НдГдШ11кпБо1с Uprava Klagrenfurt, Poetfach 118 / Uredništvo т Klagenfurtm / Naročnina (ee р1аба nmprej) тевебпо ж dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaSaloe)' / Odjavo вагобђ« _tega lista za prihodn^ meaeo sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,06 za milimeter etolpec Stev. 24. Krainlrarg, 25. marca 1942. МгсраК oprtlcm Malsiva V nedeljo ]e bilo nničenih 54 sovjetskih letal - 23 sovražnih železniških vlakov in 300 vozil ]e bilo nničenih pri zračnih napadih Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 23. marca objavilo: Na polotoka Kerču so izpodleteU nadaljnji sovražnikovi napadi. V ozemlju Doneča so nemške in romunske čete zavrnile v ogorčenih bojih napade, ki so jih sovjeti izvršili z močnimi silami in oklopnjaki. V srednjem frontnem odseku smo uničili več skupin sovražnikovih sil, ki so bile odrezane od svojih vez. Pri tem je sovražnik v dveh dneh poleg številnih ujetnikov izgubil več tisoč mrtvih kakor tudi 15 oklopnjakov, 31 topov in drugo vojno orodje. Tudi na ostali vzhodni fronti so se nemške čete ubranile sovražnikovih napadov in imele uspeh pri lastnih napadalnih podvzetjih. Pri zračnih napadih smo razdejali nad 300 sovražnikovih vozil vsake vrste in razdejali 23 železniških vlakov. Sovjeti so tekom včerajšnjega dne izgubili 54 letal. V času od 18. do 22. marca smo na vzhodni fronti uničili 137 sovražnih oklopnjakov. V severni Afriki so se dne 21. marca poražene britanske sile v prostoru vzhodno od Martube umaknile še dalje nazaj. Nemška bojna letala so v smelem napadu pred severno afrikansko obalo iz nekega konvoja, ki so ga varovale britanske pomorske bojne sile, potopile neko trgovsko ladjo z 6000 brt. Dve drugi trgovski ladji sta po bombnih zadetkih obtičali. Na Malti so nemška lovska letala in strmoglavci dosegli bombne polne zadetke na letaliških napravah. Sedem britanskih letal smo razdejali na tleh, dva druga pa sestrelili v zračnih bojih. Krepko delovanje zračnega orožja Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 22. marca objavilo: Na polotoku K e r 6 u smo odbili ponovne sovražnikove napade. Na več odsekih ostale vzhodne fronte se vrši obojestransko živahno bojno delovanje. Podvzeti napadi nemških čet so bili uspešni. Nadaljevali smo obstreljevanje v vojni važnih naprav v Leningradu in ugotovili učinek. Zračno orožje je bombardiralo pristaniške naprave v Kerču in predvsem z močnimi silami bojnih in lovskih letal učinkovito poseglo v boje na tleh v ozemlju Doneča, v srednjem odseku vzhodne fronte kakor tudi južno od Ilmenskega jezera. Pri zračnih napadih na železniške naprave je bilo 24 sovjetskih vlakov z novimi pošiljkami težko zadetih in povzročili smo tudi velika razdejanja na kolodvorih za razto-varjanje. Tekom včerajšnjega dneva je sovražnik izgubil na vzhodni fronti 51 letal. Na s v i r s k i fronti so finske zračne bojne sile dne 20, marca razdejale motorizirane sovražne kolone, V severni Afriki smo odbili britanske sile, ko so poskušale vdreti v nemško -italijanske položaje. Z bombnimi zadetki in obstreljevanjem s krovnim orožjem smo Uničili večje število britanskih izvidniških oklopnjakov in avtomobilov, dve bateriji onesposobili za boj in več letal poškodovali a,a tleh. Na Malti so močne skupine nemških ■trmoglavcev napadale tekom celega dneva vojaške naprave na otoku. Pri tem so bile težko zadete letališke naprave v La Venezii in šest britanskih letal je bilo razdejanih na tleh, štiri nadaljnja sovražnikova letala pa so bila sestreljena v zračnih bojih,- V Sredozemskem morju je neka nemška podmornica napadla močno zavarovan britanski konvoj in pred Sollumom potopila nek rušilec razreda »Jervis«. Pri podjetjih proti sovražnim vojnim in prevoznim ladjam pred Kirenajkose je posebno odlikovala podmornica pod vodstvom Kapitanleutnanta Krausa. Nova Qvlne]a se bnnl Stockholm, 24. marca. Med tem ko Japonci s svojim hitrim napredovanjem na Novi Gvineji ogrožajo strategično važne točke, je med bojevitimi domorodci orjaškega otoka, čmokožnimi Papui, iiJbruh-nila divja pobuna. Med posameznimi plemeni so vzplamteli krvavi boji, toda nasilna dejanja domorodcev se usmerjajo v glavnem proti življenju in lastnini tamkaj živečih Angležev in Avstralcev. Britanska kolonialna politika, ki se je tudi tukaj naslanjala na brutalno tlačenje in izžemanje domačinov, tudi na Novi Gvineji ni v uri nevarnosti prestala preizkušnje. \ 7 dHeh nničenih 386 letal Podmornice so zopel potopile 35.000 brt - Sobotno vojno poročilo Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 21. marca objavilo: Na polotoku Kerču je sovražnik brez uspeha nadaljeval svoje napade. Uničili smo nadaljnjih 16 sovjetskih oklopnjakov. V pristanišču sebastopolske trdnjave so strmoglavci potopili neko trgovsko ladjo s 4.000 brt in poškodovali nek velik tanker tako močno, da se mora šteti med izgubljene. Bombni polni zadetki so napravili velika razdejanja v neki ladjedelnici, neki elektrarni in v skladiščih gonil-ne snovi. V ozemlju Doneča smo v srednjem in v severnem frontnem odseku zavrnili nadaljnje sovjetske napade. Pri naših lastnih napadih, ki so bili uspešni, je sovražnik utrpel vioke krvave izgube. Težko topništvo je z dobrim uspehom obstreljevalo v vojni važne naprave Leningradu. V času od 13. do 20. marca je sovjetsko zračno orožje izgubflo 386 letal; od teh je bilo 298 sestreljenih v zračnih bojih in 14 po protiletalskem topništvu, ostanek pa razdejan na tleh. V istem času smo na vzhodni fronti izgubili 22 lastnih letal. Na Malti smo podnevi v vrstečih se napadih z razstrelilnimi bombami težkega in najtežjega kalibra bombardirali letališče La Venezia in pristanišče La Valetta. V zračnih bojih nad otokom in nad severno Afriko je sovražnik izgubil pet lovskih letal. Nemške podmornice so pred a m e r i -k a n s k o obalo in pred zapadno Afriko potopile šest sovražnih trgovskih ladij s skupno 35.000 brt in neko oibrežno stražno ladjo severnoameriške vojne mornarice. Pri napadu na nek konvoj v Atlantiku je dosegla neka podmornica štiri torpedne zadetke. Zaradi močne obrambe pa ni mogla ugotoviti uspeha. Na morju okrog Anglije je zračno orožje z bombnimi zadetki potopilo iz nekega konvoja tovorno ladjo s 4000 brt in še neko drugo večjo trgovsko ladjo. Moštvo nekega topa za obrambo pred okloipnjaki s podčastnikom Schottom kot vodjom tega topa in poddesetnikom Miil-lerjem, ki je usmerjal top, je dne 15. in 16. marca na vzhodni fronti odstrelilo deset sovražnih oklopnjakov. Pri operacijah nemških podmornic v ameriškem prostoru se je posebno odlikovala podmornica korvetnega kapitana P o s k e j a. Vse sovjetske napade smo odbili Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 20. marca objavilo: Na polotoku Kerču je sovražnik znova napadel z močnejšimi silami. Vse napade smo po trdih bojih odbili. Uničili smo 28 sovražnih oklopnjakov. Južno od Sebasto-pola smo dne 18. marca z zadetkom zračnega torpeda uničili nek veliki tanker. (Nadaljevanje na 2. strani) B o j v rovih PK.-risba težkih zimskih obrambnih bojev na vzhodni fronti. (PK.-Zeichnung. ff-Ktiegsberichter Leitl, Waffen-ff, Zander Multiplear- К.Јј Leto Mikrokokkns prodigtosns Krainburg, 24. marc* W. K. Kaj mislimo mi Nemci o procesu, ki se odvija sedaj v Rionu, je znano. Naj* brž je pa naše stališče manj interesantnol kakor pa stališče Francozov samih, saj jel Riom končno francoski proces, čigar poteN nam more kvečjemu le pokazati, v koliko j«( postala Francija že novoevropska. Toda tre, ba nam je samo pogledati naslovne strani francoskih časopisov, da ugotovimo, da Je Riom tudi onstran Vogezov razočaranje, »Vzema pogum«, pravi »La Gerbe« v пал slovni vrstici. »Ni prehoda«, sporoča Hui@» sier iz Rioma v neki karikaturi o »Je suiq partout« »nezaželjenemu duhu frontnega vojaka«, ki stremi za tem, da bi prišel M razpravno dvorano. »Sest mož naj je odgovornih za poraz?« pišejo najboljša peresa Francije. »Ne, mi hočemo tudi ostale krivca videti pred pregrajami Rioma! Predvsem: poneumljavce naroda in zameglilce možgaq od tiska in radia, ki so nas pustili v nejasnem o našem pravem položaju, one mojstre »bourrage de crane«, ki se niso šele od 10, maja 1940. naprej udejstvovali.« Tako in slično zveni skozi del šume francoskih listov. V resnici so imeli zastrupljevalci vodnjakov tak delež na usodi Francije, da ga ne moremo prezreti. Nje in pa zločinske politike bi morali obtožiti, toda ne zaradi krivde na porazu, temveč zaradi velike krivda na vojni. Njihova naloga bi bila, da bi masam pojasnili, da Nemčija v resnici ničesar ni hotela od Francije, njihova dolžnost bi bila, da bi narodu Francije povedali, da Danzig ni vreden krvi niti enega Francoza; potem bi bila končno njihova naloga, da bi svojim rojakom povedali, da je vzeti Hitlerjeve tanke prekleto resno, in ne pa, kakor so delali, v vseh teh slučajih trditi baš nasprotno. Francoski narod je bil obdan od neke vrste Kerillis-linije, ki vsekakor — to je dokazal 2. september 1939. — ni bila defenzivne narave kakor Maginotova linija. Za tem okopom laži se je zbiral narod Duha-melov, Mauriacov, Boisov, Kerillisov, Ta-bouisov, d'Ormessonov, Laurentov, Mori-ceov in kakor so se že vsi imenovali, ka. terih topovi so se imenovali »Paris-Soir«, »Petit-Parisien«, »Echo de Pariš« in tako dalje, in ki so imeli bolj vojno-pospeševalni učinek, kakor vsi Clairons minule »grande armee« skupaj. Kakšen zločin je napravila ta klika in kako neizmerni delež ima na vojni krivdi, je te dni prikazal neki EVancoz v svoji knjigi, Paul Allard, znani francoski vojaški pisatelj, čigar dela o poročevalnih službah različnih velesil so zbudila svoječasno veliko pozornosti, je na podlagi obsežnega materiala napisal antologijo zameglitve možganov v letih 1939/40, ki je v stanu vzbuditi naše največje zanimanje. V »Guerra des Mensonges« prvikrat tvega merodajnl Francoz opozoriti na -sistematično poneum-nenje naroda, ki so ga trpeli in pospeševali merodajnl oficielni krogi, in čigar žrtev ja postala končno država. V tej knjigi, ki ja izšla tudi v nemškem prevodu (Paul Lisst Verlag Leipzig); zopet srečamo mnogo dobrih, starih znancev. Naletimo na lepenka-ste tanke, na zašle otroke iz Abčville, na nemške uspehe, ki so bili pravzaprav neuspehi, ker se niso držali sporeda, ki nam ga je predpisala francoska radiooddaja, najdemo izstradane nemške vojake, ki se pustijo ujeti za kos z maslom obloženega kruha, obtičale tanke, katerim manjka dovoz novih pošiljk, važna mesta, ki postanejo popolnoma nepomembna, ko enkrat padejo, in mnogo drugega, za kar smo imeli vedno samo nasmešek. Saj ni bila naša škoda, da so tem neumnim lažem verjeli. Od prvega do zadnjega dneva vojne so v Parizu lagali, prav tako, kakor danes naprej lažejo v Londonu, Moskvi in New Yorku. »iLaž med vojno« je francoski narod že zaradi tega verjel, ker so ga v dolgih letih miru korak za korakom prisilili navzdol na nivo, M je sličil onemu, zamorcev za ograjo njihove živalske staje. Kakšno strahotna Stran 2. — SteT.