Cena 3 din, za Italijo 1.40 L Poštnina plačana v gotovini Prizor iz češkega filma „ Pastorka" kino Union Številka 21 Spored od 21. do 27. maja 1939 RADIO najcenejše in najhitrejše sredstvo za seznanjanje z dogodki doma in na tujem; skrbi za pouk, zabavo in razvedrilo; nudi najcenejši umetniški užitek. Dolinosi vsakega zavednega Slovenca je, da se uvrsti med radijske naročnike pri tadiaiausld (tddaim OTFfFfirinrrnfff IrtrtrUrij1! WW ftastofi v Bleivveisova 54 Plemeniti zvok stare violine RADIONE tipa 539 A daje koncertu posebno noto: taka violina imaTsvojo dušo Stradivari medfradijskimi aparati je Glas tega šestelektronskega aparata je čudovit. Mehak je in zvonk, nežen in silen, jasen in teman, vriska in poje. Tudi ta aparat ima svojo dušo. Za Vas, ki imate čut za glasbene finese, pride v poštev le aparat RADIONE 539 A Zahtevajte takoj poseben prospekt. Poslušajte ta aparat pri nas in pri naših zastopnikih RADIO Din 5400 — za gotovino. Din 6000 na dvanajst mesecev družba z, o. z. v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7 TEDNIK ZA RADIOFONIIO. LETNIK XI. STEV. 21 l£QADIOLIUBllANA3l NAROČNINA : Pri plačilu za naprej: Letno din 60; polletno din 45; četrtletno din 25; mesečno din 10. Prš pteclin za nazaj: mesečno din 12. Uredništvo in Uprava v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7, teleta« 31 - 90. - Čekovni račun uprave: LjisJjljsna št. 15.228. Pomen radia za i kmeta Z napredkom radiofonije so se okoristile vse panoge kulturnega, gospodarskega in političnega življenja. Za vse je postal radio kmalu nepogrešljiv činitelj vsakdanjega življenja, vsakemu nudi svoje. Tako je z radiom pridobil izredno veliko tudi kmet. Tega se danes mnogi še ne zavedajo, ker nimajo priložnosti za to. Zavedati pa bi se morali pomembnosti radia za kmeta odgovorni krogi, v prvi vrsti država sama. Razne statistike, ki so jih vodili prav z vidikov izobrazbe kmeta, pričajo o velikih napredkih poljedelstva, vrtnarstva, gozdarstva, živinoreje itd. s pomočjo kmetijskih ur v radiu. O tem že izdajajo drugod kniige, dočim se pri nas radio med kmete počasi šele uvaja. Nekateri bogati smatrajo to za nepotreben luksus in so preskopi, da bi ga kupili. Drugi — in teh je pri nas velik del — ne morejo kupiti radijskih aparatov. Tem bi morala pomagati država, kmetijsko ministrstvo, kmetijske zadruge itd. Večje organizacije bi morale vzeti v svoje roke iniciativo, da bi omogočile razširitev radia med kmete. Pričeti bi morali s posebnimi anketami, ki bi to akcijo pospeševale, s predavanji o pomenu radia za kmeta, za njegovo izobrazbo, za njegovo vsakdanje življenje. Kaj prav za prav nudi radio kmetu 9 Ce izvzamemo vse tisto, od česar imajo korist in zabavo vsi (godba, petje, igre, splošna predavanja, prenosi koncertov, oper itd.), nudi radio vsem stanovom in še vsakemu posebej veliko koristnega in poučnega. V kmetijskih urah obravnavajo strokovnjaki in praktični delavci vsa mogoča vprašanja, ki se tičejo kmeta. Vrsta predavanj o kmetijstvu v splošnem in potem o vsaki podrobni stvari, o živinoreji, o boleznih pri živini, o gozdarstvu , o vrtnarstvu, o sadjarstvu, o pašnikih, o čebelarstvu itd. nudi kmetu možnost spoznavanja vsega tega, česar ne ve, nudi mu možnost hitre in dobre izobrazbe v vseh panogah kmetijskega življenja in dela. Nobena knjiga, noben dnevnik mu ne more nuditi v tako kratkem času toliko koristnega in poučnega. Radio ga seznanja z vremenom. Sicer je kmet sam dober vremenski prerok, a je včasih radijski napovedovalec vremena bolj zanesljiv. To je važno zlasti v poletju. O pomenu radia za kmeta nam pričajo razmere drugod, zlasti v severnih evropskih državah, pa tudi uspehi, katere pripisujejo kmetje izobrazbi, nasvetom in predavanjem po radiu. Nedavno smo brali, da so v Indiji v nekem večjem kraju razdelile. oblasti na vsako vas vsaj po en radijski aparat, ki bo služil izobrazbi in pouku kmetov. Prirejali bodo posebna predavanja po radiu o vseh mogočih panogah kmetijstva, zlasti o onih, ki so v tistih krajih najbolj splošne in potrebne. Po treh, oziroma petih letih bodo izdelali posebne statistike, ki bodo poročale o uspehih. Severne evropske dežele se za lep razvoj kmetijstva v marsičem morejo zahvaliti edinole radiu in to tudi priznavajo. Navajamo primer Letonske in seznam kmetijskih predavanj v leton-skem radiu tekom lanskega leta. Splošna predavanja (40 ur), vprašanja o obdelavi polja, njiv, travnikov, vrtov. (15), gospodinjstvo (46), kmetijska ekonomija (41), melioracije (7), o goji rastlin (26), o kultivi-ranju zelišč (17), o povzdigi in zboljšanju živinoreje (54), mlekarstvo (6), vrtnarstvo (25), sadjarstvo (11), ribarstvo (8), gozdarstvo (13), lov (6), ustroj poljedelstva (20), splošna kmetijska vprašanja (36). Poudariti moramo, da se to izredno število predavanj ne vrši vsako leto v takem obsegu. Predavanja so vodili univerzitetni profesorji, referenti kmetijskega ministrstva, člani Kmetijske zbornice in drugi strokovnjaki. Uspeh predavanj je bil izredno velik ; povečalo se je zanimanje za kmetijstvo in vsestranska skrb za čim bolj ekonomsko in uspešno izrabo zemlje in pridelkov. Ce se je to moglo izvršiti drugod, zakaj bi se kaj takega ne dalo izvesti pri nas? Sicer naš kmet še daleč ne zmore kupiti radijskega sprejemnika, saj komaj davke zmaguje, prevzamejo pa naj te naloge naše šole, naši prosvetni domovi. Vsem šolam v Sloveniji bi morali preskrbeti radio. Ob nedeljah in praznikih so šolski prostori prazni, tedaj bi jih kmetje radi zasedli in poslušali radio. Našim prosvetnim domovom bi morali oskrbeti radio in na ta način omogočiti dostop našemu kmetu do vsega tistega, kar radio njemu nudi vse dotlej, dokler ne pridejo boljši časi, ki bodo omogočili nakup radia našim kmetom. Vidimo, kako napreduje elektrifikacija v Sloveniji in so pogoji za širjenje radia s tem dan za dnem ugodnejši. Zaplenjeni aparati naj bi se oddajali Anny Seitz v filmu »Majska nevihta«. Kino »Union«. zastonj ali vsaj po nizki ceni na deželo, med kmete! Za stvarno izvedbo takih načrtov pa je treba vsestranske podpore, mnogo truda in dobre volje. Organizacija, kot je n. pr. Kmečka zveza, naj bi Skladatelj in dirigent zagrebške opere g. Jakov Gotovac. Ljubljanska radijska postaja bo prenašala v sredo, dne 24. t. m. od 20.15 do 22 ure iz velike dvorane Hrvatskega glasbenega zavoda v Zagrebu vokalni koncert Hrvatskega obrtniškega društva »Jug«. Na sporedu so izključno moški zbori znanega in odličnega hrvatskega skladatelja Jakova Gotovca, dirigenta zagrebške opere in zborovodje »Juga«. Ime skladatelja