Ogled steklarne v Zagorju. Trgovsko društvo »Merkur« opozarja udeležnike, da se vrši ogled ob vsakem vremenu. Odhod iz glavnega kolodvora v četrtek ob 7.50 zjutraj. — Odbor. 1— Društvo železniških vpokojcncev sklicuje v nedeljo dne 24. maja t. 1. ob 2. uri popoldan v Mestnem domu v Ljubljani shod naših vpokojencev in nezgodnih rentnikov. Na dnevnem redu so: naši prejemki in stanovanjski zakon. Zadeva je nadvse nujna in važna, zatorej se poživljate, da se shoda vsi do zadnjega udeležite. — Odbor. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 18. maja 1925. Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 61, bi. 63; Loterijska 2'A% državna renta za vojno škodo den. 178; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 204; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 260; Merkantilna banka, Kočevje den. 110, bi. 124; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 805, bi. 812; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana den. 190, bi. 200; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana bi. 134; Trbovelj, premogokopna družba, Ljubljana den. 385; Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode <1. d., Ljubljana den. 110, bi. '120; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 265, bi. 280; i'A% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 20. Blago: Les: Remeljni in polremeljni, mon-te, 60/60, 38/78, 78/78, 98/98, 120/120, 4 m dolž., 98/98, 120/120, 5 m dolž., vezani, fco meja 11 vag., den. 630, bi. 630; trami, monte, 8/8 do 13/16, 4 in 5 m dolž., fco meja 14 vag., den. 410, bi. 410; madrieri smrekovi, 17 X 110, 20 X 110, 4 m dolž., fco meja 3 vag., den. 650, bi. 650; trami 8/8, 8/11, 11/11, 11/13, 13/16, 13/19, 16/19, fco meja 3 vag., den. 400, bi. 400; bukove parjene deske, I. in II. vrsta, 27 m, 38 mm, od 2 m dolž., od 15 cm širine naprej, fco Postojna 1 vag., den. 1123, blago 1123. — Žito in poljski pridelki: Pšenica Rosafe, 80 kg, rinf., prompt., par. Ljubljana den. 450, bi. 490; pšenica avstralska, rinfusa, prompt., par. Ljubljana bi. 485; pšenica Hard VVinter 2, rinf., prompt., par. Ljubljana den. 465, bi. 500; otrobi pšenični drob., par. Ljubljana bi. 190; koruza, dob, maj, junij, par. Postojna neocar. bi. 260; rž, Canada, \Vestern 2, dob. junij, fco Ljubljana bi. 460; ječmen 57/59 kg, fco maked. postaja bi. 300; ječmen pivovarski, fco vagon Ljubljana bi. 390; krompir rumeni, fco Staj. post. b). 115; krom-krompir rmeni, fco štaj. post. bi. 115; krom- pir rudečkast, fco štaj. post. bi. 135; bučne peške, zdrave, suhe, rešetane, juta vreče, ca. 50 kg bi. 875. BORZE. — Zagreb, 18. maja. Devize: Curih 11.90 do 12.50, Praga 182.05—184.45, Pariz 321.50 do 326.50, Newyork 61.20—62, London 297.85 do 300.85, Trst 250.50-353.50, Berlin 14.605 do 14.755, Dunaj 0.0864—0.0876, Newyork 60.50—61.30. v — Curili, 18. maja. Borza: Beograd 8.35, Pariz 26.85, London 25.05, Ne\vyork 517.60, Milan 21.075, Dunaj 0.0028, Praga 8.35. To in ono. j NAJBOLJ LJUDEM PODOBNE OPICE. j i Kindia, vas v Francoski Gvineji, je jako ; čuden kraj. Ljudi tam ni, pač pa okrog 80 i najbolj ljudem podobnih opic. Francoska j vlada je dala Pasteurjevemu zavodu nalog, da ustanovi v