XIV. List n gospodar £ bertnijske in národsk Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti4 fl., sicer 3 0.; za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Ljubljani v saboto 22. marca 185ft. > Nekaj zastran napčne^a cepljenja sadnih kako napčno je uni cePn. Tega se je gospod do dobrega drevesic. preprical, ko je vidil v mahu strigalce (forťicula auricularia Ohrwurm) 7 in se drugih merčesov, deblica pa za dlan glo Na mnogo napčno pocepljenih drevesic sem ze na- boko po sterženu zajedene od perští. Zeje mislil, da ne letel po raznih krajih. Til sem vidil cel germ po komolcu visocih cepicev šterleti kviško ; tamkej toliko mahú, cunj in druge baže okoli obvezane, da na pervi pogled nisem vedil, je li to kako cepljeno drevesce bo nic ž njimi, toda v nekoliko tednih iih ie vidil ovencane i ali morebiti le kako z lepimi odrastliki, ktere sem bil jez na-nje čepil. Čepil sem jih pa za kozo in sicer takole: Odřezal sem naj poprej drevesce do zdravega lesa sracje gnjezdo na njem; zopet drugod toliko ilovce na dre- prav gladko; na to sem vzel čepiček, kterega, pustivši mu vescu in okoli njega namazane, da bi se bilo prav lahko kaj ]e troje k večem četvero očesic , sem pod doljnim očesom posejalo na njo, in — še mnogo druzih napčnost sem vidil. do steržena zařezal, potem pa navzdol plošnjato tako ga pri- rezal, da sem na uni strani ven prirezal: tako prirezanega Pa bo kdo te verstice bravši morebiti rekel ali saj si mislil : naj bo drevesce lepo ali gerdo cepljeno ? nie ne dé ? sem potisnil za lub, kterega sem poprej od zgorej doli ne da se le čepiček lepo prime in lepo odraste, pa je dobro, koliko prereza! in ga z"Jesením klinčkom od deblica odlu Prav tako! Jez bi bil skorej enacih misel, toda vidil in pil. Verh odrezanega deblica in prerezan lub sem namazal preprical sem se, da tako cepiti ni le zamudno, temvec se prav dobro s cepičnim voskom in lepo čedno s popirjem jako škodljivo, ker tako pocepljeni cepiči se le redko kdaj 0bvil. Ako je drevesce debelo bilo, sem pa po dvoje ce- primejo in će se tudi primejo čez kake leta drevesca le prerade venéti začenjajo. In zakaj? pičkov na-nj cepil. 1. Več in dol z ih cepicev na eno deblice cepiti je zato napčno in škodljivo, ker mlado in drobno drevesce nima zadosti močí s svojim sokom oživljati toliko in tako vfcocih cepicev; naj manj pa še, ako so čepići s kolencom kot nekteri prav bedasto navado imajo. Kdor hoče tako cepiti, ga zagotovljam cesar se bo tudi sam v kratkem prepričal, da se mu bodo cepiči gotovo přijeli 7 ako jih bo le zdrave na zdrave drevesca ob pravem K dor ? mi tega ne cr^u pocepil. Je pa doba tako cepiti, kadar je drevje že Rabič. muževno. verjame, naj popraša samo kakega nogradnika: zakaj on na mladih tertah le po dvoje ali troje očesic pušča, kadar jo obrežu je? Odgovoril mu bo: terta je še preslaba, da bi lepo odganjala na več očesic. Glej! terta je preslaba za več očesic, akoravno so one že žnjo zrasene, ti pa ćeš, da bi ti mlado drevesce oživl jalo cel germ cepicev, s kterimi se ima še le skleniti. 2. Mah in ilovca na drevesce mazati in obvijati je pa zato škodljivo , ker v mah se radi zalezejo merčesi, kteri drevescom še nikoli niso bili koristni, ampak več ali manj Gospodarske skušnje. (Skušnje z b ivi co m) so učile — kakor beremo v zapisniku poslednjega občnega zbora češke gospodarske družbe — u da ima neko posebno sovražnico, ktera se ga rada loti, in taje, neka go s en c a iz verste „tenďredo spinarum (eine Blattwespe oder Sâgefliege). Nekteri kmetovavci so terdili, da bivic ni nič druzega kot novo ime za staro — Bomo vidili, kaj bojo ozimno ogeršico ( Winterrips). 