Jakova Gotovca je dobro znano v Jugoslaviji in inozemstvu. Slavo mu je prinesla njegova narodna komična opera »Ero z onega sveta« in odlično orkestralno delo »Simfonijsko kolo«, kakor tudi številne pesmi s spremljavo orkestra in klavirja ter mešani in moški zbori. Njegova opera »Ero z onega sveta« je dobro znana slovenskemu glasbenemu občinstvu iz ljubljanske opere, kjer je bila na repertoarju polne tri sezone in je bila izvajana nad tridesetkrat. Z velikim uspehom je ljubljanska opera gostovala z omenjenim delom v Trstu in na Reki, nedavno pa v Šibeniku in Splitu. Gotovčeva opera »Ero z onega sveta« je žela velik uspeh tudi na Češkem, v Nemčiji, kjer so jo vprizorili po vrsti v več mestih, (Karlsruhe, Niirnberg, Han-nover, Halle, Erfurt, Schwerin, itd.). Njegovo »Simfonijsko kolo« za veliki orkester je bilo do danes izvajano v vseh glasbenih evropskih centrih in je še danes večkrat na sporedih sim-fonijskih in radijskih orkestralnih koncertov. prevzel^ tako akcijo, ki bo, če ne v enem letu, gotovo pa v nekaj letih prinesla velike uspehe, od katerih bo imel korist ne le naš kmet, ampak ves narod. Spored koncerta, ki ga bo prenašala ljubljanska radijska postaja, sestoji iz moških zborov skladatelja Gotovca, ki je dal s svojim glasbenim ustvarjanjem lepo število moških in mešanih zborov, katere srečavamo stalno na repertoarjih mnogih pevskih društev v Jugoslaviji. Znan je njegov mešani zbor »Jadovanka za teletom«, s katerim je tudi ljubljanska »Glasbena Matica« žela uspehe v inozemstvu, dalje njegov narodni obred »Koleda« s spremljavo komornega orkestra, folklorne pesmi iz Dalmacije (»Marjane, Marjane«) in mnogi drugi zbori. Na sporedu so tudi njegove prve izvedbe: »Pjesme vječnoga ja-da«, op. 20. zborov. Skladatelj Jakov Gotovac je umetnik mednarodnega slovesa, ki je tudi kot artistični vodja zagrebškega akademskega zbora »Mladost - Balkan« mnogo doprinesel za propagando zborne glasbe Srbov, Hrvatov in Slovencev, ko je s svojim zborom prepotoval mnoge evropske države (Anglija, Belgija, Nemčija, Čehoslovaška, Španija, Alžir, Malta, Grčija, Turčija) in propagiral s svojim programom tudi slovensko pesem — umetno in narodno: Gallus - Petelin, Adamič, Druzovič, Pavčič, Mirk in drugi. Koncert moških zborov bo vodil skladatelj sam. Sodeluje tudi komorni orkester »Zagrebške filharmonije«. Da bodo poslušalci lažje sledili sporedu, prinašamo v reviji celoten spored pesmi v originalu. POD JORGrOVANOM (Pod španskim bezgom.) Ko ti, ščeri, pokida derdane? Ko ti prosu biser i merdžane? »Jutros, rano, ja u baštu, mati, Odoh prve jorgovane brati; Za derdan mi zape rosna grana, Pa se prosu ispod jorgovana .. .« A što su ti mutne oči tako ?! Ko da nisi spavala nikako? . . . »Negdje slavuj pjevaše sa grane, Pa ga slušah sve do zore rane .. .« Moja ščeri, moja tugo, jao, A ko ti je njedra raskopčao ?! »Ne karaj me, ne ljuti se na me; Puce, majko, popucale same ...« Aleksa Šantič. PRIMORSKA SUITA 1. BRODARSKA (»Vrbniče nad morem«) Vrbniče nad morem, visoka planino Trajna nina ninena. U tebi se goje po izbor djevojke. Trajna nina ninena. 2. PODOKNICA (»Ako si legla spat«) Ako si legla spat, bila ti laka noč. Andeli od raja biti ti na pomoč. 3. TANAC (pesem ob plesu) (»Šetnju šeta Serajlija Salko . ..«) Šetnju šeta Serajlija Salko Pokraj Dime, pokraj vode ladne. Sretala ga udovica Jela: »Kud češ, zlato, Serajlija Salko?!« »»Idem, Jelo, prosit djevojaka.«« »Prosi mene, Serajlija Salko.« »»Neču tebe, udovica Jele. Što če meni grana izobana, Kad je meni djevojka mlada!«« Narodne pesmi iz Dalmacije. DVE SMEŠNI PESMI 1. JADOVANKA ZA TELETOM Joj, aoj, u Mostaru tele poginulo, Vas se Mostar za njim ojadio, Da je za čim ne bi ni žalio, No za tele, žalosna mu majka! Sve se babe u črno zavile, A djevojke derdefe bacile, A težaci ralo i motiku. Dučandžije dučan zatvoriše, Domačice u crn lonac vare, Popadije crnu kafu piju, U Mostaru tele poginulo! Joj, aoj! 2. SMEŠNO ČUDO VLdjeh čudo i nagledah ga se: Gdje idaše patka potkovana, Pevski zbor »Sava« poje v radiu 21. t. m. ob 13.20. ; rtV*M : ff • H $ f • t m ^ r Vokalni koncert moških zborov lakova Gotovca (K prenosu iz Zagreba, dne 24. maja ob 20.15). A šarena guska osedlana, Još na vuku kapa od samura, Na medvjedu zelena dolama, Na pijeveu kovčali-čakšire, I na lisici lijepa derdana, A na zecu svilene dimije. Ne čudim se patki potkovanoj, Ni šarenoj guski osedlanoj, Nit vukovoj kapi od samura, Ni medvjedu zelenoj dolami, Ni lisici, ni njenu derdanu, A ni pijeveu kovčali-čakširam; No se čudim zecu dimijama: Kud se vere, kako ne izdere! Besedilo narodne pesmi. KOLEDA I. KOLEDNIKI PRIHAJAJO Ej, bubanj bije u potoku, koledo! Ej, bubanj nije u potoku, Več snašica soli tuče, koledo! Da posoli silno stado. Slava i čast, da je na čast Miloj snaji, koledo! II. KOLEDNIKI PRED HIŠO Otvorite vrata, Vrata su vam zlatna, Šikom šikosana, Perjem iskičena, Perjem i koviljem, Smiljem i bosiljem. III. KOLEDNIKI V HIŠI Domačine gospodine, koledo! Zastasmo se za trpezom, koledo! Na trpezi zlatna čaša, koledo! Zlatna čaša i pogača, koledo! Otkroj nama kraj ibrišim, Da šibamo vrane konje. Nam su puti na daleko, Daljnji puti kaloviti. Mi dodosmo, glas donesmo: Trmke ti se izrojile, Sve rojaci ko oblači. Mi dodosmo, glas donesmo: Krave ti se istelile, Svi volovi vitorozi. Mi dodosmo, glas donesmo: Ovce ti se izjagnjile, Sve ovčice, kalušice, Koledo! IV. KOLEDNIKI V KOLU Koledani kolo grade, koledo, koledo! šta čemo im na dar dati, veselo, veselo! Toraljicu, bokaricu I dva ovna vitoroga, Jednu kravu trečakinju, Jednu kozu ležakinju, I djevojku uhodnicu, Veselo, veselo! V. KOLEDNIKI ODHAJAJO Ej, bubanj bije, koledo! Ej, bubanj bije, koledo! Ustaj gore, naš vojvodo, koledo! Naši puti kaloviti, Kaloviti, praoviti, Ej, koledo! Ljudska lirika. 2. KO GREDO KOSCI Stan' junače čudo da gledamo, Kako momak sa dv'je kose kosi, Sa dv'je kose tri otkosa tjera. Jedan otkos pelin i kopriva, Drugi otkos trava djetelina, Treči otkos ruža u gradine. Što to otkos pelin i kopriva, S njega rani baštevoga konja; Što to otkos trava djetelina, S njega rani bratnjevoga konja; Što to otkos ruža u gradine, S njega rani vojninoga konja. 3. »MOMČETO BEZ GUNČETO« Dafino vino crveno, Momčeto ti je zaspalo Na Karakamen planina, Na suva rida bez voda. Tu pominaja ajduid, Gunčeto mu ga ukrali, Na anu mu ga prodali Za rujno vino crveno, Za bela ljuta rakija. Pusto ostalo gunčeto, Koga je živo momčeto! Besedilo narodne pesmi. PESMI IZ DALMACIJE 1. O, MORE DUBOKO ... O, more duboko, Sva moja radosti. Po tebi meni plovi cvit, Cvit moje madosti. Ne mogu od milja Niz more gledati, Mornare ja ču pitati Za moga dragoga. 