*24. KARAWANKEN-POTE Sreda. 25. marca 1942. bedastočo so naelednikl Corneillea in Dee-cartesa požirali, izhaja iz nekega poročila, ki 80 ga še med najglobljim »mirom« vsi pariški listi ponatisnili. Ta iz angleškega vira izhajajoči možganski-rumeni križ je pripravil prebivalce oB Seini do tega, da so verjeli, da so agenti nemške Reichswehr (Reichswehr so rekli celo Se takrat, ko je nemška oborožena sila (Wehrmacht) že postala dejstvo) napravili poskuse za razšir-јадје bakterij v Parizu, da bi dosegli popolno uničenje celokupnega prebivalstva. Dotični recept, ki so ga našli na Place de la Concorde (najbrž je padel iz listnice kakega agenta) se je glasil: »O. P. f. Vers, v. Koor. Cone. (Ob) — Mehrf. umf. — ca. 215X10"" — Be. m. H. Pers. Gen. 6 h sp. etrg. — A. 47 p. m. — 18. 8. 33. Nr. I Pl. RpqrONOO; 3, L2 Km: BI. — 2; A. 8, 75; nor. ne. S. G. ggt. R. 4231c.« Ta šifrirana govorica naj bi izrazila: »Plače de la Concorde in luxorki obelisk naj služita kot izhodišči razširjevanja balcterij in vsem drugim pripravam. Crez ta trg večkrat vozijo vozovi. 215 enotnih ampul z po 10 bilijoni Milu-okkuB-Prodigiosus-klicami smo že raztrosili. Sest ur pozneje, in sicer ob 2.47 popoldne dne 18. avgusta 1933. smo raziskali posamezne rezultate. Prvi rezultat, to je s »Plače de la Republique«, 12 kilometrov severovzhodno »Plače de la Con-porde«. Med ostalimi številkami, ki prikazujejo prilike zračne atruje, so prikazale po-izkuane plošče 4231 kolonij bakterij.« Ta »Mikrokokkus Prodigiosus« je med nadaljnim potekom stvari potem vsekakor dosegel »čudeže«, in sicer take čudeže, katerih francoski narod ne bi bil potreboval. Nacija na napačnih tirih, ki realnosti ni gledala pravilno, je morala prej ali slej utrpeti brodolom. In Francija ni videla realnosti pravilno, to izhaja že iz malenkostnih stvari. Po »Je suis partout« je napisal Pierre Bost dne 15. maja 1932.(!) v »An-nales politiques et litterairea«: »Možje, kakor Мавагук in BeneS, so jasno dokazali, da morejo intelektualci voditi kak narod. Oni so v razpadajoči srednji Evroipi ustvarili edino stabilno državo...« Ako se kakemu narodu neprestano vceplja takšne bedaste mikrobe, potem mora napačno gledati in pasti. Neuspeha so po politikih krivi oni možje Kerlllisove linije, ki vsekakor ne sedijo v Riomu... \ Ijnbeini in zweslobi do Fnlirerja Državno slavje zaobljube mladine — Slovesna ura v nemški operi ZROIO ШШ I Berlin, 24, marca. V celi VelikonemSkl državi bo v nedeljo 14 letni dečki in dekleta na svečan način obhajali »Dan zaobljube mladine«. Ta dan je mladina v dvojnem pomeu besede pričela z novim poglavjem svojega življenja. Državno slavje zaobljube mladine se je vršilo v nedeljo dopoldne v Berlinu v nemški operi. Na to slavje so bile obrnjene oči vseh dečkov in deklet v državi, ki so iste starosti In ki se jim v teh dneh tudi odpirajo vrata v deželo bodočnosti. Z dečki in dekleti, ki so bili polni pričakovanja, so prišli tudi njih starši in vzgojitelji, da skupno obhajajo slovesno uro. Reichsju-gendfuhrer Axmann in nadomestujoči Gauleiter za Gau Berlin Staatsrat G o r -1 i t z e r sta v podžigujočih besedah pozivala mladino. Prisotnost vodečih mož stranke, države in oborožene sile je podčrtala pomen te slovesne ure za mladino. Z igranjem na orglah se je pričela slovesna ura. Skupno zapeta pesem »Deutsch-land, heiliges Wort« je bil uvod k govoru voditelja. Pred nagovorom nadomestujočega Gauleiterja Staatsrata G6rlitzerja je Mozartov zbor in radijska igralna družba berlinske Hitlerjeve mladine prednašala v zboru »Land, mein Land«. Po njegovem govoru je HJ orkester dežele Sachsen izvajal tretjo Leonoreno uverturo Ludjvika van Beetho-vena. Svečani zvoki te godbe so bili prehod k izvajanjem Relchsjugendflihrerja Ax-manna, ki je v svojem govoru izvajal, da je mladina, ki ima danes prvo vidno živ- ljenjsko poglavje za seboj, hvaležna svojim učiteljem. Ocenil je ono mladino, ki se je prostovoljno javila za službo na kmetih na vzhodu, in pozval končno dečke in dekleta, da morajo živeti v bojev iti miselnosti po vzgledu starih bojevnikov narodno socialistične revolucije in hrabrih vojakov te vojne. »Častite velike heroje duha in boja, častite junake te vojne, med katerimi lahko ponosno pokažete na svoje očete In brate, in prižgite vaša srca na njihovih delih, ki so brez primerov. Pred vsem bodite hvaležni svojim staršem, kajti ta dan je njihov praznik, oni so vam dali vse v vašem življenju, vrnite jim to z ljubeznijo in dostojnostjo ! Spoznajte In občutite eno: božja previdnost je hotela, da ste bili rojeni v nemškem narodu. Spomnite se s spoštovanjem žrtev, ki so bile storjene za Nemčijo izza preteklih stoletjih do današnjega dneva! Zato naj vam bo sveta država!« Zadoneli so, kakor zaobljuba, resni in vzneseni zvoki pesmi »Heilig Vaterland«, ki so jo vsi navzoči stoje skupno peli. Na to je stopil eden izmed vodij Hitlerjeve mladine pred svoje tovariše in jih pozval h prisegi. Svečana tišina je zavladala v prostoru. Ganjenega srca so dečki in dekleta prisegli: »Obljubim in obetam, da bom v Hitlerjevi mladini vedno izpolnil svojo dolžnost v ljubezni in zvestobi do Fiihrerja in do naše zastave.« Meslo Ogrske |e ob sirani &mO|e Ministrski predsednik Kallay pred ogrsko poslansko zbornico Budimpešta, 24. marca. Ministrski predsednik pl. Kallay je pred ogrsko poslansko zbornico imel svoj veliki programatični govor. V njem je med drugim izjavil, da so ostali tako sestava njegove vlade kakor tudi njen program neizpremcnjeni. Država se nahaja v vojni in mora zato nositi vsa politična, gospodarska in socialna bremena, ki se podajo iz tega. Vse razpoložljive sile se morajo staviti v službo vojne. Čeprav se bo stalno napredovanje v Burmi OUšiievanie Sumatre - Japonci so U samo 100 hm pred Pori Moresliy-]em Berlin, %4. marca. S fronte naših japonskih zavezniljov v Burmi poročajo, da so v telcn zadnjih dveh dni japonsite čete v ozemlja rek Irawadi in Sit-tang med stalnimi boji s sovražnimi zadnjimi stražami mogle dalje napredovati. Na tem odseku fronte stalno naraščajo dezertiranja v britansko vojaško službo prisiljenih Burmancev. Edino 20. marca je nad 3000 mož burmanskih čet, ki so ubili svoje britanske oficirje, preskočilo k Japoncem. Britanska poročevalna služba celo objavlja, da je prišlo 18. marca med britanskimi silami In burmanskimi četami do ostrih bojev. S tem britanska poročevalna služba priznava, da Burmanci ne gledajo na Japonce kot na sovražnike, temveč jih smatrajo za svoje osvoboditelje in bo odločeni boriti se na njihovi strani. Od zasedbe strategično važnega mesta Padanga na zapadni obali Sumatre po japonskih četah, so po poročilu Domeja razorožili približno 000 britanskih in 800 nizozemskih vojakov. Japonsko napredovanje na Novi G vine ji se nadaljuje. Brzi japonski oddelki 80 dosegli neko točko, ki je oddaljena približno 100 km od Port Moresby j, a, glavnega mesta Papue. Japonsko letalstvo je ponovno bombardiralo 20, in 21. marca vojafike naprave v Port Moresby, Somer-zetu v severni Avstraliji In Port Darvin, V Port Darvlnu so z bombami zažgali Brednjeveliko sovražno trgovsko ladjo. Po n^kem poročilu cesarskega japonskega glavnega stana so japonske čete južno Sanghaja Izvedle uspešno akcijo proti komunističnim četam. Pri sovražniku «o naštele 3800 mrtvih in 1250 ujetnikov. Zaplenile so 1013 pušk In 63 strojnic. Bojna dejavnost na Bataan-polotoku na Filipinih se je ojačlla. Računa se s tem, da bodo ameriške čete preložile svoje postojanke bolj v ozadje. Izgube ameriških 3et 80 po ianon^klh poročilih Izrecno vi- Vtrlur und Druok; NS-atuv«rlaK und Pruck*r«t KOrnten GmbH , Klaeenfurt • Verlapslelter: Df.Bmll — Hiimtiichrlttlelter: Dr Ottn Behtai. (Weannacht) 1. V. Frledrlch Horstmann, Zurzeit J«t AnMlKenliit« №. 1 vtUUs. soke. Tudi 21, marca so številni filipinski domačini prešli k Japoncem, na nekem mestu celo cel bataljon. Vse sovjetske napape smo odbili (Nadaljevanje s 1. strani.) V ozemlju Doneča so Sovjeti ponovili svoje brezuspešne napade proti nemško-romunskim položajem. Nek krajevni napad nemških in madžarskih skupin je bil uspešen. V odseku vzhodno od Charkova smo sovražnika, ko smo odvrnili njegove nadaljnje napade, zapodili v beg; imei je težke izgube. Tudi na ostali vzhodni fronti so izpodle-teli sovražnikovi napadi. Zračno orožje Je izvedlo uničujoče udarce proti sovjetskim oklopnjakom in zbranim četam na polotoku Kerču in se posebno uspešno bojevalo proti letališčem in železniškim transportom v srednjem frontnem odseku. Sovražnik Je Izgubil včeraj 62 letal, od teh je bilo 42 sestreljenih v zračnih bojih. Pet lastnih letal se ni vrnilo. Frankovska 46. pehotna divizija Je od začetka februarja ubranila številne napade daleko močnejših sil ob visokih krvavih izgubah sovražnika in v enajstih dneh uni-čila 162 oklopnjakov. V zadnjih dneh se Je s posebno hrabrostjo odlikoval 33. romunski pešpolk. Na otoku Malti smo bombardirali letališča in položaje protiletalskega topništva. Nek oddelek nemškega lovskega zračnega brodovja Je v Sredozemskem morju sestrelil tri britanska letala in в tem dosegel svojo tisočo zmago v zraku. Na morju okrog Angleške so bojna letala v pretekli noči Južno od Portlanda potopila neko trgovsko ladjo s 6000 brt. Dve drugi ladji srednje velikosti sta bili tako težko zadeti, da Jih