7 verhu odrezanega drevesca nama škodljivi; ilovca pa po zana rada zajeda v njegov steržen, zlasti ako je v sklad cepljeno, in če ilovco dež razmaka. Je pa steržen drevesca ranjen, je ono podobno jetičnemu člověku , ki polagoma v se druge skušnje učile, in tudi pri nas na Krajnskem. . V . • V1SJ1 (Sadno drevje gosenc o b va rovati) priporoča ojzdnar H. Dohnal, naj zasadé vinorejci blizo sadnega (Weissdorn). Beli me- cr gloga peša, veni in poslednjič popoinoma se usuší. Nekteri imajo še prav napčno navado, potem ko so že polno ilovce nakidali na nježno drevesce in ga z mahom oděli. vse to še z moćnim koneom (cvirnom) ali s kakim drevja belega terna ali tulji vsake sorte ferfelijo posebno radi na to germovje jajca leč i in ker se to germovje střiže in lahko nizko derží i se lahko kupoma pokonča gosenčna zalega. (Ne var na račja bolezen). Poleti ob hudi vroćini trakom prav terdo obvezati, nemisleč, da s tem ravno za- in suši se večkrat primeri, da zlasti mlade race šepati branujejo soku, da se iz deblica v čepiće ne more razte- zacno ; račice i grejo komaj ene stopinje pa se usedejo , ker kati ter jih oživljati. Da te kratke verstice moje o napačnem cepljenji dre jih noge zlo bole. Ce se hitro ne pomaga i pogmejo v 24 urah. Pomaga jim večidel hitro in lahko vsak, ako jim vesic niso bose, naj bode bravcem sledeče v njih poterjenje: pusa na bolni nogi takole: Pol pavca nad členom, kjer se Pred tremi leti je někdo, ki se je prav za prebrisanega kremplji začnó, na unanji strani noge v žlebičku , ki se satljorejca ustil, pocepil na prijaznem homcu poleg Metlike od zgoraj doli podolgoma za četert pavca koža in mnogo drevesic po zgorej imenovanem napcnem načinu m tam vidi, se z ojstrim nožičkom , s kakoršnim se peresa re žejo, še čepiček se mu ni přijel. Jez to viditi se ponudim za spodej ležeča žila nareže, da kakih 10 do 12 kapljic kervi povzdigo sadjoreje unetemu posestniku , naj mi dovoli nekaj izteče. To je vse . V nic druzega ni treba, kot da bolnim ra teh pokvarjenih drevesic vnovič precepiti, akoravno je že cam ne manjka hladne vode. Drugi dan ne šepajo već in kasno bilo. Z veseljem mi dovoli to posestnik. Jez vza- so zdrave. Bolezen ta je hrom tište sorte kakor je vrančni mem nekaj cepicev, ktere sem v domaćem hramu spravljene prisad ali cer m (Milzbrand). imel , in greva. Ko na mesto prideva in pervo drevesce (Družba za rej o pišancev na severnem Ne m mahú in ilovce trebiti zacnem, kazein in razlagamgospodu, škem). Dan današnji imamo družbe za vsako reč, zakaj bi Cepiči s kolencom so po dvé leti stari cepici Pis ne imeli tudi družbe za kurjo rejo? Skušnje učé, da pute 04 (kokoši) unanjih dežel ležejo po 35 do 40 jaje, preden jih družbenikom posebej delo po pripravnosti, in po izdelkih začnó valiti i skušnje uče y da v 5 ali 6 letih se le se zasluzeno plac in to zatega voljo, da bi se zateria spita vol in dosti stroškov prizadene, preden vaga 12 cen- Nasproti pa se napravi 12 centov pišančjega mesa tov. Zatega voljo se je na v 90 dnevih in s pol manj stroški. severnem Nemškem osnovalo več družb, ktere razdelujejo (falange«), ktera dobiček skupnih dohodkov razdeluj nadvlada posameznih bogatinov. Po sostavu F our i ero