2. OMILI MI U SELU DIVOJKA Omili mi u selu divojka, Malo "plava, al' je srcu draga. I mome je srcu omilila, Pitat ču je, ako mi je dadu. Ako li je ne tidoše dati, Poč ču junak srid gore zelene, Pivat oču jutrom i večerom, E da bi se mlada smilovala. Ako li se smilovati neče, Ocrniču sve aljine moje, Samo neču pasa ni marame. Pasa neču rad majčina glasa, A marame rad moje divojke. 3. MARJANE, MARJANE! Oj, Marjane, Marjane, ča barjak ne viješ? —-Ča barjak ne viješ Milu trobojnicu? — Ol si prizlovojan, Ol te voja nije ? — Narodne pesmi iz Dalmacije. PESMI NESREČE IN BEDE 1. PJESMA ŽITONOŠA Snopove, dozreli klas, Pšenicu, ječam i raž Teglimo svaki dan! Svaki hambar je pun, Svaki prepun je brod, S broda se prosiplje plod. Uvijek još tjeraju nas, žeda nas mori i glad. Leda nam čvrsta ko hrid, Srca su tvrda ko tuč, Teglimo svaki dan! Besedilo z egiptovskih spomenikov iz 16. stoletja pr. Kr. Hrvatski spesnil Ri-hard Nikolič. 2. O, KLASJE MOJE ... O, klasje moje ispod golih brda, Moj črni hljebe, krvlju poštrapani, Ko mi te štedi, ko li mi te brani, Od gladnih tica, moja muko tvrda? Sjutra, kad oštri zablistaju srpi, I snop do snopa kao zlato pane, S nova če proteči krv s moje rane ... I s nova pati, seljače i trpi.... Svu muku tvoju, napor cmog roba, Poješče silni pri gozbi i piru; A tebi samo, ko psu u sindžiru, Baciče mrve ... O, sram i grdoba! . .. I niko ne če čuti jad ni vapaj, Niti če ganut bol pjanu gospodu... Seljače, goljo, ti si prah na podu, Tegli i vuci, i u jarmu skapaj . .. O, klasje moje ispod golih brda, Moj črni hljebe, krvlju poštrapani, Ko mi te štedi, ko li mi te brani Od gladnih tica, moja muko tvrda?.. . Aleksa Šantič. TRIJE MOŠKI ZBORI 1. PONUDBA DRAGEGA A što mi se bunar voda muti? Na mene se moje drago ljuti, Drago moje, ne ljuti se na me, ^ češkega Što uradih, sve uradih za te. filma »Pa- Ja ogradih kuču čeramidnu, storka«. ^— I sobicu samo za dvojicu. Kino Union. Spominski večer K. H. Mache Iz filma »Pastorka«. Trio za gosli, klavir in cello (K sporedu 22. t. m. ob 20 uri.) (Na sporedu 25. V. ob 20.45.) Vsa češka javnost je v soboto, dne 6. maja letošnjega leta proslavila spomin velikega češkega pesnika K. H. Mache. Ob tej priliki so izkopali njegove telesne ostanke in jih prepeljali iz ponemčenih Litomeric v češko zemljo ter jih pokopali na Vyšehradu. Praga, v začetku maja. V soboto, v podvečer, ko so na Pe-trinu peli ptiči čudovito pesem o večni ljubezni, ki se leto za letom razkazuje v razkošju prirode, ko so se raz-cvetale prve vejice španskega bezga krog Machovega spomenika, se je pomikal iz panteona Narodnega muzeja, po Vaclavskem namesti, Narodni tridi in po nabrežju sprevod proti starodavnemu Vyšehradu. Prepelja-vali so telesne ostanke največjega češkega poeta romantične dobe, ki so sto dve leti počivali v ponemčenih Li-tomericah, da jih pokopljejo v slehernemu Čehu sveti zemlji na Vyšehra-du, kjer počivajo tvorci češke narodne kulture. V nedeljo popoldne so se zbrale tisočglave množice preprostega ljudstva, da se poslove od najdražjega pesnika. 6. maja. Sobota popoldne. Menda je ne bom nikoli pozabil. V milijonskem mestu je bil hipoma ustavljen promet. Na vseh hišah so zaplapolale narodne zastave. Glavne ulice polne ljudi. Nad vsem mestom grobna tišina, samo zvonovi vseh praških cerkva so peli in v parku na Strelskem in Slovanskem otoku so se zbrali ptiči, da zapojo hvalnico svojemu pesniku. Dan je še, toda na ulicah gorijo svetilke. Stal sem na mostu pri Narodnem gledališču in prisluškoval tej pesmi. Ne, nikoli je ne bom pozabil. Rakev, zavito v belo-modro-rdečo zastavo peljejo mimo nas. Za njo nekaj zaprtih avtomobilov, v njih sorodniki in Machovi nasledniki v literaturi : Hora, Seifert, Halas, Knap ... Narod je stal ob straneh in molčal.. Oči, uprte v odhajajočo rakev, in ko je bila že daleč od nas, so še vedno zrle za njo. Še celo stražniki so pozabili na svoj poklic: tudi oni so se zazrli za njim. Videl sem, tudi njihove oči so se orosile in na obrazih so misli govorile tako glasno kot še nikoli. Mislil sem nanj, na pesnika »Maja«. Pred očmi mi je naglo švignilo tisto mlado življenje, ki je nosilo v sebi toliko bogastva, da že sto let segamo po njem in ga še nismo izčrpali in še sto let ga ne bomo. 23. oktobra 1836 leta je v Litomeri-cah gorelo. Maeha je šel gasit. Razgret se je napil vode, v kateri so bili bacili tifusa. Domov se je vrnil premočen in izčrpan. Slabo plačani prak-tikant ni imel za premog. Prespal je v mrzli sobi. Niti za zdravnika ni bilo in tako se je zdravil z vinsko juho, ki mu jo je prinesel gospodar. Sam, od vseh zapuščen, je ležal v majhni sobi- ci pod škofijo — pod njim Laba in polja —- ter čakal smrti. 5. novembra zvečer je umrl. Samo gospodinja je sedela pri njem in prebirala rožni venec. Zjutraj je prihitel iz Prage njegov brat. Z gospodinjo sta pesnika umila in preoblekla, položila ga v preprosto rakev in jo odnesla na dvori-, šče,.kjer je na nosilih čakala pogreb-cev. Ni jih bilo. Prijatelji niso prišli in šele Hynkov brat je po dolgem iskanju zbral nekaj obrtnikov in sosedov. Potem se je pridružilo še nekaj meščanov. Tudi 'duhovnik je prišel, opravil pokropitev in molitev, šel do polovice poti, nato se vrnil v žup-nišče. Pokopali so ga ob zidu, kjer ni bil prostor tako drag in mu postavili preprost, lesen križ. Tako je popisal Machov pogreb njegov brat Mihael. O. B. Blaž Arnič: V poned. 22. t. m. bo ljubljanska radijska postaja oddajala večje in pomembno domače glasbeno delo, Blaža Arniča Trio za gosli, klavir in cello. Komponist je poslušalcem že znan. Trio je bil napisan 1.1929., prvič javno izvajan pa 1.1930. na Dunaju. Izvajal ga je takrat t. i. Brandl-trio, gospa Brandlova, prof. Trost in ga. Gal-lyeva. Pozneje pa je Arnič svoj Trio povsem predelal. Skladba sestoji iz štirih delov: allegro, fuga, serenada in rondo. Arnič pravi o tem svojem delu, da je ponosen predvsem na fu-go, sicer pa da prepušča sodbo poslušalcem kakor še vselej doslej. Komorni trio v sestavi: gdč. Orni-kova, g. prof. Lipovšek in g. Šedlba-uer, obstoja že nekaj nad 1 leto. Za Prizor iz filma »Majska nevihta«. Film ima na sporedu kino Union«. cilj si je postavil, izvajati priznana deia iz svetovne in zlasti domače literature, vedno v kar najbolj popolni interpretaciji. Arničev Trio je prva slovenska skladba, ki jo je vzel v svoj program. Odi tega je že nekaj časa, ker postavlja izvajalcem, kakor sploh vsa Arničeva dela, zelo mnogo težavnih tehničnih