je šteti med uničene. Nadaljnji zračni napadi so bili naperjeni proti nekemu pristaniškemu mestu na angleškem Južnem obrežju. V času od 10. do 19. marca je britansko zračno orožje izgubilo 62 letal, od teh 28 nad Sredozemskim morjem in v Severni Afriki, V Istem času smo v boju proti Veliki Britaniji izgubili 16 lagh# ktal. vojna izvojevala v razdalji več kot 1000 km, se vendar s tem branijo ogrske meje. O tem ne sme biti nobenega odvojenega mišljenja. Za Ogrsko je možna samo ena politika, ki ni konjukturalna, ker se je drži dosledno že 20 let. Z drugimi besedami: zunanja orientacija Ogrske pomeni, da je Ogrska nacija zvesta svojemu zgodovinskemu poslaništvu kot branik krščanstva proti nevarnosti boljševizma. To pomeni nadalje tudi zvestobo in vztrajrfost na strani zaveznikov in prijateljev Ogrske, sil osi, v skupnem boju za red, za novo Evropo. To pa pomeni tudi mir in sporazumljenje z sosednimi narodi v donav-sld kotlini, da bo v tem delu kontinenta vsak narod našel mir, blagostanje in mirni razvoj. Začrtane smernice ogrske zunanje politike se ne morejo spremeniti, ker ustrezajo duševnim in geopolitičnim prilikam. Mesto Ogrske je ob strani Nemčije in Italije. O židovskem vprašanju je izjavil Kallay, da je po njegovem mnenju potrebno odstraniti židovstvo kot socialni razmah ovirajoči element iz življenja naroda. To izvršiti bo ena njegovih nalog. Fiihrer je dal izročiti Generalfeldmar-schallu pl, Rundstedtu, ki se po okrevanju nahaja zopet na odgovornem mestu, prisrčno pisano ročno pismo, v katerem se spominja visokih zaslug Feldmarschalla v vojni in miru. Naprave ladjedelnic v Kiewu so tudi v tej zimi poslovale. 22 pamikov in motornih čolnov, ki so jih boljševiki potopili, in ki so jih že jeseni dvignili, je deloma že zopet popravljenih. Dali sp pa tudi že 23 novih ladijskih edinic v delo. Promet na Dnjepru so z6pet povzeli. Pričeli so tudi dvigati pet ekspresnih potniških pamikov, ki so jih boljševiki potopili v bližini Kijeva. V zgornji zbornici je debutiral Vanslt-tard in se tako razvnel proti Nemčiji, da je izjavil, da je napačna in brezplodna trditev, češ da se borijo samo proti narodnemu socializmu, Vansittard je vzkliknil: »Moramo postati ostreji! V vojni ne bomo niče-sc.. dosegli, ako ne bomo povedali resnice, in ta je, da se borimo proti vsemu nemškemu narodu.« Italija je štela v mejah, kakoršne so bile pred vojno do konca februarja 1942, leta 45,384.000 prebivalcev. Prebitek prebivalce^ je znašal v februarju 8044. Kakor poroča italijansko vojno poročilo so v Sredozemskem morju potopili štiri sovražne podmornice. Vrhovni poveljnik italijanskega ekspedl-cljsltega zbora na vzhodni fronti general M e s s e je bil odlikovan s komturskim križem savojskega vojaškega reda. Britanski konzulat v Bilbaou že nekaj časa razdeljuje na zasebnike poleg britanskih vojnih poročil tudi druge propagandne liste, posebno Churchilove in Stalinove govore, Mcrodajni krogi v Vichy-ju so izjavili, da izkazuje pregled angleških napadov na Francijo od junija 1940 naprej dnevno pet Francozov kot britanske smrtne žrtve. Število ranjenih znaša na dan 15. Število Francozov, ki so jih Angleži po premirju umorili, je znatno večje od števila med bojnimi dejanji v dobi od 3. septembra 1939 do 10. maja 1940 padlih francoskih vojakov. Po soglasnih poročilih zahtevata v srednjem Kitajskem гагзЈ&ЗаЈбеа-тлтегв IH" ' stotisoče človeških žrtev, V osmih provincah srednje Kitajske se je pred vsem kuga tako močno razširila, da ljudje kar zapuščajo domove in pobegnejo pred epidemijo v nehodne gore, kjer se jim je manj bati nevanjoeti okuženja. »Fedrelandet« izve, da je počenjanje severnoameriških posadk na Islandu doved-lo do tega, da so morali skoraj vsa dekleta v starosti od 12 do 40 let spraviti v nasprotne kraje otoka, da jih ščitijo pred nadaljnjimi napadi, Roosevelt j« odredil, da se morajo v Ze-dinjenih državah sedaj javiti tudi vsi možje v starosti do 64. leta za »posebno službo«. Halifax prosi za lepo vreme RadllskI govor na Yankeele - Mešanica bahaštva s silo In milih prošenj Stockholm, 24, marca. Lord Halifax se je v radijskem govoru obrnil na prebivalstvo Zedinjenih držav in pri tem s posebnim poudarkom podčrtal, da j« Velika Britanija že več mesecev v prekomorje poslala ne manj od 80 odstotkov celokupne vojne proizvodnje in vsakega vojaka, za katerega je bil na razpolago ustrezni ladijski prostor. Iz tega podčrtavanja angleškega deleža na vojni proizvodnji in to ravno v času, ko Avstralija vedno bolj sili od Angleške etran in se tem ožje pridružuje gedlnjenlm državam, ee vidi jaeno Churohillovo stremljenje, da bi dosegel pri Rooseveltu lepše vreme. Po Reuterjevem poročilu je namreč Halifax Izjavil, da mu je Churchill dovolil omeniti doslej še neobjavljene člnjenlce, ki bodo Amerikancem lahko predočile, kaj vse je njihov zaveznik že storil na težkem potu neomejnih vojnih naporov. Kot politična sila Churchill po bankrotu svoje politike napram Rooseveltu ne more več staviti nobenih zahtev. Ti časi so minuli, Zato pošlje sedaj svojega posebnega poslanca v Washington, И naj na predsednika v Beli Hiši naslovi vsaj moralično podprti poziv ,da »pričo teh yeliMh angle- ških vojnih naporov ne pozabi popolnoma angleških zahtev. Da se je v ostalem Lord Halifax na vsa kriplje potrudil napraviti vtis na nezaupljive Yankeeje, temu ee ni čuditi. Tako je na pr. drzno trdil, da so Angleži v preteklih mesecih po svojih vojnih naporih onesposobili za boj pol milijona sovražnih čet in uplenili ogromen vojni material. Kje, to je previdno zamolčal. V isti sapi je Lord Halifax tarnal o pomanjkanju ladij in rekel Yankee jem: »O tem si morete biti na jasnem, da se morajo boji na daljnih vojnih toriščih zrušiti, ako nimamo dovolj ladijskega prostora. Oe ve to zelo dobro.« Amerikanci naj bi zategadelj kazali več razumevanja za obupni položaj Velike Britanije. Zato ta mešanica baharije z močjo in milih prošenj za uvaževanje britanskih zahtev. Britanske državljane v Zedinjenih državah — 300.000 mož hočejo vpoklicati v vojaško službo USA. Po portugalski legiji pričeti prosvetni pohod proti komunistom je v Lizboni otvo-ril finančni minister Gosta Leite, ki je izjavil, da je boj proti komunizmu prva naloga legije. (keda, 25. marca 1942. KARAWANKEN-BOTE stran S. — Stev, 24. iSin|i trak skozi Evrope II. Donava kot prometna žila - Napisal A. W. SAUrmann Prav gotovo ni Donava najstarejša plov-Oa reka v Evropi. Toda odkar igra reka vlogo v evropski zgodovini, doznavamo tudi • plovbi na njej. Ze cesar Trojan je imel težave ob Železnih vratih. In pohod Nibe-lungov gotovo ni bil samo jahalni pohod, temveč so se najbrž deloma posluževali ladij. V bodoči Evropi je pa prisojena Donavi vloga visoke ceste rečne plovbe. To zveni bolj enostavno, kakor se pa da pretvorili v resničnost, in verjetno bo še dosti Vode odteklo od Schwarzwalda v Črno morje, preden bo ves tok Donave s svojo dolžino 2860 km prereguliran. Pripravljalna dela so že v veliki meri dovršena. Število zvez med rekami Severnonem-ike nižine bo prav veliko, ko bodo ti načrti nekoč vsi uresničeni. Rhein-Main-Do-nava kanal se že gradi; ta vodna cesta bo, ko bo izgotovljena, peljala mimo Bamber-ga, Erlangena in NUmberga in nad Ingol-Btadt-om in Regensburgom dosegla Donavo. Rudarskim in industrijskim produktom bo odpiral pot v donavski prostor. Predlagan* ali projektirane vodne ceste bodo potem izhajale od Ulma in vezale s takoimenovanim Donava-Bodenako jezero kanalom Bodensko jezero in z Rhein-Main-Donava kanalom ffeckar. Skupaj z Rhein-Main-Donava kanalom bo imela potem Donava po uresničenju vseh teh načrtov nekoč tri zveze z Rhein-om. Rhein-Main-Donava kanalu bo po pomenu približno enakovreden v gradnji se nahajajoči Oder-Donava kanal, ki bo zapuščal gornji tok Odre pri Coselhafenu, vodil skozi Protektorat, se dotikal Mahrisch-Ostrau in Prerau in končno dosegal z enim rokavom Donavo pri Wienu, z drugim pa dalje proti vzhodu tik nemško-slovaške meje. Ta kanal bo vezal veliko industrijsko področje Ober-■chlesien ki ima največjo bodočnost, z donavskim področjem. Istočasno je predvideno, da se bo od Oder-Donava kanala pri Prerau-u odcepljala zveza, ki bo preko Olmiitz-Pardubitze in Kolina severno Prage dosegala Elbo in s tem družila z Donavo ив samo notranji Protektorat, temveč tudi vse porečje Elbe. Ti kanali, ki ao deloma v gradnji, deloma pa projektirani, kažejo zelo jasno, kolikšna važnost ee polaga na Donavo kot plovno *^ko.^e pomenijo nič manj in nič več, ka-najtesnejšo zvezo Donave z orjaškim, Ograjenim in popolnoma reguliranim plov-nim omrežjem Severne Nemčije, pri čemer tooramo še dopolnilno pripomniti, da bo po dograditvi Oder-Weichsel kanala, ki bo peljal skozi Oberschleisen in pri Krakau do-eegal Weichsel, najdena tudi zveza k področju Weichsel in s tem preko Dnjepr-Bug-kanala k vzhodnoevropskemu rečnoplovne-IBu omrežju. Poslednje perspektive za te plovne zveze IWe Nemčije z Jugovzhodom postanejo se-IPeda šele vidne, če si razen končne regulacije Donave predstavimo, kakšne možno- sti priključkov se nam še nudijo v razsež-nem donavskem prostoru. Na tem mestu bi vodilo predaleč, ako bi hoteli navesti vse plovne ali pa za plovne napravljive reke v srednjem in dolnjem toku Donave, katere se lahko z ali brez pretovarjanja na manjše čolne vklopi v promet na Donavi. Občutno olajšavo za plovbo po Donavi bo prinesel projektirani stranski kanal Donave v madžarskem prostoru, približno med Duna-foldvirom in Budapestom in dalje proti Wienu, kakor tudi projektirani zvezni kanali med Donavo in Tiso. Cmo morje bo pa v ojačeni meri odprto donavski plovbi, če pride do gradnje kanala od Giurgiu v smeri proti Vami, ki so ga pa dosedaj Sovjeti in Angleži iz političnih razlogov vedno preprečili. S tem kanalom bi se izognili tež-kočam, ki jih tvori plovba skozi izliv Donave — pesek, zgodnji led —, razen tega bi se pa pot zelo okrajšala. Vobče bi pa pomenil tudi romunski projekt kanala med Cemavodo in Konstanco v tej zvezi veliko olajšavo. Toda s tem še ni zadosti načrtov kanalov v donavskem prostoru. Misel, da bi zvezali Donavo direktno s Sredozemskim morjem, je že stara. Radi