vem so drugi to skupno-delež-ništvo pridobitkov poskusili in združili v ta namen sosesko e med po deželi dobre jajca ptuje kuretine. Tako, na priliko, vsak svoje druzbane tako, da prejmejo delav tele V • f mocjo ) družbenik, kadar stopi v družbo, plača 10 grošev, potem pa pet clvanajstin, kapitalisti štiri dvanajstine, pomagači z uče vsako leto en tolar. Iz tega dnarja nakupujejo kokos in nostj petelinov unanjih plemen in zležene jajca potem delijo med družbenike, kakor kogar srećka (loz) zadene. Iz Gerlice je J*la pa ti dvanajstine Saint-Simoniste in Four dini ti je skuša! L s lane v svojih derzavnih delavnicah, v kterih je gospo-lanskega sušca prišla koh in hiniš ka kokoš inje zlegla darstvo v rokah ljudovladne deržave. Po teh vodilih so od 12. aprila (mal. travna) do 6. junija (rožn.) 44 jaje; delavci od dohodkov zadostno plačani po j)otem se je še le usedla na-nje. različne Sušec kakošno letino nam obeta? delanja. Ostali čisti dobiček je pa v podpiranje družtev. Saint-Simonisti in Fourierci so si že s tem jamo kopali da so učili nauke zoper nravo. Opomnili so sicer na druž Nasi bravci vedó, da po posamnih dnevih prihodnje vreme in letino prorokovati, je le prazno ugibovanje. Treme celega mesca in posebni prikazki v naravi, v rastlinstvu, živalstvu itd. pa niso zgol tako prazna reč, kakor je uno. Letošnji sušec (marc) je nekterim prav ušeč, drugim ne. V razsodbo: kdo ima prav, podamo nektere stare pregovore: „Ce se sušca more že orati, Malotravna mora drevo stati :cc „Kadar sušca že zeleno, Malokdaj leto je plemeno „Kar že sušca zelení, Se rado še posuši". cc „Ak susca dolgo sneg lezí. On setev prav močno bolí". (Nemec jiravi: Marzenschnee thut den Saaten wehw.) „Če sušec prali okrog pometa Prav dobro letino nam obeta". y (Nemec pravi: „Marzwinde, Aprilregen, verheissen gross^n Maisegen".) „Susca prali vec velja Kakor kepa zlatá". (Nemec pravi: „Marzenstaub wiegt Gold auf*'.) (Anglež pravi: „Das Liiscgeld fiir einen Rônig, ist um einen cc Scheífel Marzenstaub zu wenig Mesec sušec naj je, kar velí slovensko ime njegovo: suh, zraven pa merzel, pa ne ravno prehudo; tudi nemški pregovor tako pravi: „Ein trockener Márz und nasser April, das ist, was der Bauer will", to je, kmet želí, naj je sušec suh, malitraven pa niokroten. Národno gospodarstvo. ni. Iztrebiti napake v gospodarstvu in toraj življenje ne dolžnemu siromaštvu zlajšati ali saj njegovo razširjanje za braniti, so se oglasili drugi učeni, kteri so y ali: 1. bogočastne in n ravne pravila z narodo-gospo darskimi zediniti ali tvene napake in potrebe: korenito poboljšati življenje siro mašnega ljudstva boleha mnogo d e 1 pejskih na kteri kužni bolezni odov izobraženih V ovski (1er V je pri soseskini skupni vlastnini tako imenovana d e z e l s k a obertnija; od te govori T e n g odo-gospodarstvu b o r s k y v svojem nai imamo (mi Rusi) velike in z ljudini napolnj „Ze od nekdaj 3iie sela, v kte- rih so vsi kmetovavci ali tkavci, ali strojbarji, ključarj y kovací ali tesaci, ali izdelavci kakošnega teržaškega blaga. Ta obertnija je že tako rekoč narodni značaj, kteri se ujema ; — kteri se prilega očakov- z nravo in navadami našimi skemu vladanju naših deželnih sosesk — ki so glavna podla našega druztvenega reda nobene delavne mo V f kteri poljedelstvu ne odteg kter ne odtegne poljedelca svoji družin ne pozná proletarijata (beračinstva) Božj šibe mnozih europejskih der To deželno