problemov. Zveni pa izredno polno in se mu pozna, da je delo simfonika. Violinski part je pisan vprav paganinijevsko. Člani komornega tria pravijo, da so ponosni na to, da so prišli delu do jedra. Prva izvedba tega domačega dela je za nas Slovence gotovo kar važen kulturni dogodek in lep prispevek k razvoju komorne glasbe, ki se pri nas zelo premalo goji. Radio v sovjetski Rusiji Kako je z radiofonijo v Sovjetski Rusiji, nam ni toliko znano, kot za druge evropske države. Vendar nam število radijskih postaj priča, da je radiofonija v Rusiji močno razvita. V zadnjih mesecih je izredno napredovala tudi televizija. Kakšnih podrobnosti o radiu v sovjetski Rusiji pa ne moremo dobiti. Celo sporede ruskih postaj moremo zaradi oddaljenosti slišati le s prav dobrimi radijskimi sprejemniki. Sporede dveh postaj v Moskvi — dolgo in kratkovalovne — prinašamo v naši reviji, vendar so ti sporedi bolj okvirni in ne povedo podrobnosti. Bralce revije bo zanimalo nekaj podrobnosti o sporedih ruskih postaj. Iz poročila o zadnjem zasedanju kongresa komunist, stranke SSSR zvemo tudi nekaj več o delu za radio in napredek radiofonije v Rusiji. Na tem kongresu so poudarjali tako Stalin kot drUgi pomen radia za Rusijo. Poudarili so posebno to, da je treba še več pažnje posvetiti poročilom o mednarodni politiki, katera poslušajo veliko tudi inozemci. Izdelali so načrte za izboljšanje starih vojaških rad. postaj in za izgraditev novih, dalje načrte za zgraditev postaj v vseh večjih mestih, kjer jih do zdaj še ni in dalje načrte za izpopolnitev televizije. Kar tiče sporedov, posvečajo Rusi posebno pozornost književnim, dramskim in glasbenim oddajam. V pretekli (zimski) sezoni so imeli posebne književne oddaje, posvečene pisateljem; kot n. pr.: Maksim Gorki, V. Majakovski, A. Serafimovič, M. Ho-lokov in Aleksej Tolstoj. V teh oddajah so predavali o življenju in delu omenjenih pisateljev in brali odlomke iz njihovih del. Priredili so posebne oddaje v spomin 10'2 obletnice smrti pesnika A. Puškina. Med temi oddajami je bila tudi n. pr. tale glasbeno literarna: »Puškin v vasi Mihajlovo«. V proslavo pesnika Puškina so imeli tudi posebno prireditev v operi: »Po-štarjeva hči«. Omenjeno prireditev je prenašal radio. Radio je dalje proslavil 110 letnico smrti pisatelja A. Gribojedova z dvema njegovima dramama. Prav tako so po radiu proslavili z več oddajami 125 letnico smrti ukrajinskega pisatelja Tarasa Ševčenka. Pod naslovom »Portreti velikih umetnikov« so priredili posebne književne in glasbene oddaje. Iz opernih gledališč pa so prenašali po radiu med drugimi tudi tele opere: »Evgenij Onjegin«, »Lohengrin«, »Werther«, »Rusalka«, »Demon«, »Dubrovski«, »Traviata«, »Mignon« i. dr. Za inozemstvo so priredili posebne radijske koncerte, na katerih so bile izvajane skladbe domačih in tujih skladateljev. Prav ti koncerti so bili deležni velike hvale od strani inozem-cev. Za združene države severne Amerike in za Turčijo so prenašali koncert skladb M. Musorgskega. Posebnost oddaj v pretekli sezoni so bili koncerti namenjeni ruskim raziskovalcem v polarnih krajih in graditeljem meteorološke postaje na ledeniku Fedčenko (Pamir) v višini 4.300 m. V začetku meseca maja letošnjega leta so imele ruske radijske postaje vrste oddaj namenjenih de- Na otoku sv. Helene, kjer je živel Napoleon, bodo zgradili Francozi novo radijsko postajo. Ondotni prebivalci žele, da bi postaja nosila Napoleonovo ime. Francozi grade nov radijski cen- trum za kratkovalovne postaje. Središče bodo tvorile tri postaje v Alouis in dve v Issoudum z energijo 100 kw. V Rimu so zgradili novo televizijsko postajo na Monte Mario. Ob 50 letnici Mascagnijeve opere »Cavalleria Rusticana«, bodo priredili v Lugano omenjeno opero na prostem, in sicer 10. in 11. julija t. 1. Opero bo prenašal tudi radio. Zveza radijskih poslušalcev v Švici je imela posebno nabiralno akcijo za slepe in hrome. Uspeh je bil izredno velik. Nabavili in razdelili so 1212 aparatov med hrome in slepe. Britanska radijska družba BBC bo uvedla med svoje sporede tudi poročila v španskem in portugalskem jeziku. Nova radijska postaja v Tunisu, ki jo grade Francozi, bo oddajala na srednjih valovih z energijo 120 kw in jo bodo mogli slišati po vsej Severni Afriki, južni Evropi in po vzhodnih delih Sredozemskega morja. Postaja v Tunisu, ki je bila zgrajena v lanskem letu, je oddajala z energijo 20 kw, kar pa danes ne zadostuje več, ker čas zahteva, da Francozi že iz propagandnih ozirov zgradijo močno postajo v svoji severnoafriški koloniji. V Italiji ima 18.500 šol svoje radijske sprejemnike. Ti sprejemniki služijo šolam; kadar pa so šolski prostori prosti, poslušajo radio kmetje in obrtniki. lavskim družinam in njihovim otrokom. Oddaje so izpolnila predavanja, večji del pa glasba in nastopi otroških zborov iz Kieva, Leningrada in Moskve. Iz omenjenega vidimo, da ruske radijske postaje dajejo vsebinsko izbran spored in da tendenca, ki je pred leti prevladovala v ruskem radiu, izginja, ker le tako bo ruski radio našel v inozemstvu odmev in priznanje. Konferenca v Montreauxu je bila zaključena. Nekaj rezultatov smo prinesli že v zadnji številki revije. Sklepi konference stopijo v veljavo opolnoči 4. marca prihodnjega leta. Koncem meseca julija 1.1. bo v Berlinu velika nemška radijska razstava, ki bo nudila nekak splošen pregled nemške radiofonije od prvih začetkov do danes. Ženevska radijska postaja (Petit Lancy) bo že letos s 1. septembrom pričela oddajati na novi valovni dolžini, katero ji je določila konferenca v Montreauxu. Angleška radijska družba B. B. C. namerava povečati svoji postaji London Regional in North Regional od TO na 120 kw. Upajo, da bodo predelave končane v začetku prihodnjega leta. Dne 14. junija t. 1. bodo Angleži prenehali z oddajami na treh radijskih postajah: Bournemouth, Ply-mouth in Start Point. Prvi dve postaji bosta nadomestili dve novi, in sicer: Start Paint in Cleveden, namesto tretje pa bo oddajala postaja Washord. Francozom je govoril o zaključkih radijske konference v Montreauxu njihov poštni in radijski minister Ju-les Julien. Poudaril je zlasti to, da ima Francija v Severni Afriki pravico do dveh valovnih dolžin več, kot je imela po lucernskem načrtu. Iz filmskega sveta - »Pastorka« je naslov češkemu filmu, čigar vsebina nam je znana iz opere »Jenufa«. Mlada, lepa Jenufa je pastorka v hiši Zvonarke. Med njo in bogatim vaščanom Štefanom nastane ljubavno razmerje. Jenufa zanosi. Ko varhinja to opazi, jo doma zapre in pove sosedam, da je odšla daleč od doma v službo. Štefan ne mara več zanjo, med tem pa jo resnično ljubi Štefanov bratranec Laca. Jenufa rodi sina, a njena varhinja vrže, medtem ko Jenufa spi, dete v vodo, Jenufi pa pove, da je umrlo. Jenufa prizna Laci, da je imela s Štefanom otroka, a ta jo kljub temu ljubi in vse je že pripravljeno za poroko, ko pri-neso delavci truplo mrtvega Jenufi-nega otroka. Jenufa spozna zločin in je vsa strta, a Laca ji stoji na strani tudi v trpljenju. Film ima na sporedu kino »Union«. Izvlečki s^atedov i&azmskiU ftestof KONCERTI RESNE GLASBE Ne 8.30 Leipzig: Komorna glasba. 