goratega značaja jugovzhodne Evrope so pa težkoče tukaj prav pomebno velike. Posebno resno se bavijo z načrtom kanala med Wienom in Jadranskim morjem. Kdor pa pozna gorato ozemlje, ki bi ga moral ta kanal sekati ne bo mogel mimo vprašanja, dali se da pravilno in narodnogospodarsko opravičiti s storilno vodno potjo ogromne stroške, ki bi med njeno gradnjo nastali pri premagovanju velikanskih višinskih razlik. Te težave si moremo šele takrat predstavljati, če nam strokovnjaki predočijo, kako veliki so že stroški radi premagovanja razmeroma dosti manjših višinskih razlik pri Rhein-Main-Donava kanalu in pri Oder-Donava kanalu. Rešitev v malem bi lahko prinesel projektirani kanal, ki bi vezal plovno Savo od Siska z Reko, toda tudi tu je treba prebiti Kras. Nadaljnje možnosti nam nudi načrt kanala Belgrad — Solun, ki bi vodil skozi doline Morave in Vardarja, četudi si edino že brzdanja teh divjih rek ne smemo predstavljati kot lahko delo. Vidimo: toliko možnosti, toliko projektov, toliko težav. In pri vsem tem je gotovo, da ne bodo vsi ti načrti uresničeni. Del od njih pa bo, neozi-raje se na že započete, prav gotovo nekoč dozorel. Rečna plovba na Donavi se tudi ne da primerjati po svojem pomenu s plovbo po Rheinu. Kdor je enkrat v miru preštel pri ABmaimshausenu s terase »Krone« čolne, pamike in vlačilce, ki so tekom ene ,ure pa-Birali Binger Loch, bo razočaran, ako bi podvzel slično štetje ladij na Donavi recimo ob Kalemegdanu v Belgradu. Toda ni še vseh dni konec, in nikakor ni izključeno, da bo nekoč v poznejših letih pomen rečne plovbe po »sinjem traku skozi Evropo« dosegel ali pa celo nadkrilil pomen* one na ze lenem Rheinu. 3» vseh krajev sveta o šolah Adolf-a Hitler ja. Kakor znanc\ Ima nemška narodnoeocialistična delavika stranka takozvane Adolf-Hitler Schulen, to so šole stranke, ki poučujejo in vzgajajo popolnoma po novih načinih. Ravnokar se bliža zaključek prvih letnikov teh šol, ki Imajo stopnje srednje šole ter omogočajo na podlagi dobljenega zrelostnega spričevala vstop v vse akademske poklice. Ako-ravno gre za šole stranke, niso absolventi obvezni, da bi se morali posvetiti samo poklicu voditeljev v stranki in njenih obredih. Ravnokar objavljeni podatJti o poklicih, ki so si jih izbrali prvi letniki, ki zapuščajo to šole kažejo, da ae je za poklic voditelja v stranki in zunanjepolitične poklice odločilo 67.23 odstotkov, medtem ko eo >i ostali izbrali nižje označene poklice. Inže-nerski poklic 10.02, tehniško manstveni 7.15, vzgojiteljski 4.62, medicinski 3.63, gospodarski 2.94, gozdarski in kmetijski 2,10, prosti poklic pa 1.68 odstotkov. V šolah Adolf Hitler-ja so samo brezplačna mesta. Vse stroške vzgoje, izobrazbe ter prehrane med šolanjem noei stranka. Niti to ni zaželeno, da bi svojci pošiljali učencem kak denar za priboljšek. V interesu enotne vzgoje je, da živijo vsi učenci enako in šol* skrbi za vse, kar potrebujejo. Učenci Adolf Hitler-jevih šol so sinovi nameščencev, rokodelcev, srednjih uradnikov, industrijskih delavcev, kmetov, uslužbencev stranke ter očetov s prostimi poMici. Vsem tem jo pa dana enaka možnost izbire poklica in napredovanja. Zaklad v ribjem želodcu. V morskem zalivu Guayayuil (Ekvador) sta dva ribiča ujela ribo-mečarico. Ko sta to veliko ribo ubila iQ raztelesila, sta v njenem želodcu našla skrinjico, v kateri so se nahajali kraa-ni dragulji, tri ovratnice г biseri, dve dragoceni zlati uri, dve zapestnici ter en velik mmmragd kot privesek za urno verižico. — Vrednost celokupne najdbe cenijo na kakih 400.000 p«eov. Ker v skrinjici ni znakov, po katerih bi se dalo ugotoviti, kdo je lastnik tega zaklada, bodo oblasti odločale kako in kaj. Velikaširiie topove eo vlivali v začetku 16. stoletja po osebnih navodilih cesarja Maksimiljana I. v cesarski livarni v MUhlau pri Innsbruck-u v Tirol-u. Ti topovi eo tehtali 400 do 600 centov. Prevažalo jih je 32 konj s pomočjo posebnega voza. Urejeni so bili za streljanje za 150 kg težke krogle, katerih premer je znašal 33 cm. Tako kroglo so izstrelili 2500 korakov daleč. S temi topovi so uspešno stre- Voda v puščavi. Zbirališča deževnice med izdolbenimi kamni je treba dostikrat izkoristiti, ako se hoče sploh dospeti do vode. Samo ob sebi umevno se tako zbrana tekočina pred uporabo filtrira in očisti bacilov. (PK.-Aufn. Kriegsb. Oppitz, Atl., M.) Ijali leta 1504. pri obleganju trdnjave Kufstein. Izkazali so se pa za nadaljnjo uporabo preveč nerodni in okorni. Angleški liet o življenju angleških voja« kov v Egiptu. »Daily Mail« je nedavno med drugim objavil tudi to-le: »Medtem, ko čete na fronti ne uživajo nikakšne svobode ter 24 ur na dan gledajo smrti v oči, se vozijo oficirji v Kairo po dvakrat na dan z avtomobili v glavni stan, kjer igrajo golf, nosijo lepe uniforme in Se niso nikdar slišali, kako eksplodira bomba ali kako žvižga izstrelek iz puške. Tako življenje v zaledju je bedasto. Tudi, če ne prinese izgub bitk, je brezdvomno prineslo druge težke škode.« V Milanu umrli čudodelni zdravnik Don Gervasini je zapustil milijonsko premoženje, ki obs»ga razen nekoliko zemljišč 1,600,000 Lir gotovine. Prejšnji češki pilot Ander'e je konstruiral majhen auto, ki ima samo dve kolesi in se mu slično streže kakor motociklu. Mali auto, v katerem je prostora za dve osebi a prtljago, je prve poskusne vožnje že uspešno preetal. Zavidanja vT«d«n spomin ima neki 16 letni mladenič v Murciji, ki si je na pamet zapomnil telefonski imenik, ki vsebuje naslove 3000 naročnikov. Zmožen je bliskovito naglo povedati telefonsko številko poljubnega norbčnika, ki ga imenujemo. r. S3ot0anistfkc uD I Dipl. Optiker C. KronfuD KI « « e M Hii r I. BalilnheiiirMc is 3>a» JVbAelied de« Abwetkwfmonts Lendil- nnd Pielfpalronen als lelzles Hbwehrmlllel Von Kriegsberichter Hans Hornberg PK. Auszug aus dem Tagesbefehl einer tnotorisierten Infanttrie-Division: „Oberfeld-Webel und Offiziersanwarter Kunze hat mit heldenhafter Tapferkeit einen Stutzpunkt ohne Anlehnung gegen von drei Seiten er-folgende Angriffe mit groBter Zahigkeit ver-teidigt. Sorgfaltigste Vorbereitung und Aus-bau dieses Stfitzpunktes und sein personlicher EinfluB auf seine Soldaten setzten ihn in-*tand, diese Angriffe auch durchzuhalten, aU cmpfindlicher Munitionsmangel eintrat und Leucht- und Pfeifpatronen zum letzten Mittel der Abwehr warden. Er hat an entscheiden-der Stelle einen Einbruch in die Flanke der Division damit verhindert. Am .... hat er den neti zugewiesenen Stutzpunkt wieder Kegeh uberlegene Angritfe mit Panzern in ^ortgetreucr Erfiillung des Fiihrerbefehls in 8|eicher Weise zah und entschlossen vertei-digt, bis er selbst mit einem Tell der Be-•atzung den Heldentod starb. Ein leuchten-des Vorbild fur alle Soldaten der Division! J^h befehle daher, daB der erste Zug seiner Kompanie im dienstlichen Verkehr den Na-pien „Zug Kunze" iuhrt zur standigen Er->nnerung an diesen tapferen Soldaten." *0 Tage bit zum Angriff Zehn Tage lang war er es, der seine Leute »ntrieb, in Schnee und Eis Unterstande un4 Schutzenlocher zu bauen und das Schulfeld ^eizulegen. Und als am elften Tage die Bolschewisten ihren ersten Angriff wagten, J'ies er sie mit blutigen Kopfen ab. Aber sie jcamen wieder. Am Morgen des nachsten 'Tages wurden die Stellungen mit einem "agel aus mittleren und schweren Ge-•chiitzen uberschuttet, daB nien%and den Kopf уРДа konnte. Dana brachen die ^wjets in Schluchten, hundert Meter von der Stellung entfernt, heraus. Kaltbliitig lieB Oberfeld-webel Kunze sie bis auf vierzlg, fiinfzig Meter herankommen und wies den zweiten Angriff erneut durch das konzentrisch und schlagartig einsetzende Feuer aus seinen In-fanteriewaffen ab. Sieg — in letzter Minute In der Abenddammerung dee folgenden Tages folgte der schwerste Angriff, bei dem Oberfeldwebel Kunze uber sich selbst hinaus-wuchs. Wahrend das Gros seiner rerbissen kampfenden kleinen Kampfgruppe den Gegner vor den Stellungen band, unfernahm er mit schwacheren Kraften kuhne Gegen-vorstoBe in die Flanke des mit noch starkeren Kraften als am Vortage anstflrmenden Fein-des, die den Gegner verwirrten und fiber die wahre Starke der Kampfgruppe tauschten. Durch die anhaltende Heftigkelt der Angriffe war gegen Mitternacht die Munition bis auf kleine Reste verschossen. Kunze kara nun auf ^en Gedanken, Lieucht- und Pfeifpatronen in direkten BeschuB gegen den mit „Urraa" an-stiirmenden Feind einzusetzen, und hatte damit einen glanzenden Erfolg. Unter den Bolschewisten brach fast eine Panik aus, die noch durch den Einsatz der mit Sprenggrana-ten schieBenden Pak verstarkt wurde, die der Gegner in der Dunkelheit fiir eingn herange-fiihrten Panzer hielt. Nicht ahnend, daB ge-rade in diesem Augenblick die Lage fiir die Verteidiger des Stutzpunktes kritisch gewor-den war, zogen sie sich zunick. Vertrauend auf die zugesagte Hilfe und VerstSrkung durch die Abteilung, hatte Kunzes kuhner EntschluB die Lage gemei-•tert. Urn 4 Uhr morgens, keine Minute zu fruh, traf dieser StoBtrupp vollzahlig bei der „ausgehungerten" Kampfgruppe Kunze an. Urn 4 Uhr IS Minuten setzte ein sowjetischer Massenangriff, diesmal gleichzeitig von drei Seiten, auf den Stutzpunkt ein. Durch den StoBtrupp verstarkt, mit Munition voll aus-gerustet, gelang auch die Abwehr dieses An-griffes. Zweihundert tote tmd mehr als vier-hundert verwundete Bolschewisten lagen vor anseren Stellungen. Razgled po Jugovzhodni Evropi Dva znamenita nemška učenjaka bodeta imela te dni pomembna predavanja; profesor dr. Mezger bo govoril o osnovah narod-nosocialistične zakonodaje, in profeser Reinhardth o starohrvatski zgodovini. Ustanovi »Pomoč« so člani salbora darovali 163.750 kun. Ker eo podvzeli regulacijska dela na Savi pri Zagrebu, računajo s tem, da bodo do konca tega leta na novo inidobili 10.000 ha rodovitne orne zemlje. Kmetijako minMrstv« na Hrvetskem je i»wđ inrfikm dalo klavnic v Zagrebu za okraje severno,zapad-ne Hrvatske. Nadalje bodo v okvirni investicijskih in izgraditvenih načrtov ustanovili številme mlekarne in skladišča za izboljšanje kmetijskih proizvodov. Prosta trgovina s konopljo, predivom tn tuljem je na Hrvatakem ustavljena. Ker so to edine tekstilne rastline, ki uspevajo na Hrvatskem, morajo vsi, tudi kmetje, prijaviti olbetojče zaloge, ki jih bo tekstilna centrala zajela in razdelila maprej. V okviru novega zakona o organizaciji deetoie #r#lzv#dmje евимпвквв« bIaK>i M predvideva pred vsem odgojitev strokovno izvežbanlh delovnih moči in državno nadzorstvo nad semenskimi kulturami, bo bolgarska kmetijska in zadružna banka v tem letu ustanovila 25 depojev za semena s prostornino po 150 do 300 ton. Ravnokar so v Sofiji objavili sem am 761 Židov, ki jim je v industriji in trgovini dovoljeno izvrševati poklic. Zidje, ki niso bili dopuščeni, morajo do 1. septembra ustaviti svoje delovanje. Preko tega je bolgarski minister opravičen, izdati zop#r Žide nadaljnje ukrepe, ako bodo potrebni. 