obertnijo varovati y jo obderzati, naj narod skerbi T kratki zgodovinski pregled kaže, • V kako so se narodi ob razlienih casili po razlienih potili trudili sopet najti. zgubljeni raj N treba dokazovati, kaj je v teh sostavih djansko mogočega, kaj je le pr sanjarija: vsak to sam spozná Nobeno narodo ë podarstvo ni še bilo v stanu in tudi nikdar ne bo posvetnega premoženja tako uravnati,* da bi bilo pr Delavnost inumnost, sreča v posebnih zapocetjih, pl dovitost kapitala po sebi so kolesa, ki gonijo temu unemu manj posvetnega blagra ; n a d pa vlada blagoslov Božji, kteri je toliko obilniši, kolikor bolj vodi keršanski duh človeštvo in občenje Ijudstev Bolj odo podarski sostav (national-Okonomisches Sistem) kakor zamore vsak bi blagor Ijudstev pospesevalo povsod vestno spolnovanje naj • v visje povedi Božj y ktera veli: „Ljubi svojega bližnega kakor samega sebe, Boga pa čez vse " ? J /an v Se nekaj za naš slovník. Gosp, Za Cigale nam je včeraj iz Dunaja sledeče pisal: „Jung rr tr> ewohnt, alt slovenskega pregovora najti. gethan", ne morem pravega Rad bi tudi vedil, kako je s tisto igro yy Gerade oder 2. narod po socijalisti čni h in ko muni s ti eni h ungerade". Po slovensko se vprasa: liha sodu? in kakor iz Vodnikovega rokopisa vidim, je mislil Vodnik, da liha Zna biti, druževnih vodilih vladati liotli. Socijalistov naloga je: v združevanji posamnega pomeni gerade, sodu (sodev) pa ungerade. posestva vrediti delo nasprot slobodnemu poganjanju, z na- da je sedaj res tako v navadi in da marsikdo misli y menom, koncati prepir posameznih težnov, posebno ukrotiti liha je gliha; ali izpervega tako gotovo nad vlado kapitalistov nad delavci brez posestva : toraj raz- vseh slovanskih narečjih zunej širiti deležnost pri gospodarskih dohodkih. ruskega ni bilo. (kjer pravijo: da V yy v čet (Paar) i v nečet") pomeni li h ungerade (starosl. lih, Po Ovenu je to združevanje v tako imenovanih pripo- nimius), nasproti pa nahajamo v českem suda, gerade, tudi moćnih družtvih in zborih, kteri vse premoženje skupaj imajo, Paar, in prilog sudy; ravno tako v serbskem, zlati v hor kterih družbeniki so vsi enako izrejeni in delà so razdeljene vaški krajini sud za gerade; Cehi vprašajo: „liha suda"? po starosti med njimi. Pri komuni s tih so družbeniki skupno deležni ali vsih ali pa posamnih zaznamovanih pri dobitkov, in vlastninska pravica je omejena. Po uku Saint-Simona naj vladujejo to skupno-de-ležništvo pridobitkov neomejeni poglavarji deržave; ti dajejo Horvati „lih sud?" Ako kdo kaj gotovega ve y zlasti, kaj pomeni eno kaj drugo, in kako se izgovarja, naj bi izročiti. blagovolil yy Novicam í Prošnjo gosp. Cigaletovo ponavlja tudi Vredništvo. Ogled po kranjskem (Gorenskem. Pot od Ljubljane do Belepečí (AVeisseiifels). (Dalje.) Od Dovjega do Kranjske gore, kamor se dospè y pičlih 3 urah , se nam očituje dolina v raznih podobah. Ozka ravnina, nasejana tù in tam z nizkimi, od rodovitnih njiv obdanimi hišami si roko podaja z golim, širokim brodom Save in divjimi dolinami, ktere se odperajo na obedve strani ceste. Vsa okolica se je ogernila s planinsko odejo. Kmali nad Do vjem se nam odprè na desno divja dolina, ki derží od Belce doli. Naprej gori je pot bolj dolgočasna. Ob poldrugi uri pridemo gori do mosta pod vasjó Gojzd, kjer Savo prestopimo. Tù se po ravnini začnejo zopet prijazne polja, gore na levo pa molijo gole verhove tako ponosno pod oblake, da se