12.45 Praga: Narodni 15.00 Strasbourg: Beethovnov festival (Prenos). 17.15 Italija II: Simfonični g. 17.30 Lwow: Koncert RO in solistov. 19.10 Leipzig: Beethovnova IX. simfonija. 20.00: Bukarest: Simf. g RO. 20.10 D. Sender: Beethoven: IX. simfonija. 20.15 Monakovo: Operna glasba. 20.30 Hamburg: Vojaška godba. 20.40 Dunaj: Schubert, Godalni kvartet v d-duru. 22.00 Strassbourg: Orgelski g. 22.20 D. Sender: Schumarin: Sonata op. 11. Po 14.30 Horby: Glasb, rapsodija. 15.25 Hamburg: Klav. koncert. 16.00 Monakovo: Brahmsove skl. 20.00: Pariz: g komorne glasbe. 20.30 Hamburg: Odlomki iz opere »Aida«. 21.00 Milan: Simf. koncert. 21.10 Praga: Narodni koncert. 01.30 Monakovo: Čajkovskijev god. • kv. v es molu, op. 30. To 11.00 Monakovo: Komorni kvartet. 19.30 Sofija: Slavnostni g bolg. gl. 20.00 Pariz: Glasb, pevski festival. 20.30: Beethovnove skl. 20.30: Leipzig: Koncert simf. ork. 21.00 Varšava: Moniuzskov g. 21.00 Firenea: Simf. g. 21.10 Praga: Dvorak, Zlovniški zvonovi, simfonija. 21.20 Stuttgart: Koncert RO, (Wag-nerjev večer). 21.30 Strassbourg: g komorne gl. (Schubert, Beethoven). 22.00 Firenea: Komorna gl. 22.15: Horby: Simf. g. 22.25 Leipzig: Griegov god. kvartet op. 27. Sre 14.30 Moskva: (1744) g ruske gl. 17.20 Strassbourg: Beethoven: Sedmi god. kvartet. 18.20: Leipzig: Brahmsov Koncert. 19.20 Firenea: Grigio verde, fantaz. 20.15 Dunaj: g dunajskih simfonikov. 20.15 Berlin: Faustova simfonija, (Lisztj. 20.45 Sottens: g Bachovih skladb. 22.30 Monakovo: Danska nar. gl. 22.35 Koln: Oratorij za sopran in bariton solo. 24.00 Stuttgart: Brahmsov g. Ce 15.25 Hamburg: Komorna gl. 17.30 Praga: Kreutzer: Sonata op. 47. 20.15: Horby: Koncert, dirigira S. Stokovski (Bach, Brahms, Debu3-sy, Mussorgsky, Wagner). 20.15: Konigsberg: Maks Degerjev večer. 20,30 Firenea: Violončelo g. 20.50 Praga: Beethovnova IX. simf. 20.55 Sofija: g komorne gl. 21.20 Monakovo: F. Schubertova koncertna ura. Pe 15.30 Dunaj: Pozabljena kom. gl. 16.00 Monakovo: Komorni god. ork. 16.00 Leipzig: Konc. simf. ork. 17.25 Hamburg, Brahmsove skl. 17.50 Lwov: g kom. gl. 19.15 Sofija: Schumann: II. son. za gosli in klavir. 20.15 Pariz: Beethovnov festival (Prenos iz Londona). 21.00: Hayden: »Poletje«, oratorij. 22.35: Hamburg: Komorna gl. 24.00 Stuttgart: Let. časi (Hayden). So 12.00 Dunaj: Koncert dun. simfonikov, 17.00 M. Ceneri: Orkestralni g. 18.00 D. Sender: J. Haydnov g. 20.30 Pariz: Konc. godalnega kvin. 21.00: Rim: Simfonični g. LAHKA GLASBA Ne 12.45 Praga: Narodni koncert. 18.15 Dunaj. 20.30 Koln: Pisan ned. koncert. P,o 18.15 Baletna glasba. 18,30 Strassbourg: Konc zabav. gl. 19.30 Strassbourg: g lahke gl. 20.15: Konigsberg: F. Straussov večer. 20.30 Koln: Vojaški večer. 21.00 D. Sender: Večer operne gl. 122.30: Monakovo: g plesne glasbe. To 18.00 Berlin Operetna in filmska gl. 18.30 Koln: Vesele pesmi baročne dobe. 19.30 Horby: Koncert lahke gl. 20.05 Praga: Pisan g RO. 20.15 D. Sender: Jugoslovanska ura (igra RO). 20.30 Koln: Plesni večer. Sre 15.00 Berlin: Paul Lincke je ve melodije. 19.00 Lwov: Zabavni g RO. 19.30 Sofija: Koncert zabavne gl. 19.45 .Horby: Kabaret. Ce 12.40: Beromunster: Zabavna gl. 19.15 Koln: Poljudni g ork. Lžo Exysoldt. 20.30 Koln: Poljudni g orkestra. 20.30 Sottens: Kabaret. 24.00: Koln: Koncert RO. Pe 19.00 Varšava: Zabavna gl. 19.50 Horby: Lepi mesec maj (g lahke glasbe). 22.30 Leipzig: Plesna in zab. gl. 22.30 Stuttgart: Plesna gl. So 18.15 Leipzig: Plesna in filmska gl. 19.20 Koln: Mandolinski g. 19.40 Beromunster: Lendler ji. 20.15 Berlin: Pisan g RO in solistov. 20.15 Strassbourg: Valčki. 20.15 Horby: Kabaret 20.30 Hamburg: Pisan večer. 21.30 Koln: Zabavni g. 22.30: Dunaj: Zabavni g. OPERE IN OPERETE Ne 15.30 Moskva (1744): Prenos iz op. 18.00 Frankfurt: Lohengrin, opera. 20.00 Beromunster: Figarojeva svatba. 21.00 Milan: Cirano de Bergerac, op. To 14.30 Moskva: (1744) Prenos iz op. . 20.15 Monakovo: Lukrecija Borgia -drama. 21.00 Rim: Glasbena komedija. 21.00 Milan: Le astuzie femminili, opera. Sre 20.30 Hamburg: čarostrelec. op. Če 21.00 Rim: čarobna piščal, opera, Wagner. 21.00 Leipzig: Leteči Holandec, op. Pe 19.30 Budapest: Weber: čarostrelec, opera. 19.35 Bukarest: Prenos iz opere. 19.45 Sofija: Berlioz: Faustovo pogubljenje. 20.15 Stuttgart: Ugrabitev v Se-rajlu. 21.00: Rim: Operetni prenos. So 14.30 Moskva (1744): Prenos iz op. 21.00 Milan: čarobna piščal, opera, Wagner. DRAME IN ZVOČNE IGRE Ne 15.00 Pariz: »Advokat«, veseloigra. 20.30 Pariz: P. Geraldi: »Kristina«, drama v 3 dej. 01.05 M. Ceneri: Veseloigra. Po 20.00 Bratislava: P. Merimee: »Ne zadovoljneži«, zvočna igra. To 20.30 Sottens: »Chotard in Cie«, veseloigra. Sre 20.00: Bratislava: »Gibraltar« (zvočna igra). 20.10 M. Ceneri: Veseloigra. 21.00 Rim: Sogno ma forse no — enodejanka. 21.50 Lwov: Zvočna igra. Pe 19.55 Beromunster: Zvočna igra. 20.30 Hamburg: Zlata čelada. 20.30 Strassbourg: P. Claudel: »Kri- -štof Kolumb«. 20.45 Bratislava: Zvočna igra (M. Kukučin). 21.00: Berlin: Beg — slušna igra. So 19.45 Budapest: Veseloigra. 20.30 Firenea: Valčkov tempo, tri-dejanka. 21.05 Sottens: Telepatija, veseloigra. KNJIŽEVNA PREDAVANJA Ne 11.45 Varšava: Pregled novih knjig. Po 16.30 Beromiinster: Nove knjige. 16.40 Monakovo: Literarna ura. 17.00 Bratislava: Iz zgodovine slovaške književnosti. 17.05 Pariz: Francoski roman. To 18.55 Monakovo: Literarna ura. 20.15 Horby - Stockholm: Književna kronika. Sre 13.30 Moskva (1744): Književna odd. 17.05 Pariz: Francoski esej. 18.00 Dunaj: Literarna ura. Če 16.00 Moskva (1744): Književna odd. 17.00 Praga: Književno pred. 18.15 D. Sender: Mladi dramatiki. Pe 15.30 Moskva (1744): Književna odd. 16.00 Pariz: Pregled revij. ZANIMIVOSTI Po 15.40 D. Sender: Pobijanje boječno-sti pri otroku. 21.00 Monakovo: Kako govore živali. To 18.00 Dunaj: Gostoljubnost balkanskih držav. če 18.00 Koln: Veselo potovanje. 