Kindiji poskusno postajo, katere naloga bo spraviti opice na najvišji, človeku . čim najbližji niveau. Končni cilj eksperimen- j : ta je prenašanje zdravih opičjih žlez na bo- : lan človeški organizem. Opice stanujejo v j malih hišicah, strežejo jim zamorke, ki jih J : vodijo na dan po dvakrat na izprehod. Opice ] • se dajo voditi na izprehod za roke, kakor j ' pridni otroci. Jedo pri mizi na prostem ter ■ se poslužujejo pri tem nalašč zanje narejenih ; : nožev in vilic. ' UMETNO VPRIZORJENA ŽELEZNIŠKA KATASTROFA. j Amerikanska filmska družba »Famous i Players« je inscenirala v filmske svrhe železniško katastrofo. Šest operaterjev je čakalo na mestu, kjer sta imela trčiti dva vlaka. Na i vsakem stroju se je nahajal sprejemni apa-: rat, ki je funkcioniral avtomatično tako, da i se je odvil film do trenutka, ko sta trčila vlaka. Operaterji so stali ob progi za želez-; nimi oklopnimi ploščami, da so bili varni | pred železnimi drobci, ki so leteli po zraku. Strojevodji sta poskakala, potem ko sta uravnala regulatorje na polno brzino, na določenih mestih z vlakov. Karambolaža se je po-; srečila nad vse pričakovanje dobro. Film se I vporabi v več dramah. Razven enega strojevodje, ki si je pretegnil na nogi kito, ni bil nihče poškodovan. DIPLOMATICNO. Pokojni perzijski šah Nassred Din je vpra- j : šal nekega dne svojega prvega kamornika, ; koga smatra večjim, njega ali njegovega oče- j ta. Vprašanje je bilo nevarno, zakaj neroden j odgovor bi bil stal kamornika glavo. Kljub j temu se je rešil mož srečno iz zagate s sle- i dečim diplomatičnim o ^ >'M-om: >l voj oče, gospod, je bil večji kakor ti, kajti, čeprav *i svojemu očetu v vsem drugem enak, jo bil vendar v enem oziru pred teboj: linei j« večjega sina, kakor ti!... TISOČ NEVIHT V MINUTI. Vsako minuto je na zemlji 1000 neviht na vsako sekundo pride 100 bliskov, torej 360.000 bliskov na uro. Te številke se nahajajo v neki statistični razpravi C. P. Broocksa, ki jo je objavil meteorologični urad angleškega zračnega ministrstva. Po Broockoovih ugotovitvah je v celem letu 16 milijonov neviht ali 44-000 dnevno. Ta statistika temelji na poročilih več kot 3000 meteorologičnih postaj. Na nekaterih t repičnih postajah so v casu dežja nevihte tako pogoste, da jih sploh ni mogoče registrirati. Najbolj bogat na ne-\ iktah je otok Java. Zato se bo tega otoka zrakoplovstvo na poti v Avstralijo kolikor le mogoče ogibalo. Pokrajini, kjer nevihte ni, ali pa so vsaj zelo redke, sta severni polarni in južni polarni krog. Tekom ekspedicije, ki je trajala dve leti so doživeli raziskovalci eno samo ali kvečjemu dve nevihti. RADIOPROGRAM za 19. maj 1925. London (365): 20—23.30 koncert. Chelmsford (1600): 20—21.15 koncert (harmonij). Bruxelles (265): 17, 20.15 (častni večer Smetane in Dvoraka), 21.15 koncert. Paris-brzojavna šola (458): 21 koncert. Paris-Petit parisien (345): 21.30 koncert. Paris-Radio (1750): 12.30, 20.45 koncert. Rim (425): 20.30 koncert. Varšava (385): 18—19 koncert. Dunaj (530): 20.30 koncert. Zurich (515): 20.30 koncert. Berlin (505): 16.30—18 koncert, 20 »Das W intermarchen«. Breslau (418): 12.15—12.55, 17—18, 20.30 (kitara) koncert. Frankfurt (470) in Cassel (288): 16.30 do 18, 20.30—19 koncert (ruska in ukrajinska glasba). Hamburg (395), Hannover (296) in Bremen (330): 14, 16.15, 20 koncert. Konigsberg (463): 20 koncert. Leipzig (454) in Dresden (292): 20.15 koncert, 20.30—23: >Bastien und Bastienne«, »Bruderlein fein«. Miinster (420): 16—17, 20.30 koncert. Stuttgart (443): 17—18.30 koncert, 20—28 »Der Freischutz«. Mazuran. Izdajatelj: dr. Josip Hacin. Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander. Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. I * iw— I IH ji »mmm tl rrrw >BIMi MAM OGLASI b**«d» | S® ***** 4.' Suhe mavrohe eSi smrčke kupujemo. Kupci smo tudi za suhe gobe jurčke. Sever & Ko. Ljubljana. Kupi se pohištvo za pI*amo (večjo amerik. omaro, stole, eveut. celo garnituro, preproge itd. — Podrobne ponudbe na upravo liata pod šifro >1. B.< Vrtnice <’.K>kodebelne, priznano lepih vrit, kakor tudi vrtnice-plesalke in vrtni** - žalujke nudi ceuj. občinstvu /Vctoa Ferant, trgovski vrtnar, Ljubljana, Ambrožev trg št. 3. Naročila »prejemajo tudi v cvetličnem paviljonu pri frančiškanskem mostu. Šivalni stroj Jobro ohranjen se kupi. Ponudbe na upravo pod »Tako j«. Trgovci zaslužile S o b a<. Instrukcije v vseh predmetih daje dijak gimnazije. _ Naslov se izve v upravi. Upokojenec bivši skladiščnik, zmožen več jezikov in pisarniških del, išče mesta kot hišnik, skladiščnik, sluga, inka-sant ali kaj sličnega. Zahteve nizke. Ponudbe prosi na upravo lista pod »Vesten«. „Opeka“ prvovrstne zidaka priporoča ) opekama mm o- % V Ljubljani — Tovarna na ViCa (Brdo) — Pisarna v Prežakovi uliti 5, prtličie. Gospodična ve*ia vseh pisarniških del išče službe za takoj ali pozneje. — Gre tudi aekaj mesecev brezplačno. Ponudbe prosi na upravo pod »Delo«. Najboljši Šivalni stroj |e edino !• losip Petelinc-a znamko GriJzner m Adler za rodbino, obrt bi Industrijo Ljubljana “S; Pouk« rueniu Srmrplii«. Veileln« garancija. Delavnica na popravila Ra »»«1» Tahfep IU m=!o Znanja zeli gospod iz krogov inteligence. Poznejša ionitev ni izključena. Reflektira na dame do 40 let. Ponudbe pod »Izobrazba in samostojnost«. Strojepiska ki perfektno obvlada slovenščino, stenografijo in strojepisje se sprejme Ponudbe do 25. maja na upravo lista pod »Perfektna«. 62/S i Otvoren I i Kupalištni hotel Rokan j Selce, Hrv. Primorje • Ljepo, čisto uredjene sobe — I. razredna obskrba 1 — Perivoj-re- L 5 staurant, Terasa. Pension sa stanom 80 Din dnevno. — Do zadnjega g maja primaju se gosti i bez narucbe! L preporoča se A. Beranek, vlastnik. g »■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■b* zš cvetlice SUttUFOVO umetrso gnojlSo je izborno učinkovito sredstvo, kntero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogo intenzivnejšo nianso barve. Cena'zavojčku Din 3— - Razpošilja društvo; „■VRTNARSKA šola« v kramju. Stalna zalogo : Herzmansky, Korsika. Adria, 8ajc, Urbanič. Kanc. GROM €€ 2* CARINSKO POSREDNIŠKI IN SPEDICIJSKI BUREAU LJUBLJANA, KOLODVORSKA ULICA 41. Naslov brzojavkam: Telefon Inlerurban „GROM". Stev. 454. PODRUŽNICE: Maribor, Jesenice, Rakek. Obavlja vse v io stroko spadaJoCe posle najhitreje ; ln pod kulanlnimi pogoji. ; Zastopniki družbe spalnih voa S. O. E. za ekspresne poSHjke.