jih skor ni mogoče nagledati. Moj-stranska dolina, ktera je pričela izverstno rajdo divjoroman-tiških stranskih dolin na levo, pokaže tù pod Spikom svojo sosedo. Kaj lepšega, kakor ta in nje daljne sosede naprej gori : P i š e n c a, Planica, Jezerca in Koprivnica si menda noben malar želeti ne more. Po desnem obrežji Save pridemo kmali v vas Gojzd in čedalje bolj se nam kaže lepa okolica kranj sko-gorska. Cesta je skoz in skoz dobra, lepo gladka, toraj prijetna za voz in pešca. Nenadoma se nam pokaže ob iz-toku Pišence pod zeleno obraščenim hribom farna vas Kranjska gora s svojim kositarnim zvonikom. Kranjska gora in vsa okolica njena se nam raz-odene, bi rekel, v nepopisljivi lepoti. Kakor mejnik milo-lepega in divjokrasnega je postavljena vas ob iztoku velike in male Pišence; na desno se razprostirajo zelene s koša-timi jeseni obraščene livade in rodovitne polja, na levo pa se očém odprejo vse naravske različnosti, od nar rodo-vitniše zemlje do nar pusteje golicave: ob enem te razve-seljuje ob poletne m času le pih cvetlic nebrojno število, razni poljski pridelki, tamnih gojzdov zeleni plajšč in bela odeja zimskih časov — večen sneg. — Po mojem mnenji se smé okolica kranj sko-gor ska v oziru lepote med naj lepše kraje naše domovine šteti. Vas stojí ob stranéh vélike ceste in je velika. Nektere hiše so zidane bolj po novi šegi, nektere pa se skoraj bližajo tiroljskim in švajcarskim. Farna cerkev stoji ob cesti sred vasi, in je od znotraj kakor tudi zvonaj prav lična, zvonik pa je — svedok sive starosti — čern in sila terden, zidan menda za večno. Zadnje poslopje konec vas i je grajščina, sedež c. k. o krajne sodnije. Tù se nam pokaže proti Koren u lep razgled in eno nar pri-jetniših sprehajališč, ki si ga člověk le misliti zamore. y V picli pol uri dospemo po lepi cesti (Jo doljnega P o d k o r é n a, kjer Savo prestopimo, se okrenemo nekoliko na desno in gremo po klancu gori v gornji Podkorén. Kmali pri pervih hišah se unkraj malega mostka cesta cepi ; vélika pelje po klancu na desno proti poštni hiši, in naprej po precej stermem klancu na Korén gori in skoz dolgo dolino tje do.meje Kranjskega, kjer nas od Koroškega sčm rudečkasta Žila gora ali Dobrač pozdravlja. Leva ali stranska pot pa nas pelje po dolini naravnost naprej gori proti B e 1 i p e č i. Napustili smo véliko cesto, po kteri smo včs čas od Ljubljane potovali in nastopili zadnjo potovanje po Gorenskem. Dolina, skozi ktero se bomo podali, je tako malo znana, kakor da bi se ne štela k naši domovini. Morebiti mar-sikdo misli, da tù je svet, kakor pravijo — z dilami zapažen, — ali ni res, prijatel! ona nam je malo drugač kot nov svet. — Vas gornji Podkorén zapustivši se pred nami pokaže korensko jezero, ki je precej dolgo, ob krajih z gostini bičjem obraščeno, ktero mu ob poletnem času bolj podobo velikega močvirja kakor jezera daje. Gosp. H. Freyer ga v svojem velikem zemljovidu Krajne še clo ne omen ja, ker ga morebiti imena „jezera" vrednega ni čislal. Tu izvira iz jezera korenška Sava. Od kod pa dobiva jezero vodo svojo? Slušajmo, kaj so mi o tem pra- vili gosp. A. Dr melj, rateški fajmošter, ki so mi to okolico prijazno skazovali. Od jezera na levo se nam kaže globoka dolina Planica, soseda Pišence. Tù gor izvira pod sivim verhom Ponca ali Punca bistri potok Diža, ki se y y * sumece podí proti dolini in se ondi pod zemljo zgubi. On napolnuje s svojo vodico korenško