19.00 Koln: O ponarejanju dolarjev v Rusiji. Pe 19 Monakovo: S poštno kočijo po deželi. Hedeiia* LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Vesel jutranji pozdrav (plošče): Gerlach: Prsti plešejo, polka. Mun-sonius: Moj ritem, fox. Zander: Java, valček. Vollstedt: Veseli bratci, valček. Munsonius: Preženimo skrbi, polka. 8.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: Rihar: Majeva. Engelhart: Ave Maria. Vavken: Krasni majnik. Cvetke trgam. 8.45: Verski govor (g. Jože Jagodic). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Kitarski trio (gg. Prek Stanko, Privšek Jos, Slovnik Maks). Vmes lahke solistične točke na ploščah: Grognani: Trio op. 12. Sommer-feld: Zlati petelinček (ksilofon). E. Lutz: Mavrica (bandoneon, saksofon, klavir). Vacher: Piacenca, fox (harmonika in orkester) Giu-liani: Tiro op. 71. Kling: Slon in mušica (fagot in pikolo). Musorg-ski: Gopak (klavir). Delibes: Sil-via - Pizzicato (klavir). Call: Ron-do iz op. 26. Valčkovi spomini (vur-liške orgle). Venček švicarskih pesmic (harmonika). Ob gozdnem robu (ista). 10.30: Veseli godci in plošče. Gregorc: O j ta soldaški boben, koračnica. Ob večni poti, valček. Pilat: Boža, polka. Beneš: Dve pesmi iz operete »Sv. Anton«. Juhe, pojdemo v Skofeče (sekstet iz Brnce). Dresler: Sv. Florijan, lendler. Žita: Najlepša, polka. Men vseeno je (Udovičeva in Lovšetova). Ta marela (isti). Žabja svatba (sekstet iz Brnce). Pilat: Moravska koračnica. Seidl: Iz zlatih starih časov, valček. Pesem o vinu (Danilo Bučar). Pijmo ga, pijmo (Sveto-zar Banovec). Seidl: Saša, fox. Gregorc: Dobrna, koračnica. Moderni naslovi (Makso Reš). Lunca je videla (Udovičeva in Lovšetova). Pastir Kostja, tango in koračnica. 11.00: Prenos slavnosti ob Prešernovem rojstnem domu v Vrbi. 12.00: Kar želite, to dobite (plošče po željah): Spanjolska polka. Delibes: Sylvia, baletna suita. Beneš: Ah, daj mi svojo sliko, valček. Slovenske pesmi. Lehar: Rendez-vous pri Leharju, potpuri. Adam in Eva, kuplet. Samo še enkrat, valček. Sa-šinka, potpuri ruskih ciganskih romanc in plesov. Beethoven: Pomladanska sonata 1. st. 13.00: Napovedi. 13.20: Pevski zbor »Sava« in tenor-saksofon (g. Nerat Zoran, pri klavirju g. prof. M. Lipovšek): Prelo-vec: Pozdrav. Volarič: Colničku. Venturini: Kam. Smetana: Iz domovine. Godard: Canzonetta iz koncerta Romantique. Prelovec: Cvetica in hrošč. Venturini: Zvezde žarijo. Zedinjena domovina. Mi pevci. Vieuxtemps: Balada. Grieg: Al-legretto iz F-dur sonate. Wieniaw-ski: Kuiawiak. Venturini: Lepa Ma- V. maja re. Popuhnul je tihi vetar. Vojaška suknjiča. Se davno mrači. Charls Bohm: I. Mazurka. Fr. Drdla: Ma-drigal. Venturini: Ptičja svatba. B. Šček: Ladja plava. Adamič: O po-kladama. Godard: Berceuse de Jo-celyn. Jos. Gossec: Gavota. (oddaja prekinjena od 14.30—17.) 17.00: Kmetijska ura: Izbor in pridelovanje fižola (g. ing. Mikuž). 17.30: Koncert Radijskega orkestra: Smetana: Uvertura II. Šedlbauer: Venček slovenskih narodnih pesmi. E. Elgar: Ljubavni pozdrav. Jaki: Idealisti, valček. Gervais: Iz veselega Srema. Bizet: L' Arlesienne, suita II. Pastorale — Intermezzo — Menuetto — Farandole. Kreisler: Stara pesem. Najžer: Ob Žili in Dravi, potpuri sloven. narodnih. Čajkovski: Slovanska koračnica. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Gasilstvo — narodna organizacija (Pavel Ja-pelj) Ljubljana. 19.50: Prenos šmarnic iz trnovske cerkve. 20.30: Pevski in orkestralni koncert. Sopran solo: ga. Elza Buchal, Radijski orkester. Dirigent: M. M. Ši-jartec: Urbach: Nabožni Bach, fantazija. Bach: Binkoštna kantata »Moje radostno srce«. Handel: »Gospod pase jagnjeta«, iz oratori-ja »Messias«. Mozart: Uvertura k op. »Figarova svatba«. Spev iz opere »Figarova svatba« (Končno prišel je trenutek). Donizetti: Fantazija iz op. »Lucia di Lammeimor«. Spev iz op. »Lucia di Lammennor« s flavtino kadenco. Rossini: Uvertura k op. »Seviljski brivec«. Ka-vatina iz op. »Seviljski brivec«. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Veselo rajanje (plošče): Van Pariš: Ne dam prostora, fox (orkester). Ta poredni dečko, valček (orkester). Rusconi: Vedno ti, tango (Tino Rossi). Raimondo: Piši mi, tango (isti). Rosso: Pesem kitare, valček (akordeon). Arban: Olvida-do, tango (orkester) Lenoir Colpe: Krize je konec, fox. Lenoir Wachs-mann: To vidiš le v Parizu, fox. Kotscher: Vroča kri, tango (orkester). Kiinnecke: Pojdi z mano na Madeiro, fox. Robin Rainger: The waltz lives on, valčkova pesem. Woods: So many memoires, počitniški fox. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kvv 6.45 Koračnica. •. W. Menu. 9.30 Prenos bogoslužja. 12.01 | RO. 12.40 Zabavni koncert na O- 13 Radiodnevnik. 13.10 Ruske romance. 13.40 Napovedi. •. 13.50 Presenečenja. 16.15 Napovedi. Objave. 16.20 Predavanje. 16.40 Narodni koncert. 18.15 Tamburaški RO. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Športna poročila. >20 Narodne pesmi. 20.30 Zabavni koncert RO. 21.30 Prenos iz kavarne. 22 Napovedi. Objave. 22.15 Plesna glasba. (RO). BELGRAD H. 6.45 Himna. Napovedi. •. Objave. 7 Jutranji 4- 7.45 Dnevne, športne in druge novice. 8 Himna. 9.30 Prenos bogoslužja. 12.45 Himna. Objave. Napovedi. • . 13 Radiodnevnik. 13.10 13.40 O- 14 Glasba jugoslovanskih skladateljev. 18 Himna. Napovedi. Koncert. 18.30 Predavanje. 19 Poročila. 19.30 Nacionalna ura. 19.30 Zanimivosti. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 •. 21 4. 21.30 • iz inozemstva. 22.30 Plesna glasba. 23.15 •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 11 Prenos bogoslužja iz Marijine cerkve. 12 Zvonjenje. 12.01 Duhovna ura. 12.15 Radiodnevnik. 12.30 4 godbe na pihala. 13.30 Vesela reportaža. 13.45 Tamburaški 4. 16.30 •. 16.45 Jazz-or-kester. 17.45 Katedralis: Iz zgodovine Zagreba. 18 Otroška ura. 19.15 •. Napovedi. 19.30 Nacionalna ura. 20 Havajski trio. 20.30 Branje. 20.45 Zabavni koncert. 21.45 športna •. 22 •. Objave. Napovedi. 22.15 4 radijskega kvarteta. 23.15 Radio-roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 7.10 O- 8 Nedeljsko jutro. 8.50 Predavanje. 9 Prenos bogoslužja. 11 Kulturno življenje v novi Slovaški. 11.10 Materinski dan. Reportaža. 12.05 •. 1)2.20 Pisan 4- 13.20 Kmetijska ura. 15.15 Hlin-kova šola. 17.30 Q. 18 Nemška oddaja. 18.45 •. 19.20 Zanimivosti. 19.30 Glasbeno kramljanje. 20 Oddaja za izseljence. 21 Pisan večerni 4- 22 Ciganska godba. 22.30 • v nemščini. 22.45 O- LVOV 377.4-795 50 kw 7.15 Varšava. 8.45 Kmetijska ura. 9.15 Varšava. 16.30 O- H15 Varšava. 13.05 Predavanje. 13.15 Varšava. 14.40 Otroška ura. 15 Dijaška ura. 15.30 Varšajva. 17.30 Pisan 4. 17.50 Koncert RO in solistov. 19.35 Predavanje. 20.10 •. 20.15 Varšava. MOSKVA 1744-172 500 kw 13 Poročila. 13.15 Odd. Rdeče armade. 