7.000 ton žita za Grško, to je en del že pred davnim časom kupljenih in plačanih 70.000 ton avstralskega žita, je sedaj doSlo. Anglija je proti vsem dogovorom, ki se predvidevali dobavo tudi za primer, da bo Grčija zasedena, skozi mesece zadrževali pošiljko. Vse Ukrajince, ki eo svoječasno zbežali pred boljševiškim terorjem v Romunijo, bodo sedaj zopet prepeljali v njihovo domovino. V teh tednih in v rimi 1942/43 bodo na podlagi trgovskega in obračunskega dogovora, ki sta ga v oktobru sklenili Nemčija in Turčija, izvozili v Reich za 2.5 milijona turških funtov rib. Donos oliv je T Turčiji po zadnjih cenitvah znašal 400.000 do 500.000 dz oliv. Tur-čija sama potrebuje prilično 150.000 do 200.000 dz, tako da bo bržkone več kot polovico proizvodnje olivnega olja izvozila. V romunskem kmetijskem gospodarstvu bode sedaj uporabili 18.000 sovjetskih ujetnikov; druge kontigente bodo pritegnili za Peei Stran 4. — Stev. 24. KARAWANKEN-BOTE Sreda, 25. marca 1942. Naloge bodočnosti deželnega kmetijsira ▼ Karninii Obnova pol|edelsiTa v Oberkrainu Dve vellM nalogi: Ohranitev, nsmerjanle ta razširitev kmetijske proizvodnje - Razdeljevanje življenjskih potrebščin Poljedelstvo v Oberkrakiu Je imelo т jugoslovanski državi zelo težko stališče, kajti za Jugoslavijo je bHo težišče agrarne proizvodnje v drugih rodovitnih pokrajinah, in bili eo pripravljeni v korist industrializacije popolnoma žrtvovati kmetijstvo v Krainu. Pri tem je kmečko prebivalstvo v Oberkrainu brczdvomno nemškega porekla in kmetijsko ter rasno izrazito visokovredno. Prevladovanje malih in najmanjših posestev v tem goratem ozemlju otežkočuje racionalno gospodarjenje in je tudi nem&ko upravo postavilo pri ponovni izgradnji oiberkrains'kega kmetijstva pred nemajhne težave. v okviru uradov šefa civilne uprave bo zadeve kmetijskega In prehranjevalnega gospodarstva obdelali v oddelku »Prehrana in kmetijstvo«, ki so mu smotreno poverjene naloge državne kmetijske uprave In pospeševanja, kakor tudi one kmetijske samouprave, torej naloge Reichsn&hmstanda. Na eni strani je veljalo ohraniti poljedelsko proizvodnjo, jo pospeševati in prilagoditi temeljito izpremenjenim prilikam, torej usmerjati in izgraditi, na drugi strani je moral oddelek »Prehrana in kmetijstvo« izpeljati tudi razdelitev proizvodenih živil in skrbeti za potrebne primaknitve prehranje-valnogbspodarskih potrošnih dobrin, v kolikor je bilo to potrebno. Ze kmalu po zasedbi dežele eo oskrbovalno gospodarstvo za prebivalstvo Oberkraina, ki šteje okroglo 190.000 ljudi, tako organizirali, da je bilo mogoče ves prehranjevalni sistem postopoma prilagoditi na oskrbovalni sistem Velike Nemčije, tako da vladajo danes praktično gledano iste razmere v Oberkrainu, kakor v katerikoli drugi pokrajini Ve^ likonemškega Reicha. Vklopltev v proizvajalno bitko Oddelek »Emahrung und Landwirt-schaft« je moral na dijugi strani že pričeti z usmerjanjem poljedelske proizvodnje in vklopitvijo pokrajine v proizvajalno bitko. Vsled zanemarjenja oberkrainskega poljedelstva v'jugoslovanski državi, so kmetijski obrati dostikrat zelo zaostali, kar je zahtevalo številne uredbe in jih še vedno potrebuje, da se doseže tukaj izenačenje z nemškimi razmerami. Pre- in zložitev močno razdrobljenih majhnih posestev je potrebna in bo uravnala pot bolj zdravemu izkorišče-nju zemlje. V bodoče bo obsežna razširitev travniškega gospodarstva ustvarila predpogoje povečanju živinoreje, ki Ima v na padavinah bogatem gorskem ozemlju najboljše izglede za bodočnost. Kot pripravljalno delo k tem uredbam so zajeli med drugim vse obrate v obliki posestne kartoteke In registrirali z ozirom na njihovo resnično in dosegljivo produkcijo in tržno storitev, kakor tudi glede stopnje njihovega samooskr-bovanja. Razen tega so napravili rentabl-litetne preiskave na posameznih posestvih in priredili različne tečaje za izobrazbo poljedelcev. Posebne važnosti je bila ureditev gospodarskih posvetovalnic, ki zaslgurajo nemoteni potek vseh del za pospeševanje kmetijstva, ' Na tisoče strojev In orodja Jz množice mer, čijih cilj je pospeševanje kmetijstva, se naj na kratko dotaknemo sledečih. Da bi pripravili kmete v Oberkrainu do tega, da bi pričeli uporabljati stroje in orodja in opustili oranje »na kraje« (bl-fange), katerega posledica je zelo slabo izkoriščanje tal, so se po občutno znižani ceni razdelili tisoči novodobnih plugov in drugega orodja, V znatni meri so se uvozili ee-jalni stroji, okopalniki za krompir, oeipal-nlki in kultivatorji. K vsakemu takemu stroju se je veliko prispevalo. Razstava kmetijskih strojev v Krainburgu je imela polen uspeh in je v malo dneh mogla zabeležiti 1300 naročil. Čiščenje semena je bilo organizirano na široki podlagi. Zelo velike čistilne naprave za semensko žito, ki so imele tudi priprave za kvašenje, eo morale poleti včasih dan in noč delati, da so mogle kmetom vsega skupaj očistiti in kvasiti 400.000 kilogramov semenskega žita. Tudi iz K&mtena se Je uvozila velika množina visokovrednega semenskega žita. Pridelovanje deteljčnega semena je bilo v preteklem letu mogoče zopet uspešno povzeti in celo v ostala ozemlja Reicha Je bilo mogoče oddati večje množine visokovrednega semenskega blaga. Za pridobivanje ozimne plenice in rži se Je uredilo več razmnoževalnih postaj za seme. Za pomladansko setev v Oberkrainu Je potrebna množina semena že zagotovljena. Pripravila se je velika akcija za pripravo semenskega krompirja, da ee nadomesti izrojeno semensko blago s kvalitetnim semenom. Tudi uporaba umetnih gnojil Je od priključitve Oberkraina k Reichu znatno narasla. V Jeseni leta 1941. se je izvedla akcija za poapnitev travnikov. Za kmetijstvo v Oberkrainu Je odločilne važnosti živinoreja. Težišče je v govedoreji. Zveza oberkrainskih živinorejskih zadrug za pincgausko govedo je kmalu po dokončanju vojne zopet pričela s svojim delom. Letos se bo razširila kontrola mlečnosti posameznih krav. Koncem avgusta so priredili prva licenciranja bikov, pri čemer so pregledali 700 bikov. Da bi živinoreji v Oberkrainu omogočili nujno potrebno osvežitev krvi, so uvozili iz K&mtna in Salzburga 77 pinc-gauskih bikov, 23 bikov so pa posredovali s podporami šefa civilne uprave na plemenskem sejmu v Krainburgu. Ze lani se Je tako posrečilo izmenjati 25% staleža plemenskih bikov. V bodoče se bo razširjevalo živinorejo v Oberkrainu na stroške drugih obratnih panog in posebno mlečno gospodarstvo se bo pospeševalo. Najbolj nujna je izgradnja planšarskih možnosti In povečanje travnikov. Potem bo lahko oddajal Oberkrain presežek svoje živinoreje in mlečnega gospodarstva na druge dele Reicha. Zelo pomembna Je tudi konjereja, ki se jo prav tako pospešuje. Leta 1941. je bilo pri 993 zaskoklh 278 kobil več zaskočenih kakor pa leta 1940. Nove visokovredne žrebce so vpoetavili in odstranili majvredni plemenski materijal. Velike napore se posveča podvigu nekoč cvetoče svinjereje. S pomočjo šefa civilne uprave so uvozili 1200 prascev in bilo Je mogoče skleniti 1900 pogodb za maščenje (debelenje) prašičev. Za ureditev plemenskih vzrejevališč so uvedli plemenske merjasce in prašiče nemške plemenite pasme. Nič manjši trud se obrača ponovnemu dvigu ovčjereje, saj iz Oberkraina izhaja »nemška gorska ovca«, ki so Jo svoječasno imenovali Jezersko ali kamtner-ovco. Nadaljnji visokovredni panogi živinoreje sta znamenito oberkrainsko čebelarstvo (točasno imamo 1700 čebelnih panjev) in pa zelo donosno ribarstvo z dve-mi velikimi ribogojstvi. Nalog; bodočnosti deželnega kmetijstva sarnten Gledano kot celota, obsega poljedelstvo v Oberkrainu brezštevilno množico omembe vrednih vrednot, toda obnova zdravih posestnih in gospodarskih razmer zahteva premagan je vrste velikih nalog, katere Je šef civilne uprave sedaj pripravil in pričel, katerih nadaljevanje in dokončanje more izvršiti šele po popolni priključitvi Oberkraina v Nemški Reich iz delitve deželnega kmetijstva Siidmark nastalo deželno kmetijstvo KSrnten s podpiranjem stranke in države. Dipl. ing. A. GayL Pridelovalna bilka se lačenja Kmetje okrožja Steln pomagajo Pred kratkim so pod predsedstvom okrožnega kmetovodje (Kreilandwirt Burg, a t a 11 e r-ja zborovali kmetijski zaupniki (Gem, Landwirte) iz vsega okrožja Stein. Ob tej priliki so jim g. Burgstaller in njegova sodelavca Pg. Jurkowitech ter ing Reicher ponovno dali navodila za spomladansko setev in za pridelovalno bitko 1942. 