jezero (eni menijo , da voda priteka pod zemljo od belopečanskih jezer, pa kdor lego kraja dobro pozná, bo to težko verjel, kakor tudi jez neverjamem) in prekersti tù ime iz Diže *) v Savo. — Dolina Planica, ki je v ravnini lepo zeleno obraščena, je tudi zato vredna imenovana biti, ker se v nji nahaja in koplje mnogo lepo bele krede ali melj a, ki bi bil morebiti Ratečanom še lahko v veči zaslužek, ako bi ga vedili prav pripravljati. Bogati podzemeljski zakladi melja izvirajo berž ko ne od časa, ko se je zgornja zemeljska odeja od kam-nitih podlag ločila, kar se je zgodilo, kakor sem že pri Pe- ïL V I I ^ m ricniku povedal, nar bolj gotovo ob kakem velikem potresu. Morebiti je takrat, ko se je zemlja posedla in mnogo lese-nine pokopala, podzemeljsk ogenj zanetil in skuhal kamen kakor v podzemeljski apnénci v apno, ki se zdaj kakor melja koplje. (Dalje sledi.) Xovičar iz raznih krajev. Zastran nove postave za obertnike in r o k o d e 1 c e se sliši, da gré delo pri c. k. ministerstvu hitro od rok ; po nasvetu obertnijskih in kupčijskih zbornic se je osnova te posta ve tù in tam p r e n a r e d i 1 a, b i s t v o postave pa — svobod n o st obertnijstva in rokodelstva — bo obstálo in postava morebiti že to leto se oklicala. — Tudi o po tni h li stih (Pass) se pričakuje nova postava, po kteri bojo marsiktere polajšave popotnim došle. — Tudi za kronovino sležko je nova postava za družino že okli-cana. — Ker se je přiměřilo, da je bila nalezljiva živinska kuga proti postavi po nemarnosti zanešena, je c. k. ministerstvo opomnilo dotične c. k. uradnije, naj ojstro kaz-nujejo take, ki prestopajo zapovedi, ktere so predpisane za obrambo daljnega razširjevanja kakošne kuge. — C. k. višja sodnija je v nekem primerljeji razsodila sledeče: „Vojaška eksekucija zoper take, ki so zamudili davek placatí, obstaja v tem, da se jim vojak na dom pošlje, kteremu morajo stanovanje in jéd opoldne dajati, zraven pa še za vsak dan določeni dnar odrajtovati ; pravice in dolžnosti eksekucijnega vojaka pa so, kakor mu jih c. k. gosposka predpiše in imajo tako dolgo veljavo, dokler ga gosposka nazaj ne poklice, čeravno je dolžnik v tem že davek plaçai; kdor se s silo temu zoperstavlja, se vselej hudodelstva javne silnosti krivega stori. — Novica, ki smo jo v poslednjem listu povedali, je resnična: V nedeljo rano zjutraj (16. t. m.) je dobil cesar Napoleon željno pričakovanega sin čeka; 101 strelov je naznanilo Parižanom rojstvo Napoleona IV. Cesar veselja ni vedil, kaj bi počel; za Napoleonovo cesar-sko rodovino je res to prevažna prigodba; če cesarjevič pri življenji ostane, ima cesar naslednika svoje ker ví in toliko bolj je uterjena vlada Napoleoncov naFrancozkem ; al tudi za vso Europo je prigodba ta važna, ker premembe vlad na Francozkem so večidel sklenjene s potresi tudi zunaj mej francozkih. Vládni časnik „Moniteiu" od 17. t. m. je okli-cal: „íme cesarjeviča bo Napoleon Eugen Ludevik Joan Jožef; papež bo boter, kraljica švedska botra" (S tem je rešena pravda tistih, ki so terdili, da ondi ni botre, kjer so sv. oče papež boter). Pa tudi tisti, kteri novico našega „novičarja", da bo mladi princ poprej v potrebi keršen, ker še le pozneje bojo papež ali njih namestnik v Pariz prišli, so brez vednosti pretresali, naj beró kar pišejo vsi časniki iz Rima in svojo pomoto sedaj v pretres vzamejo, „novičarju" pa naj enkrat za vselej verjamejo, da ne *) Zdí se mi