15.30 Prenos iz opere. 18.30 •. 18.55 Prenos z rdečega trga. 19 Odd. v angleščini. 20 Odd. -v francoščini. 21 Odd. v španščini. MOSKVA 25-12.000 25 kw 00 Oddaja v španščini. 9 Odd. v angleščini. 10 Odd. v nemščini. 11 Odd. v holandščini. 12 Odd. v francoščini. 13 Odd. v angleščini. 14 Odd. v španščini. 15 Odd. v nemščini. 16 Odd. v francoščini. 17 Odd. v nemščini. 18 Odd. v italijanščini. 19 Odd. v angleščini. 20 Odd. v francoščini. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.45 Jutranja oddaja. 7.30 Orkestralni koncert. 8.30 Delavska ura. 8.45 M. Ostrava. 9 Prenos bogosl. (Brno). 10 M. Ostrava. 10.10 O- 10.30 Češke knjige. 11 4 RO. 12.15 češka glasba. 12.45 Narodni koncert. 14 Kmetijska ura. 14.15 O- 15 Brno. 16.30 Igra. 18.15 Predavanje. 18.30 Prenos koncerta. 19 Napovedi. •. 19.15 Koncert. 20 Opereta. 21.15 Predavanje. 21.30 Koncert RO. 22 Napovedi. •. 22.20 Pisan 4. 23.20 O- SOFIJA 352.9-850 100 kw 5.45 Jutranja oddaja. 7.50 Prenos bogoslužja. 10.30 Predavanje. 10.45 Koncert. 12 Narodna glasba. 12.30 •. Napovedi. 12.45 Zabavna glasba. 13.20 Lahka in plesna glasba. 16 Kmetijska ura. 17 Otroška ura. 18 $ lahke glasbe. 19.30 t?. 20 Pevski koncert. 20.30 •. 20.55 Operetna glasba. 21.30 Lahka in plesna gl. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 7.15 Verski spev. 7.20 Jutranji 8 •. 8.15 Prenos bogoslužja. 11.15 Reportaža. 11.45 Pregled naših knjig. 12.30 Simfonični koncert. 13.05 Kulturni pregled. 13.15 Mladinska glasbena ura. 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za deželo. 16.30 Glasba. 17 Predavanje o delu varšavskega gledališča. 17.30 Prenos $ iz Lvova. 19.30 Poglavje iz romana. 19.50 O- 2015 • . 21.20 Pevski 22.30 Plesna glasba. 23 Napovedi. •. * BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Pristaniški #. 8 Telovadba. 8.20 O- 9 O- 930 Proslava materinskega dne. 10.10 Pisan $. 11.40 Pripovedovanje. 12 Pisan spored 14 Voščila, nato Q. 15.30 Priljubljene melodije. 16 Dunaj. 18 Kolnske melodije. 19 šport. 19.20 Vesele melodije. 20 •. 20.15 $ RO. 22 •. 22.30 Frankfurt. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 9 Zvočna igra. 10 Katoliški verski govor. 10.40 Prenos bogoslužja. 12 Zvonjenje. 12.02 | RO. 12.30 Napovedi. •. 12.40 Nadaljevanje £ RO. 13.30 $ vojaške godbe. 14 Kramljanje. 14.25 Citraški dueti. 17 18 Kultura in duševnost. Predavanje. 18.30 £ tria. 19.30 Napovedi. •. 19.40 Šport. 19.50 Uvod v prenos. 20 »Figaro-va svatba«. Prenos iz opere (Bazel). BRESLAU 315.8-950 100 kw 5 O- 6 Pristaniški 8.10 Narodna In poljudna glasba. 9 Orgle. 9.30 Porcelan mesto zlata. 10 O- H Jahaške pesmi. 11.25 Garnizijsko mesto Troppau nekdaj in danes. 12 Berlin. 13 Frankfurt. 15.30 Literarna ura. 16 Majniške melodije. 18 Pesmi. 19 Otto Respighijeve skladbe. 20 • . 20.15 Slavnostni $ za zaključek su-detskega kulturnega tedna. 22 •. 22.30 Plesna glasba. 24 Dunaj. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 8 O- 8.45 •. 10 Prenosi bogoslužij. 12.30 $ opernega orkestra. 13.05 Zdravniško predavanje. 14 Q. 15 Kmetijska ura. 15.45 Mladina poje. 16.30 Predavanje.. 17 Madžarski napevi. 18.10 Predavanje. 18.40 Orkestralni 19.15 •. 19.50 Igra. 21.40 •. Napovedi. 22 Plesna glasba. 22.40 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23 Ciganski orkester. BUKAREST 364.5-823 12 kw 7.30 Jutranja oddaja. 8.55 Prenos bogoslužja. 11 Zabavna glasba na O- l2 Napovedi. Objave. 12.05 Opoldanski 13.10 •. 13.30 Nadaljevanje #. 14.20 Kmetijska ura. 15.45 Vojaška ura. 16.45 O- 17.25 Tehnično predavanje. 17.15 Plesna glasba. 18 Zdravniška kronika. 18.15 Zborov 18.58 Šport. 19 $ RO. 20 Zvočna igra. 21 Športna •. 21.15 Ples- na glasba. 22 •. 22.15 Vesela glasba na ploščah. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6 Hamburg. 8 Telovadba. 8.30 O- 9-i5 Slušna prireditev. 9.30 Kmečka godba. 10.45 Fuankfurt. 12.15 Frankfurt. 15.40 Odlomki iz melodram. 16 Pisan popoldanski x. 18 Vesele slike iz galantnih časov. 18.40 Srce in zibelka - slušna prireditev. 19.40 šport. 20 •. 20.15 Nadvojvoda Kari - zmagovalec pri Aspernu - slušna igra. 121.40 Fr. Schubert: Godalni kvartet v D- duru op. št. 7. 22 •. 22.30 Plesna glasba. 24 Nočni zabavni D. SENDER 1571-191 60 kw 6 Hamburg. 8 Q. 8.30 Mladina pri plugu. 9 P.san $.10 Fantazije na wu.rliških orglah. 10.45 Frankfurt. 12.15 Frankfurt. 15 Prenos iz Stockholma. 15.30 Ob robu vaške ceste. 16 $ orkestra iz Diis-seldorfa. 18 $ orkestra Otto Dobrindt. 19.30 Šport. 20 Uvod v naslednjo oddajo. 20.10 Beethoven: IX. simfonija. 21.20 Slušna igra za materinski dan. 22 •. 22.20 R. Schumann: Sonata op. 11, FRANKFURT 251-1195 25 kw 6 Hamburg. 8.10 O- 8.45 Beethovnove skladbe. 12 Zabavni 15.30 Otroška ura. 16 Prenos. 18 »Lohengrin« - opera -Wagner. 22.25 •. 22.40 Zabavna in plesna glasba. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6 Pristaniški 8.25 Telovadba. 8.35 Dopoldanski 10 Pevski 11 Domača glasba. 12.15 Frankfurt. 15.30 O- l6 Veseli zvoki. 17.20 O- 18 Slušna prireditev. 19 švedske dijaške pesmi. 20 •. 20.15 • v angleščini. 20.30 Koncert vojaške godbe. (22 •. 22.20 • v angleščini. 22.35 Zabavna glasba. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 9.30 •. 10 Poljedelska ura. 11 Maša. 12 Pridiga. 12.30 O- I3 •■ l3-15 Pisana glasbena prireditev. 13.45 O-I. 17.15 Pesmi in ritmična glasba. 18.45 • . 19.10 Arabska glasba. 19.40 šport. 20 • . 20.30 W. 21 Igra. 22.15 £ tria. 1. Hay-den: Trio v E- duru op. 13. 2. Beethoven: Trio v C- molu op. 9. št. 3. 3. Jean Absil: Trio za orkester. 22 •. 23 Plesna glasba. n. 17.15 Simfonični koncert. 19 Šport. 20 • . 20.30 O (izvz. Milan). 21 Cirano di Bergerac - komedija - Elfans. •. III. 16.30 Operetna glasba (Q). 19 Lahka glasba. 19.40 Šport. 20 •. 20.30 Igra. Plesna glasba. 23.30 Plesna glasba. KoLN 455.9-658 100 kw 6 Koncert policijske godbe. 8.05 $ za materinski dan. 9.05 O- 12-15 Frankfurt. 15 Kolnske melodije. 16 D. Sender. 18 Slušna igra. 19.20 Šport. 19.30 Za mater in otroka. 20 •. 20.15 • v angleščini. 20.30 Pisan nedeljski koncert. - RO in solisti. 22 •. 22.15 • v angleščini. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6 Hamburg. 8 •. 8.30 Q. 9.40 Srce in zibelka - slušna prireditev za materin- ski dan. 10.10 Vreme. 10.45 Zborovanje nemškega rokodelstva. 12.15 Frankfurt. 15.30 Berlin. 16 Zabavni $ RO. 18.20 O- 19 Poziv tovarišem s fronte. 19.40 Šport. 20 •. 20.15 Pisan koncert. 22 •. 22.40 Zabavna in plesna glasba. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6 Hamburg. 8 Orgle. 8.30 Komorna gl. 9 Materinski dan. 9.30 Berlin. 10.10 O-11.10 Boj za Baltik. 