2e v teku letošnje zime Je prehranjevalni urad (Ernahrungsamt) z zaključnimi predavanji po vsem okraju dal kmetovalcem potrebna navodila za pridelovalno bitko 1942. in izdana je bila brošura, v kateri najdejo kmetovalci mnogo nasvetov in navodil za delo v tem letu. Zaključek vsega tega dela in prizadevanja tvori sedaj ciklus filmskih predavanj. Za pospeševanje kmetijstva v okraju Stein so bile dane že znatne podpore. Doslej je bilo o podporo dobavljenih že 770 različnih poljedelskih strojev in orodja, 450 strojev pa je še naročenih in se njih dobava pričakuje v najkrajšem času. Za čiščenje žita je bila že lansko jesen na razpolago prevozna čistilna naprava, ki sedaj zopet deluje v tem okraju. Doslej je bilo ca. 50.000 kg semenskega žita očiščenega in razkuženega. Od umetnih gnojil je bilo v tej pomladi nabavljenih 180.000 kg dušikovih gnojil, 360.000 kg Thomasove žlindre in 560.000 kg kalijevih gnojil. Poleg tega je veliko prizadevanja, da se kmetovalcem v okraju Stein dobavi po možnosti svežega semena, zlasti krompirja. Pospe- Preseljencem so bile izrolrae nsllne o drJavljansIvn Nadomestnjočl Gauleiter Tblmel jlb je slovesno Izročil v Kronana v Kronau 80 bili v četrtek dne 19. marca ob 14 uri nemški rojaki, ki eo se preselili iz Ljubljane, sprejeti v nemško državo. Svečano izročitev listin o državljanstvu je opravil nadomestujoči Gauleiter T h i m e 1, ki je ob tej priliki v spremstvu Ober-bereichsleiterja Drumbla prvikrat prišel oficielno v Oberkrain. Na meji okrožja (Wurzenpass) so ga sprejeli Kreieleiter dr. Hradetaky, vodja podružnice državnega propagandnega urada v Veldesu Petschauer in štabni vodja pri državnem komisarju dr. Strarzaoher. Od tam Je nadaljeval vožnjo skozi slovesno okrašeni Kronau, kjer so se zbrali domačini, deloma v lepih narodnih nošah. Tukaj Je nadomestujočega Gauleiterja sprejel Landrat dr. Hlnteregger. Nadomestujoči Gauleiter je nato pozdravil poveljnika varnostne policije in 8D Obenturm-baanfUhrerj» yQlkenbpni«, Bturov« Iskal še knjižnico preseljencev v Kronau in si ogledal vzgojevalno središče v Waldu, se je vrnil v Klagenfurt. Oskrbovanje Nemcev Iz L]abllane ' Večinoma so že porazmeščeml po poklicih Nemške rojake iz Ljubljane so po njihovi preselitvi namestili v taboriščih У Oberkrainu. Ta taborišča so gostilne in hoteli. Lepi tujsko-prometni kraji Kronau, Meistern, Wurzen, Ratschah, Veldes In Wocheln tvorijo okvir taboriščem. NSV skrbi za telesni prospeh teh preseljencev. Duševno oskrbovanje teh nemških' ljudi je prevzel državni propam gandni urad K&mten, podružnica Veldes. Vodaja urada, Pg. Petschaner, je tekom poslednjih tednov obiskal posamezne tabore in tam imel svetovnonazorska predavanja. Več kot polovica preseljencev je že nameščena v poklicih v Oberkrainu ali pa kje v K&rntnu in ostalem Reichu. Dobro se počutijo in radi delajo za Nemčijo. Družine jim bodo sledile. One tabore, ki že obstojajo, bo Reichspropagandaamt tudi še naprej oskrboval z dnevniki, časopisi, knjigami, brošurami in ilustracijami. Dosti veselja napravi, ko prispe zopet kak velik paket z brošurami in knjigami in se morejo nemški priseljenci razveseljevati na nemškem berivu. Končni uspeh 235.000 RM Od zadnje darilne nedelje za vojno zim^o pomoč Končno veljavni uspeh zadnje darilne nedelje te vojne zimske pomoči se je napram začasnmu izidu povečal še za okroglo 16.000 RM. Z zneskom 235.091,63 RM ustreza kvota na osebo 37 Rpf in gospodinjski kvoti 1,52 RM. Več okrožij je lahko javilo visoke naknadne zneske, posebno okrožje Radmannsdorf, ki je svoj začasni uspeh povečalo za 4800 RM. Vrstni red posameznih okrožij se je s tem ne neznatno premaknil in se poda sedaj sledeča slika: ševanje živinoreje se Je začelo že ▼ pretekli jeseni z dodeljevanjem podpor in nabavo dobrih plemenskih bikov, merjascev In ovnov. Kmetovalci okrožja Steln si prizadevajo, da bi že letos šli roko v roki z nemškim kmetom v pridelovalni bitki in pri tem tudi oni dali svoj prispevek. Hinrich Burgstaller Kreislandwirt Otroci potrebujejo sveže zelenjave NSV Okrožni urad Stein pospešuje pridelovanje zelenjave Znano dejstvo je, da Je prehranjevanje dojenčka in malega otroka posebno na deželi še zelo enostransko. Predvsem manjka čeeto otroškemu organizmu tako zelo potrebne sočivne hrane. NSV se e pomočjo svojih pomožnih mest »Mati in dete« povsod zavzema za epremenitev tega zastarelega načina prehrane, pojasnjuje materam vrednost mešane hrane in opozarja na škode, ki nastajajo pri enostranskemu hranjenju. Sedaj je NSV-Kreisamtsleitung Stein v dejavno pospeševanje tega pojasnjevalnega dela razdelila vsega skupaj 8800 zavojev zelenjadnega semena po svojih pomožnih mestih družinam z mnogimi otroci, posebno takim z dojenčki in malčki. Ker na podeželju razpolagajo skoraj vse družine vsaj z malim kosom zemljišča, bo brezdvomno dosegla ta akcija zaželjenl uspeh, to se pravi, pospeševala pridelovanje zelenjave in pripomogla k ojačenemu upoštevanju sočivja pri prehrani malčkov. Celotna vsota Kvota na RM osebo RM St. Velt a. d. Gl. 30.281,93 54,30 Klagenfurt 55.736.25 50,07 Spittal 24.544,86 44,55 Villach 34.836,71 44,26 Lienz 11.827.47 37.12 Hermagor e.203,^- Wolfsberg 15.782,57 3^68 Volkermarkt 15.198,28 29,82 Radmannsdorf 11.847,02 24,04 Stein 14.112,52 23,20 Krainburg 14.71.0.65 19,44 235.091,63 36,95 bahnfUhrerja MUllerJa Iz Litzmann-stadta, poverjenika notranjega ministrstva, vladnega svetnika Ha h n a, okrožno voditeljico ženGoritschnig, vodjo krajevne skupine, župana in prebivalstvo. Slovesnost je otvoril ObersturmbannfUhrer Maler-Kalbitsch kot vodja urada državnega komisarja za okrepitev nemške narodnosti v Veldesu. Nato je nadomestujoči Gauleiter sporočil pozdrave Gauleiterja in govoril o velikosti današnje dobe, o po-narodenju Nemcev in o povratku številnih rojakov v Reich Adolfa Hitlerja. Potem Je možem in ženam izročil listine o sprejemu med državljane. Vodja narodne skupine Tonnies se je v imenu preseljencev zahvalil nadomstujočemu Gauleiterju in je v njih imenu obljubil, zastaviti vse sUe za Nemčijo, za FUhrerja In za zmago. Petje učiteljišča v Waldu je olepšalo to slovesnost, Kq je nadomestujoči Ganlelteg 2ene delajo ob nakovalu Med svojim tridnevnim bivanjem v Oberkrainu je Gaufrauenschaftsleiterin Gret pl. Mittelwallner govorila v Breaiach, Neu-marktlu, Veldesu in ABlingu nad tisoč ženam in jim pri tem razjasnila delovna področja NS-ženstva in dolžnosti vseh nemških rojakinj napram svoji naciji ter pripovedovala o FUhrerju in njegovih delih. V Kropp je otvorila deželna ženska voditeljica službeno mesto NS-ženstva. Pri tem ji je bila dana prilika gledati delovne žene med njihovim častnim sodelovanjem in pozneje pri izvrševanju njihovega poklica ob nakovalu, na katerem tudi žene kujejo daleč preko mej znamenite umetne izdelke. 35 deklet delovne službe v Oberkrainu RAD-tabor za žensko mladino v Graf en-steinu potuje točas skozi Oberkrain. 35 deklet oživlja poti in ceste posameznih mest in vasi. 2e po zvočnikih naznanjene korakajo popoldne v spomladanskem soncu skozi vasi. Polni radovednosti opazujejo Ober-krainerji ta dekleta v uniformah. Zvečer pripovedujejo potem v prenapolnjenih dvoranah o svojem življenju v taboru. Po kratkem času poelušatelji že skupaj pojejo njihove pesmi in nastala je živa skupnost. Veseli večer, ki Oberkrainerjem nudi vpogled v smisel in storitve državne delovne službe ženske mladine, konča s pravljično Igro »K6nig Droeselbart«. Potem, ko so dekleta z mnogo uspeha nastopila že v Krainburgu, St. Veitu In Neumarktlu, je njihov večer v Radmannsdorfu otvoril Kreisleiter Pg. dr. Hradetky. Predstavil je Oberkrainske-mu prebivalstvu Reichsarbeitsdienst, in pokazal na to, da bo prišel tudi čas, ko bo tudi ženska mladina Oberkraina deležna sreče, da bo sprejeta v to skupnost Po obiskih v AQlingu in Wocheiner-Fei-stritzu srf dekleta, bogata na vrednih vtisih, vrnejo v svoje tobori^e x Grafeiv-etelMU ___ Sreda. 25. marca 1942. KARAWANKEN-BOTE Stran 5. — štev. 24. Delovno zasedanje v Waldu Poučni tečaj Ortsgruppenleiterjev v deželnem vzgajališču Wald a. d. Sawe so se sestali 21. in 22. marca voditelji krajevnih skupin in uradni politični voditelji okrožnih vodstev Radmannsdorf, Krain-burg in Stein s Kreisleiterji h kratkemu poučnemu tečaju. Gauschulungsleiter S p r i n-genschmidt iz Gaua Salzburg je v soboto popoldne govoril o geopolitični legi Oberkraina in v nadaljevanju svojih izvajanj dal zelo interesanten razgled nad sedanjim svetovnopolitičnim položajem, ki so ga udeleženci učnega tečaja vzeli s seboj domov kot visokovredno pripremo. Izobraževalni vodja Steinacker je dal navodila o bodočem izobraževanju političnih vodij. Končno je Truppfiihrer Artzmann razlagal naloge SA-Wehrmannschafta v Ober-krainu. Zaključek večeru je tvoril splošen razgovor. V nedeljo dopoldne Je okrožni propagandni vodja Petschauer govoril o propagandističnem delu v krajevnih skupinah. BannfUhrer H a u,t e r je dal navodila za nadaljnje mladinsko delo In naznanil, da se je nad 1200 mladih ljudi prijavilo k prostovoljnemu kmečkemu delu v K&rnten. Okrožna voditeljica ženstva Gorisehnig je imela kratek referat o delu žen v treh okrožjih Oberkraina. Pg, S c h u It z e od deželnega urada za šolanje v Klagenfurtu je razlagal v daljšem izvajanju ureditev na- rodnosocialističnih svečanosti. Kreisleiter dr. H r a d e t z k y, ki je povzel besedo k zaključku tečaja, je v svojem nagovoru posebno poudaril važnost kmečkega dela in kmečko delo mladine. »Kjer je volja za meč, mora biti tudi volja za plug. Velik delež k nemški končni zmagi prispeva kmet s svojim delom.« Gauleiter pri Italijanskem konzulu v soboto opoldne je Gauleiter in Reichs-statthalter dr. Rainerv spremstvu vodje zveznega mesta z zunanjim uradom Gau-amtsleiterja dr. Pogatschnigga in pribočnika OberscharfUhrerja Pausti-• j a n a v poslopju italijanskega konzulata obiskal cesarskega in kraljevskega italijanskega konzula v Klagenfurtu kom. Z a p -p i j a in mu s tem vrnil obisk, ki ga je pred kratkim napravil italijanski konzul. Konzul Zappi je sprejel Gauleiterja z njegovim spremstvom in mu po prisrčnem pozdravu predstavil svoje sotrudnike. Povodom tega obiska so razmotrivali celo vrsto socialno političnih vprašanj. Nadalje so razpravljali o čim večjem aktiviranju kulturnih odnosov tudi z Reichsgau Kiimtnom, na pr, v obliki umetniških prireditev, ki se naj vršijo izmenoma, predavanj, jezikovnih tečajev in drugih. Vesli Iz okrožja Krainbnrg Krainburgr. (Odlikovanja.) Zaradi zaslug za hrabrost pred sovražnikom so bili odlikovani sledeči oficirji in uradniki: Z železnim križem II. razreda Obit. G a r e i s, Obl. R e n k w i z, Obl. B r u d e r ter Hauptwachtmeister T r u e 1-s e n, Zugwachtmeister Plischnig in Schrittesser. Krainburg. (»Prve lastovke.) Pred nekaj dnevi so nas mrzle Oberkralnerje. v Krainburgu prvič v tem letu obiskale lastovke, kakor jih Je imenoval Kreisleiter Pg. Kuss ob pozdravu, ki pa niso priletele cd juga ampak preko Karawank od severa. Bile so to vesele deklice iz lagerja Graf en-steina na Koroškem od RAD, katere so nas z veselim petjem in pravljično igro »Кб-Drosselbart« spravile v veselo razpoloženje. Mi Krainburžani ae vsem deklicam Ptav prisrčno zahvaljujemo za obisk in jim kličemo kmalu zopet na svidenje. Osslitz, (Zborovanje.) Nedavno se je vršilo za našo krajevno skupino veliko zborovanje NSDAP v strankini dvorani na Trebiji. Govornik štabni vodja Pg. K o c h je v nabito polni dvorani obravnaval krajevne zadeve in poudarjal potrebo pravilne opredelitve prebivalstva. — Po tem zbo- rovanju se je vršila v šoli slavnost pre- , daje članskih izkaznic in znakov od strani Ortagrupenleiterja na prve člane in članice KVB, ki so obenem sodelavci NSDAP. Hanker. (Zlomila si je gleženj.) Posestnikova hči Johanna Povschnar iz Kanker pri HOflein Je padla na dvorišču očetove domačije In si zlomila gleženj. Prepeljali so jo v bolnišnico Gallenfels. Oberkraln spoznava nemšlto kuhinjo med vojno Kakor smo že naznanili v našem listu z 'i dne 11. marca je v svrho razširitve izkustev nemške vojne kuhinje na Oberkrain Wirt-' schaftagruppe Gaststatten- und Beherber-gungsgewerbe v Klagenfurtu nedavno pri-rtedila v hotelu »Triglav« v Veldesu tri kuhinjske tečaje za gostinske obrate v Ober-krainu. Tečaje sta vodila strokovnjaka Alois Wallner in Josef Hierz od poskusne kuhinje v Wienu. Tečajnikom je bila dana priložnost, da se seznanijo teoretično in tudi praktično v kuhinji z raznimi izbornimi nadomestnimi snovmi in recepti, ki jih danes pozna in ceni že vsak gostilničar in vsaka gospodinja v Reichu. Vesli iz obrežja Badmannsdori VeWee, (Javno zborovanje NSDAP.) V Veldesu se je pred kratkim vršilo veliko Javno zborovanje NSDAP. Nek častnik policije je številnim poslušalcem objasnil zgodovino NSDAP, in prikazal razlike v vodstvu držav ter pojasnil prebivalstvu, kakšen je navodni sovjetski paradiž. Leee. (Prvi popoldanski sestanek žen.) 2ene iz Leesa so pred kratkim Prikazen pri Kin g u Car Nikolaj II.' »Dajte si svetovati, ljubi Jurij — jaz že poznam ta direndaj! Samo: pri meni se je pričelo s Kerenskim, pri Vas ■e pa pričenja s Crippsom...« Karikaturi Zuk/Dehnem-Dieo#, imele svoj prvi popoldanski sestanek. OrtsfrauenfUhrerin Maria Zupan je pred vsem pozdravila Pgn. Marto For-sterjevo iz Klagenfurta, ki je velikemu številu navzočih žen iz Leesa in okolice govorila o snovi »Skupno delo Kamtna in Oberkraina proti boljševizmu«. Vigaun. (Živahno delovanje stranke.) Pred kratkim sta se v krajevni skupini vršila dva apela. K prvemu je vodja oporišča NSDAP Eduard K e r n pozval vse člane svojega sotrudniškega štaba in razmotrival z njimi vse bodoče naloge, ki so nastale vsled ustanovitve oporišča Vigaun.. Drugi apel je sklical Kreisamts-leiter NSV Nachferg in združil pri nJem vse člane štaba krajevne skupine NSV. — Nedavno se je vršilo tudi že drugo Javno zborovanje NSDAP, h kateremu je prišlo nad 150 članov. Govornik Hot-schewar je govoril o novi ureditvi v Oberkralnu. ABling. (Poučni apel v obratu.) Pred kratkim se je v nekem aalinškem obratu vršil prvi poučni apel za DAP Walter in DAF Warte. Kreisobmann Steinacker iz Radmannsdorfa je govoril o ponarodenju po narodnem socializmu ter o nalogah in ciljih nemške delovne fronte. ABlmg. (Apel Wehrmann-s C h f t a.) V dvorani doma v Frebljl se je pred kratkim vršilo zborovanje Wehrmann-schafta, h kateremu Je prišlo 240 oseb. Ortsgruppenleiter Mayer je pozdravil moštvo In mu opisal naloge Wehrmann-achafta v Oberkrainu. KrOipp. (Iz vaškega življenj a.) flMd Joatkiia no imel« {km# In deldeta iiar Sega kraja prvo zborovanje, na katerem je pred polno zasedeno dvorano govorila Kreisfrauenschaftsleiterin Gorltsch-n i g o važnih nalogah žene in njenem delu za družino in državo. — Te dni je bil redni sestanek vseh sodelavcev Ortsgruppe. OrtsgruppenfUhrer B e r č i č je podal poročilo in vrSil se je razgovor o nadaljnjem delu. — Nedavno se je vršilo v kinodvo-rani drugo zborovanje NSDAP. Veliko Število mož In fantov je z zanimanjem sledilo govorniku Kieseru. — Slovesne otvoritve prostorov Frauengruppe so se udeležile vse sodelavke in povabljeni gostje. Pri tej priliki sta govorili Gaufrauen-schaftsleiterin Gret v. Mitterwallter in Ortsfuhrerin Heda Scholar. — Upokojeni tovarniški mojster in bivši načelnik zadruge Valentin Scholar iz Kropp, je čil in zdrav dopolnil 80. leto. Kropp. (Padec nsf cesti.) Pred kratkim je padla na cesti proti Rowtam 201etna tovarniška delavka Antonija Z u-pan iz Kropp in si zlomila podleht. Sprejeli 80 jo v bolnišnico Gallenfels. Habem. (Padec z drevesa.) Pro-govni delavec Hugo M i c h e 1 i t s c h iz Misehacke, je pri čiščenju sadnega drevesa padel raz njega in si zlomil levo podleht. Ponesrečenca so prepeljali v bolnišnico v Gallenfels. Neumarktl. (Veliki otroški koncert.) Nedavno se je v društvenem domu »Na Skali« v razprodani hiši vršil velik .otroški koncert v korist WHW. Vodila in organizirala ga je Ortsgruppenleiterin Ana K1 a u b e r. Njeni privatni učenci so s svojimi muzikaličnimi izvajanji razveselili številne poslušalce, in zasluženo odobravanje ni izostalo. Wocheiner Feistritz. (Vesel večer pevske in igralske družbe Iz S p i 11 a 1 a.) Pred kratkim se je v domu Karntner Volksbunda vršila vesela glasbena prireditev. Neka pevska in igralska firelssparkasse Radmannsđorl Konstituimo zasedanje upravnega odbora Te dni je Landrat Dr. Hinteregger povabil h konstituirnemu zasedanju upravnega odbora okrožne hranilnice v Radmanns-dorfu, ki ga je vodil njegov namestnik, Reg.-Assenssor dr. Marchart, ker je bil Landrat službeno zadržan. Gospodje Vin-zenz S a v n i k, trgovec v Radmansdorfu, dr. Johann S c h a r z, zdravnik v Rad« mannsdorfu, Josef M u 1 e j, gostilničar v Unter-Leibnitz, Franz S c h 1 i b a r, finančni uradnik v Radmannsdorfu, Johaa K e n d a, dipl. trgovec v Veldes-Schalken-dorf, Emil Klein, prokurist KIG v AQ-lingu so bili postavljeni za člane upravnega odbora okrožne hranilnice Radmannsdorf in notar dr. Sigurd Christamanus za svetovalca načelnika. Nato je govoril dr. T a u B, namestnik ravnatelja K&rntneri-schen Sparkasse v Klagenfurtu o izgradnji nemške hranilnice vobče, njenem delovnem področju in prešel potem na pravne razmere mestne hranilnice Radmannsdorf v likvidaciji in Kreissparkasse Radmannsdorf. Nato so pretresali vprašanja dovoljenja posojil, določitve obrestne mere, najvišjih in najmanjših vlog in končno različna organiza-torična in osebna oprašanja. Iz poročila voditelja Pg. Antona Ottovitzaje razvidno, da uživa Kreissparkasse Radmannsdorf s svojima podružnicama v Afllingu in Neumarktlu vred največje zaupanje prebivalstva. - družba iz Spittala an der Drau je nastopila v lepih nošah in prebivalcem v Wocheiner Feistritzu ter okolice s svojimi predvajanji priredila ob plesu, petju in humoru dve veseli uri užitka. Predvajanja so bila dobro obiskana in žela veliko odobravanja. Na koncu je OrtsgruppenfUhrer Weissenbach e r Izrekel prirediteljem v svojem imenu in v imenu poslušalcev zahvalo za obilna predvajanja. Vesli iz obrožja Slein stein. (Predavanje o davčnem pravu.) NemSka delovna fronta je te dni v steinskem okrožju izvedla več poučnih predavanj o novem davčnem pravu. Aich. (K i n o.) V krajevni skupini Aich se je vršilo več filmskih predvajanj, ki jih je prebivalstvo v čim največjem številu obiskovalo. Littal. (Ustanovitev nemškega pevskega krožka.) Sedaj se je nemška pesem udomačila tudi v najskrajnejšem Južnem kotu Reicha. Pozivu nadučite-Ija Seppa Pruggerja so se vse moči rade odzvale, tako da se je dne 17. marca mogel ustanoviti pevski krožek Littal. Rann. (Zatekel se Je v avto.) Pri prečkanju deželme ceste pri Littal se Je 42-letni pomožni delavec Johann Zaje zatekel v neki osebni avtomobil, ki ga Je vrgel na tla in mu zlomil desno stegno. Zajca so prepeljali v bolnišnico v Gallenfelsu. Delovna skupnost - obratna skupnost 21 obratnih apelov v okrožju Stein V preteklih dneh je nemška delovna fronta prvikrat priredila v okrožju Stein obratne apele v večjih obratih Govorniki stranke so razložili uslužbencem obratov smoter dela v narodnosociali-stičnem Reichu. Prikazali so jim razliko med marksistično-liberalistično dobo, ki Je brezposelnost stopnjevala do brezmejnosti. Uslužbencem so predočili ureditev narodnega socializma in precArsem organizacijo nemške delovne fronte. Uslužbencem v posameznih obratih so dokazali, kako je tudi v novem ozemlju K&rntena ustvaril narodni socializem zanje razne ureditve in kako je bilo tudi v tej pokrajini nenadoma ustavljeno naraščanje brezposelnosti. Predavatelji so govorili potem o izgradnji nemške delovne fronte, ki tudi tukaj prične svoje delovanje in združi vse delovne ljudi glave in pesti. V obratih samih so uslužbenci okusno pripravili prostore za apel in govorniki so se po svojih izvajanjih razgovarjali z njimi o njihovih željah in skrbeh. V različnih obratih so govorili Kreisleiter Pil z, Landrat dr. D o u j a k in okrožni govorniki Pg. Rutschnig, Pg. Ebner, Pg. Hi emer, Pg. Ladstat-ter in Pg. Rohm. Šola In ptroškl vrtec NSV Mladi učitelji iz Steina si ogledajo otroški vrtec Jauchen Ko so zadnjič zborovali na okrožnem zborovanju mlade učiteljice in mladi učitelji iz Steina in Domschsde, so postavili kot prvo točko delovnega programa sodelovanje med šolo in otroškimi vrtci NSV. Okrožni Šolski svetnik P r a s c h Je govoril o ciljih in nalogah vzgoje. Nato je Kreisfachbearbei-terin za otroške vrtce Rax a podala obširen referat o zgodovinskem razvoju nemškega otroškega vrtca do sodobnih otroških vrtcev v NSV. Popoldne so mladi učitelji in mlade učiteljice imele priliko prepričati se v otroškem vrtcu v Jauchenu, da so pravilni teoretični pouki s predpoldneva. Videli so otroke pri kosilu, pri prostih Igrah v uri za gimnastiko, pri petju in pri glasbi. Seveda tudi ni izostal temeljit pregled lepega otroškega vrtca, ki je bil prvi v steinskem okrožju. Osnoval pojmi o kmetijskih strojih Kmetovalec mora torej izredno skrbno paziti, da s pravilno prestavo, oz. z namestitvijo jermenic ustrezajoiih premerov spravi v sklad število obratov pogonske osi razpoložljivega pogonskega stroja a potrebnim Številom obratov posameznih kmetijskih strojev. Ob naročilu stroja je najbolje, sporočiti tovarni, koliko obratov in kakšnega premera jermenico ima stroj, B katerim bomo naročeni stroj poganjali, ker v tem primeru navadno le tovarna sama poskrbi za primerno prestavo. Ce to ni mogoče, pa mora prestavo izračunati kmetovalec sam. 3. Izračunavanje prestav pri atrojlh Ce vemo za Število obratov pogonske cel (ogonakegR mtMj* м &{»< mer njegove jermenice ter za potrebno število obratov delovne osi stroja, lahko Izračunamo — pri neposrednem prenosu gonilne sile od pogonske na delovno os — Tečaji nemščine za odrasle, ki se prično v najkrajšem času, Vam nudijo enkratno priliko, da se brezplačno naučite nemškega jezika. potreben premer jermenice na delovni osi stroja tako, da število obratov motorjeve jermenice (Mo) pomnožimo z njenim premerom v cm (M0) In zmnožek delimo z za-željenim Številom obratov gnane (etrojeve delovne) oel (So). (Kdor ве razume na ra- Stran 8. — Štev. 24. KARAWANKBN-BOTB Nemščina metodično In praktično J iuka# werter - 59. LEKCIJA anbei — zraven angeben (ich gab an, ich babe angegeben) — označiti, naznaniti Deutsch methodlsch und praktisch ^ufgobiltimpil ----M_4/ W>Itii6n (%amL ^obnott, бкок goutnummtr, Sibdu&diil, gtodtrntili); Singejoblt am ................... bttrlflt (^teifcnuna, RoUmifiitiro, Фифипдгпитшп ufm., bii Straii-lablimgtn 6t(uein — 5otg)a№e aiitbnM|)cn — ЧМф«. ...........