mocno, da slavní in visokouceni gosp. D. Terstenjak so že ime Diža v svojih spisih razložili, kaj da pomeni. Iskal sem zlo po „Novícah" pa nisem mogel tega najti ; nevem toraj, al sem ime Diža z Anižo premenil, al kajj? Pis. 90 pobera na vrat na nos laži po svetu. Francozki časniki pisejo : „16. t. m. po cesarski maši in pridigi je bil kerst v potrebi En teden pozneji Ze drugo kobilo, Vse lepši, mocněji Zamenja za njivo, cesarskega princa (Ondoiement du prince imperial) v kapeli Tuilerij. Kardinali Dupont, Gousset, Donato in Marlot so Mu žena zlo brani, vpričo bili. Cesarjevič je dobil ime Napoleon Eugen Ludevik Al vse je zastonj, Joan Jožef; cesar, princ Murat, vojvoda Alba, vojni minister, maršal Magnan in predsednika senata in deržavnega zbora (jîa prosi solzami Mu Jjubši je konj. so pod pisali registre; v tem je kor cesarske kapele pel,, Bog! Si robe nabaše, Tebe hvalimo". Sliši se, da papež bojo princa kerstili z vodo iz Jordana, ktero je nedavnej cesarski služabnik Bourgoing iz Jeruzalema v Pariz prinesel. — Vsi francozki deržavi v zna- ni e nj e kako vesela sta cesar in cesarica, da se jima je rodil Da vdira se cesta. $ Ko v Terst se prikaže Ne more iz mesta, Z lokande v botego S ťakini vihrá, cesar je vic, sta nek sklenila boter in botra biti zakon- Pozabi na vprego s kim otrokom vse francozke dežele, ki so se rodili Vozá pa blagá. 16. marca. Kako pa stoji s pravdo zavoljo miru i ki Pri polnem polici On ima veselje, Mu ročne deklici Stoje na povelje; In z družbo za mizo se izdeluje v Parizu? Za gotovo se pripoveduje, da do 24. tega mesca bi utegnil mir že oklican biti. Cesar Napoleon 18. t. m., ko je prejemal vošila poslancov parižkega zbora, ni sicer veliko o tem rekel, pa že malo besed je dosto pomen- rad pomudí, ljivo; govoril je sledeče: „Srečnega se čislam, da previdnost Marsktero petico Za ples nasadí. Božja mi je poslala sina ravno ob času, ko se mirna sprava za Europo bliža. Izrejeval ga boni v duhu, da naj ljudstva ne bojo sebične, in da mir Europe se opira na blagostan vsa čega naroda". — V uradnih izkazkih se bere, da na Er-deljskem (Siebenbiirgen) so bile lansko leto premije (talije) plaćane za 843 ustreljenih volkov in 135 medvedov. Ne mara za žgance Za prazne sokove Obira pišance, Kopune, golobe, Beržole, pečenka } Mu tudi dišé u u Lepo število divje zverine ! — V več krajih Kitajskega Ko zmanjka pa cvenka (China) v Azii razsaja neka kuga, ki jo černo jezičjo Ga čevlji tišé. Zdaj zopet mu draga Je njega dežela, Ne draži vec blaga, Ne plazi Lubelja, Kot sanje se zdi mu Kupćija na Bljak, kugo imenujejo in kteri po pravici gre ime,,mor", „pomor , ker je že čez 100.000 ljudi pomolila. Bosti žlahnih sadnih dreves i ki so sedaj prav pripravne za presajenje, je dober kup na prodaj pri gospodinji vdovi Mici Jarcovi v Gabriji blizo Dobrove hiš. Nr. 3. prot Terstu in Vidmu Kdor vec od tega zvediti želi, mu povć gosp. M at e vž Fine, zdrav nik v Ljubljani na vélikem tergu hiš. Nr. 311. Prekopan je prag. Potem pa poprime Prebrisani kmet. i Se zopet kmetije Ne čerhne, ne zine Prebrisane glave Je Kračarjev Jaka, Od Soče do Drave, Ne najde se taka. Pri domu živeti Zato mu ni mar, Gre daleč po sveti Kot mokar, špehar. rOvsenega kruha Mi treba ni jesti, Ne z delom trebuha Veliko pretresti; Naj norci za plugam Domá skor nikoli Dru pa povsod Se manj pa na polj Je kakor gospod! Korošce nasitva. Ji vozi prešiće Jih z moko previdva Banaške pšenice. Če vidi pa \ gubo Od svoje kupcije, Mu druz'ga ne ostane Ko dolg za obrest, In hlaće ošpehane Dobicek iz cést! Zdaj žena se uname Togot na ko orlića, Jo jeza prevzame, Ker ni ga belića, ? Se % V ne boji Ce tudi cio gubo Ne žita perišca Ne zerna soli. ? Ne moke, prešiča Mu norce moli. Iz hleva razlega Mukanje se dime. Ki nima nic mleka, Ne zna se ii vime. v o Ce krava pogine. To zadnji je rep Ni treba vec pinje, In molže bo sklep. Zdaj maha rad žgance In kleplje sokove. Krompir za pišance On jé in golobe. Beržole, pečenka So redke řeči. On vedno brez cvenka Pri peči tičí. Nar lepši poljane Zdaj drugim cvetejo, In njive prodane Sosedje orjejo. Kar ima. so groblje, Působen je svet, Naj orje al koplje, Doraste mu smet. Ko čas je orati r Ni s cim pognojiti, K' je treba sejati On mora kupiti. Pač Jaka bi želil Zdaj gnoj iz ceste, Da ž njim bi zabelil Si njive pusté. Tako on od leta Do leta le peša, Si boljš'ga obeta Ušla je mu sreća! Pri Marnu sosedu Za mizo sedí, Mej tem ko po svetu Jo Jaka sledi. On s potnim obrazom Si kruh prideluje, Se z žejo in gladom Brezkončno vojskuje , Ko nekdaj po raji Naš oča Odam, Pozabíjen pri kraji Premišlja svoj stan » V. Kurnik v Teržiču. Al bajto gubi Si celo poté, Jez vozim in pokam Pa gladim cesté". Zabita čepina, 0 upa okoli y> K > le vidi do nosa In pameti nima, Za tac'ga je kosa; Kateri kot smola Na Za In A'eliko na kredo. Bogato se voli Na možko besedo Al sreča mu sije Ce špika do pol. Obligacije deržavnega dolga l 5 41/ * /i 4 3 2 V '0 n r> ji v 85V S4aa kursa na Dunaji 20 marca 1856. fl. |Esterhaz. srećke po 40 fl. 20 20 10 y Oblig. 5°/. od leta 1851 10 B Se skoraj nikol škode ne šteje Oblig, zemljiš. odkupa 5 Zajem od leta 1834 . . 0 76% 67 Vi 51 42'/, B 92 77 228 i/ v n v v v Windisgrac. Waldštein. v v v v Keglevičeve „ „ Cesarski cekini. . T> V r> 69 24 24 11 4 fl. fl. n v n 46 'o 4 r> n klopi sedí, tac'ga je šola tope ljudi!" žena pri domu 9 K Se sama ubij v Y) 1839 . . . 137 '/> „ I Pruski Fridrihsdor z loterijo od leta 1854 lAngležki suverendor Napoleondor (20 frankov) 7 fl. 58 Suverendor . . . . . . 13 fl. 55 ftuski imperial..... 8 fl. 10 ... 8 fl. 20 . . 10 fl. 5 110 v, » Pri On Tako on soseda Gerdó zaničuje glinastem zvonu kvarte prestilja. Y) narodni od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra: 86 y 8 n na 100 fl. 4 fl. Z njim radi igraj o, K' vedó, da ne zná «•leda Ga pisano & Ki pridno kmetuje, Ki s tim. kar pridela Dovoljno živi, Dragote ne delà In stan svoj časti. Po zemlji horvaški On ima kupcije , Prot burji teržaški Ima barantije; Ga spi goljfaj y Srednja cena vagana (dvamernika) žita. V Ljubljani 15 pšenice domaće 5 fl. 40. soršice 4 fl. 10 ajde 2 fl. 20 pšenice domaće 7 fl. 40 fi. ipl ajde3 fl. 16 9 Kar koli se dá. v Cez dolgo prifura Otrapljen do doma, Konj je kakor gura Kobila pa hroma. Jo maže, jo zdravi, Pa Jok ji ni kos Po tem pa jo spravi Si merhar na voz. v f Ibanaške 5 fl. 40. turšice 3 fl. 20 3 fl. 30 — ječmena 2 fl. 32. — prosa ovsa 1 fl. 58. V Krajnu 17. marca banaške 6 fl. 36. \ # v f sorsice 3 fl. 14. Lfl. 44.; ovsa 2 fl. 2 Loterijne srećke turšice 3 fl. 16~ ječmena 3 fl. 44. prosa Terstu bo 29. marca 1856 V Terstu 15. marca 1856 : 66. 3. 34. 25. 13 Prihodnje srečkanje v Na Dunaji 19. marca 1856: 14. 85. 77. 42. 19 Prihodnje srečkanje na Dunaji bo aprila 1856. Odgovorni vrednik : Dr. Janez BleiweiS. — Natískar in založnik : Jožef Blaznik.