ЖШШЖВЖ ™«k (to 3l(t«tii) i w Cmpfangn: in ^feabmummff ^^tonnobmi ^ufgab^tmptl Oddajo! pečat . w (Ime. bivališče, ceata, hišna It., del zgradbe, oadstropje): Vplačano ___________________ Se nenaSa na (račun, blagaj-niiki Mat. Tpiena iter., pri davkih. vrsta davka in štev.): Odpošiljatelj: Poštna nakazoica Так«ј naj prilepi odpoiiljatelj znamke Prietojbint zadaj I W T besedah; Reidismark Gosp. Cesta, hiSna Štev. vpisano po OdpoliljateljeTe opazke %a Uatni obrat DostaTnl list (Dobro hranite O Prejemnik; (T ittTilkah) ft. o it(T. odhod« KiinopOTieiSi"" Oddajni peiti gin Ч?о[Цф»АкопЈр Upat* 9(rbeH, 5»И mub gtlb ^nmiKuitg t"i 6n ^u[ftllpD[trenfafarrb, ^artnđtfiai огопфјМ«, фгоШСф« qudltnktr £u(l«i ипб Ј1(16гоо roftSoi tclt Зађгт milOr. Stclltrđdlbttni, au4i tn alim Saa»n, •rrelflrriii Dffdmpft. Dief beflatietn 6i> t>jt(en »Mliegmbm 9ft etebfl" fiyjiiltetttn aanfttctiben BonBetbraiiiietn. Dt.Boeftn. •robljtren ffnb (Hti апГФаМ1(4.в MtttertaffleM CpejlaJralHel. вп<. irproble Ш1гГ(1о(Г«.0<аг(Гф||јп11бГепеип6 iiu«re«fferiittn6. bnubi0l anb камо« km# imijtgrlfttn« »tomWenoeiPtb«. npoAttni Л1.*! unb 8.24. ^tncfTonta ИгрГФА« (ollnile« •« ....... »"t* МЕПОРНАВМ TlWnrtitn (12/N ___ BEKANNTMACHUNO. Bauarn —' Land'iHrtai War sloh balm znstiindlgan Arbaitianta noch Bicht die iUr den Frtthjahraanbau notwandi-gan mHnnlichen und waibUchan HUiakrilta basehaUt hat, mttga aia aolort baatallan, damit ihm die Arbeltehilfa gaalchart lat — Arbaitsamt Kralnburg und Zwaigstallan! Rndraannadorl, 8tain, iaak, Uttal. RAZGLAS. Poljadalel — kmatovalcil Ca si ia nUta priikrbali pri priitolnem delovnem uradu (Arbaltaamtu) za pomladansko obdelovani* potrebnih moških in ženskih delovnih moči, si Jlb naroČita tako), da le Vam zaslgura delovna pomoči — Arbaitsamt Kralnburg in podruSnleat KadmannadorI, Staln, Laak, Llttai. Oberkrain. Die WirtschaitsauSenstelle (Aushihrabtellung) des Chefs der Zlvllver-waltung In Veldes (kbersiedelt In das Ge-bSude des Landrates Radmannsdori. Auch die Spreehtage des Hauptgesohthsfahrers der Industrie- und Handelskammer Klagen-furt werden nunmehr im dortlgea Gebaude und nlcht mehr In Veldes abgehalten. Posojila Službo Išče V t^Karawanken ^ Bote"* Lokali Išče v nalem Hrana Prodaja hiš Jtaknp hiš Jlenjam Štavbišča 80 poceni (6 Rpf. za besedo, debelo tiskano 12 Hpf.) in dovede j o naglo do uspeha. IVad 20 različnih sioipceT za besedne oglase ola|iuje pregled! Oglase sprejema! NS.>GanverlaK Kttrnfen, Kralnburg« TeldeaeratraBe 6 KlagcafoH, BUmankring IS TD I n SCHUHFABUIK I mu GES. Ni B. H. NEUMARKTL^OBERKRAIN DRAWANSCHRIR^^ Gro^handel in Textil, Bekleidung, Kurzwaren und Galanterie M. u. R. SCHAUTZER C Klailenfurt Adolf.Hm*r-Plata OZAUD- UCHTPAUSPAPIER lieferl prompt пп.. THEODOR STREIN FadroeschaH fur Biiro- u. Zeichen" bedarf, Papier-gro&handlung KLAGENFURT Bahnhofsireftc 35, Ruf 20.il VILLACH Itelicnerslrafec 7, Ruf 44.64 Btuwn 8. — Stev. 24. KARAWANKEN-BOTB Sreda, 25. marca 1942. Paul Hatbeyer Hlagenfurt Kernseifen, Wasdipulver • Einheits- und Rasierseifen • Sdbimelz - Margarine (Marga-rine-Sdimalz) • Tafel-Margarine Wasdiin Extra (Bezugsdiein-ireies stark sdišumendes Wasdi-mittel) e Fremierjus • Speisetalg # Technischer Talg • Kristall-soda • Glaubersalz • Bitter« salz e Ammoniak - Soda • Wasserglas e Aetznatron Milo, pralni prašek # Enotno milo in milo za britje • Raztopljena margarina (Mast iz margarine) • Namizna margarina • Wasdiin Extra (Močno peneče se pralno sredstvo, ki se ga oddaja brez nabavnice) # Premier jus • Jedilni loj • Tehnični loj • Kristalna soda # Glauberjeva sol • Grenka sol # Amonijakova soda Vodno steklo e Jedki natron uEPEm * IIASCH imD SAUBEQt ^ iMtoĐoa RABITSCH ST.VEITajilSAVE FOCMe, Mttlat, Iltiiu uwii liot' Udu Xohlilli ktnfl LlflC€, kun#, dihuf I#, kakor tudi poiamtne iv-ron koiuht kupuj# Pelzhaus G r o D KUgniiirt. Fliiichmirkt Hlapca h konjem, zmožnega, pohenega, iprejmem takoj j hrana in stanovanje v hiši. Franz Majdi£ industrijski mlin, Wi r — Domsdiale, Kreis Stein. 1482—1 7. Deuticbe Reichsloilerie Reichste Cewiane .1500000 ^зооооо 1200000 :1OO0OO mm4 viti« IIUteihr«ff«r пећ SU ge#Wm*m PROKOPP StMUldi« ЖХжжакж# Vkm Vit M»rUhilferfltr. 29 R«t«h«a»rh Jc KIww V. 3,- V. 6.- v, 24. • Cflajte Karawanken-Bole mnir Parnruf 197 Postfach 18 e. Q. m. b. H. НШке1^-^емб$ешкоЏ KRAINBURG # OBERKRAIH Kralnburg: Verkaubsielleii: Galle Johann, b. Alter Post Trek Marie, Ađolf-Hifler-Platz Zupane Karol, Bergstrafte Wodnow Maria, Falitendorf Omersa Matia, Falitendorf Rahonz. Wart Poienz M., Wart Zeniraie: Felsendorf 5.SToar л Uberflussige MehrarbeitI В Icommt heute auf jede Arbeitskraft ani 1000 Arbeittlcrafte werden der Deutsdren RelchspoBt iShifidi e^&ogen durch Ubei^iisstge Mehrarbelt bei der Bearbeitung von Sendungen mit mangelhafter Ansduifl, bd der Bearbeituns unzvistellbarer Briefsendungen ohne Absenderangaben, die deshalb erst amtlich вебЊке »trden mOssea 5 Millionen Sendungen mOssen jShrlidi venUchtet werden,well audi in den Sendungen nihete Absenderangaben fehlen • НеШ soldie Verluste vermeiden, sorge jeder fOr einwandfreie Angabe MM Absender imd Empjonger » ZustellposfamI (Ји Crpfisfadten natb Postbezfrk iwd Nummer, z. B.W8, SWtt MW>.) wid Wabmmg oder Cescbaftsraum, GebWeted (VorderboHS, SeuSiflOgd loid Stodanerk, Unkmleter) Unterstulzt die Deutsche Rdchspost durch einwandfreie Ansdiriftenl leder Mieter und Untennieter bringe einlUrscMd anl ^ ^osef ^lCeuscSnigg Samengro^handlung K litgenf urt Otto-Plamtta-Platz 6 ♦ Ruf 17 ij ćtiftOJ. und. Фпа11 GEA40SE., FELDSAMEREIEN ALLER ARTEN 5TETSAUF MGER Шљ dtkth- bt tta. dM&M-SEAIENA ZA ZELENJAVO IN POUSKA SEMENA vedno м rtzpoUgo Sor^falti^e Autarbeitun^ Ihrer Amateurarheiten f Fotohaut (3cSmaus INHABiB: S. GOTTWALD • KLAGENFUBT Platj der Saarpfalz 1 / Ruf 1242 • EN TWICKELN • KOPIEREN • VERGROSSERN TUditige BUrokraft/Ur Kotrespondenz und Kattei, eventuell hiefHt BefShigte, die rasdte EinfUhtung gewShrleistet, sudtt dringend Spielwarenhaus ► (fuipt^cndoktor 3f£ FlenabuTffcr РШг, Ratnethof tMUo^iasi Službo dobi Mali lotograiskl aparal po mož. nosti LEICA takoj kupim. Ponudbe s ceno pod 2223 -7 na Karawanken Bote, Klagenfurt Odda v najem iilanovanie I. aprilom oddam v najem za I leto brezplačno (dalje po dogovoru) dvo ali tričlanski družini, najrajše upokojencu, V4 ure do postaje Werd—Oto-če. Naslov; „Karawanken Bote, — Krainburg." 1493 —3 Prodam Čepico ze zaiemnllev koles, avtomobilov in motocikljev. Gummihaus Wiedner Klagenfurt, Bahnhofstr. Nr. 33. 1505—e Kupim Listnali rezani les bukov, hrastov, jesenov,javorov,iel-šev, orehov, kupim. Ponudbe na Hans Traninger Klagenfurt, Vol-kermarkter Strafie Bahniibersetzung. I5ie—7 Oiroilii Sporinl voziček, dobi o ohranjen kupim ali zamenjam proti globokemu, večjemu. Ponudbe na Jos. Savinšek Ass-ling, Adolf Hitler StrafJe 18. 1512—7 (iramolon nov ali dobro ohranjen kupim. Ponudbe n« Ke-rawankcn Bote, Krainburg pod šifro „Gramofon". 1509—7 CoIr (sandolin) brezhiben in dobro ohranjen kupim Ponudbe pod 2227 na Karawanken Bote, Klagenfurt Posestva Pososivo za 4 do 6 glav živine rediti, najraje v kraju, kjer je žo-la, kupim. Ponudbe pod šifro „Na Gorenjskem ijii —lo" na podružnico Karaw. Bote Krainburg. Dopisi Mlado, tedno dekle želi dopisovati z dobrim gospodom. Dopise: .Friihling' na Karaw. Bote, Krainburg. islo—10 Ženltve Samo.vlo|en obrtnik, posestnik 44 let, visoke postave, želi poročiti takoj dekle od 32 let dalje, nekoliko izobraženo, če mogoče z znanjem nekoliko nemščine, dobro gospodinjo, čedne zunanjosti, lepe preteklosti. Ker )e eksistenca zagotovljena dota ni pogoj. Lastnoročno pisane ponudbe z naveabo starosti itd. s sliko, katera se takoj vrne je poslati na Kara. wanken Bote pod šifro „Oberkrainer 1517-21". Diskre-cija je častna zadeva. Razno ProSnIe vloge prepisujem na stroj m prestavljam v nemški jezik. Dopise nasloviti: Gojak Ire-■пе; АгаПпр, Adolf Hitlergasse: 24. 1481—28 Ali ste že pregledali kled in dvorišča? Povsod še stojijo nepotrebne reči, ki se dajo izkoristiti. „Mali oglas" Vas reši stare šare. Izdelovanje damskih torbic In kov£egoir -lederwaren M. šipic Krainburg DEUTSCHE REICH S POST Hišni koledar бота izdati Da zadostimo velikemu povpraševanju in živahni želji prebivalcev, smo se odločili, da ie enkrat izdamo »Hišni koledar** Vse interesente, ki so koledar že prej pismeno ali ustmeno naročili, a ga še niso sprejeli, prosimo, da ga ponovno naročijo. Oni, ki so koledar že prej plačali, a kljub temu ne dobili, naj nam to čimprej sporočijo. Isto velja za raznažalce časopisov in tr^ikante. Prodajna cena je prav tako kakor do sedaj RM 0.50 po komadu. Raznašalci »Karawanken Bote« in preprodajalci nam plačajo samo RM 0.40 po komadu. Vsa naročila in plačila je poslati izključno na lVS.^GauTerlag KSrniem, ZtreigTcrlag KraSnbnrgr in KrainbuPiB;, YeldeserstraRe ]%fr. 6