11.30 Dop. koncert. 12.15 Frankfurt. 15.30 Mlade deklice igrajo. 16 Zabavna glasba. 17.45 Pisan spored. 19.10 Beethoven: IX. simfonija. 20.30 •. 20.45 Koln. 22 •. 22.50 Frankfurt. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 6.30 •. 6.35 Valčki. 8.10 Dopoldanski koncert. 9 Orgelski koncert. 9.15 Pisan koncert. 10 Pisan dop. koncert. 12.15 Opoldanski koncert. 13.30 Pesmi. 14 Pisan 16 Pop. koncert. 19.30 Pisan 20 Koncert londonskega filharmonične-ga orkestra. 20.30 •. 21 Večerni konc. 22 Plesna glasba. 23.30 O- LYON 463.-648 100 kw 6.30 •. 7.20 Prenos koncerta iz Strasbourga. 10.45 Pisan dopoldanski 12.20 Pisan skored. 12.45 Poročila. 13.05 Prenos koncerta iz Bordeauxa. 14.20 Q. 14.30 Prenos iz gledališča. 19 •. 19.45 O- 120.05 Oddaja v srbohrvaščini. 20.30 Prenos komedije iz Pariza. •. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6 Hamburg. 8 Slušna prireditev. 8.30 Romance za klavir. 9 Voščila za materinski dan - igra RO. 10 Nagovor k materinskemu dnevu. 10.45 Frankfurt. 12.15 Frankfurt. 15 Pisan spored. 16 Jugoslovanske sličice. 16.15 Dunaj. 18 Narodne pesmi. 18 Pisane pesmi in pesnitve. 19.55 šport. 20 •. 20.15 Operna glasba. 22 •. 22.30 Breslau. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 11.30 O- H-40 Verski govoro. 12 $ harmonikarjev. 12.29 Napovedi. •. 12.40 # RO. 13.40 Pesmi na O- 17 Prenos. 17.30 Mandolinski 18 Otroška ura. 18.25 O-19.15 Nedeljski šport. 19.40 Glasbeno predavanje. 19.50 •. Napovedi. 20 $ RO. 21.05 Veseloigra. 22 Plesna glasba (Q). PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. 7.20 Prenos $ iz Strassbourga. 8 športno predavanje. 8.20 O- 8.30 •. 8.55 O- 9-l° Strassbourg ($). 9.40 Plošče. 10 Otroške pesmi. 10.15 Kmetijsko predavanje. 11 Koncert. 11.20 Pogovori s poslušalci. 11.40 $ zabavne gl. 12.30 Mandolinski 12.45 •. Napovedi. 13.50 Zanimivosti. 13.20 Prenos 14.20 Grenoble (#). 15 Veseloigra »Advokat« 16.25 Prenos koncerta iz Niče. 17.30 $ na ploščah. 18 Predavanje. 19 •. Napovedi. 19.45 Vesel spored. 20.15 Gospodarska ura. 20.30 P. Geraldy: »Kristina«. Drama v 3 dej. 22.30 •. Napovedi. 22.45 O- 23 Orkestralni koncert. SOTTENS 443.1-677 100 kw 9.55 Zvonjenje. 11.15 Koncert duhovne glasbe. (O)- 12.10 Lahka glasba. 12.30 • . Napovedi. 12.40 O- l3-30 Koncert. 14 Kmetijsko predavanje. 15.45 športna reportaža. 18 O- 18-3<> Katoliški verski go- vor. 18.50 Koncert na O- 19 30 Šport. 19.50 •. Napovedi. 20 4 vojaške godbe. 21.05 Koncert RO. 22 Plesna glasba. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.30 •. Napovedi. 7.30 Telovadba. 7.45 Vesela glasba na O- 830 •- Napovedi. 8.40 O- 9 •■ 910 Haydn: II. simfonija (O)- 9.40 Plošče. 10.15 Kmetijska ura. 10.45 Protest, verski govor. 11.30 Katoliški verski govor. 12 Otroški zbor poje narodne. 12.30 •. Napovedi. 13.05 Vesela godba I. 13.40 Gospodarska ura. 13.55 Vesela godba II. 14.15 Zdravniška ura. 14.30 Reportaža. 15 Beethovnov festival. (Prenos). 16.50 O- 17 20 O- 14.30 Šolska ura. 15.45 Pop. koncert. 16 Plošče. 16.25 Prenos koncerta iz Grenobla. 17.05 Razno. 17.35 Pisan spored. 18.05 O- 18.50 O- I9 •■ 19-45 Predavanje. 20.05 Oddaja v srbohrvaščini. 20.30 Večerni koncert. 22.30 •. 22.45 Plesna gl. - O- 23.15 • v nemščini. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Frankfurt. 8.30 Šramel koncert. 10 Slušna prireditev k nemško-italijanskemu kulturnemu zbli-žanju. 11 Komorni kvartet. 12 Opoldanski koncert. 13 •. 13.15 Breslau. 14 14.15 Breslau. 15 Otroška ura. 16 O-16.45 Reportaža. 17.10 Zabavni koncert orkestra. 18.45 Literarna ura. 19 Nova nemška zabavna glasba. 20 •. 20.15 Lukrecija Boi gia - drama - Viktor Hu-go. 21.40 Klavirski koncert. 22 •. 22.30 Hamburg. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 O- 12-09 Napovedi. •. 12.40 O- 17 Lausanne. 18.15 Zurich (orgelski deželo. 20.15 Koncert. 20.35 •. 21 Klavirski 21.30 O politiki. 21.45 O- 23 •• Napovedi. * berlin 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Breslau. 8 Telovadba. 8.30 Breslau. 9.30 O- 10 Slušna prireditev. 11.35 Tri kulturne rastline osvoje Evropo. 12 Stuttgart. 14 •. 14.20 Hamburg. 15 Paul Linckejeve melodije. 15.15 Borza in Q. 16 Prenos 4 iz Saar-brtickna. 17.30 Violina in klavir. 18 Stuttgart. 18.45 Pustna suita. 19.15 Vojna v temi - slušna igra. 19.45 Siegfrid Wagnerjeva proslava. 20 •. 20.15 Fau-stova simfonija - Liszt. 21.30 Paradne koračnice (O)- 22 •■ 22-30 Zabavna in plesna glasba. BEROMijNSTER 540-556 100 kw 6.20 Telov. 6.40 O- 6.50 ».Nap. 6.55 O-li2 Zvonjenje. 12.02 4 RO I. 12.30 Napovedi. • . 12.40 4 RO II. 13.20 O- 16-30 ženska ura. 17 Bern. 18 Mladinska ura. 18.30 Harmonika. 19 Predavanje. 19.30 Napovedi. •. 19.40 Italijanščina. 20.10 Ziirich. 20.40 Nemčija (zvočna prireditev). 21.40 Pevski BRESLAU 315.8-950 100 kw 5 4 orkestra. 6 • in telovadba. 6.30 Jutranji 4- 8.30 4 za delavstvo. 10 Stuttgart. 12 Stuttgart. 13 •. 13.15 Stuttgart. 14 •. 14.10 Pisana glasba. 16 D. S. 18 Klic obmejne mladine - in plesi. 19 Slušna igra. 20 •. 20.15 Zabavna in plesna glasba. 22' •. 22.15 Sodobnosti. 22.30 Zabavna glasba. 24 Dunaj. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 6.45 Telovadba. Poročila. Plošče. 10 •. 10.15 Otroška ura, 10.45 Predavanje. 12.10 Ciganska godba. 12.40 •. 13.30 O-14.30 •. 16.15 šolska ura. 17 • v slovaščini. 17.10 O- 17-45 Violinski 18.15 Predavanje. 18.45 Zborov 19.15 •. 19.20 Branje. 20.20 Orkestralni 20.50 Predavanje. 21.40 •. Napovedi. 22 Ciganski orkester. 22.40 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23 4 RO. BUKAREST 1875.160 150 kw 6 Jutranja oddaja. 11 4 na ploščah. 12 Napovedi. Obj. 12.05 Opoldanski g. 13.10 Radiodn. 13.30 4. 14.10 Zanimivosti. 18.02 Umetnostno predavanje. 18.17 Stara italijanska glasba (O1)- 19 Predavanje. 19.15 4 RO. 20.30 Majske pesmi. 21 •. Objave. 21.15 O- 22 •• Napovedi. 22.15 Prenos koncerta. 22.45 • v francoščini, nemščini in italijanščini. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Koln. 7.10 O- 8-30 Breslau. 10 šolska ura. 11.20 Za mesto in deželo. 12 Stuttgart. 13 •. 13.15 4 zabavnega orkestra. 14 •. 14.10 x RO. 15.30 Ura za mlade deklice. 16 4 RO (Saarbriicken). 18 Literarna ura. 18.20 Reportaža. 19.30 Aktualnosti. 20 •. 20.15 Koncert dunajskih simfonikov. 22 •. 22.30 4 RO. 24 Zabavni 4. D. SENDER 1571-191 60 kw 6.10 O- 6.30 Koln. 10 Hamburg. 10.30 Otroški vrtec. 11.30 Q. 12 Munchen. 13.45 •. 14 Pisana glasba. 15.15 Q. 16 Popoldanski 4 Otto Dobrindt. 18.15 Klavirski 4. 18.45 Zab. 4. 19.15 Konc. - Willi Glahe igra. 20 •. 20.15 Pisan atlantski večer. 22 •. 22.20 Slike iz Dublina. 22.35 O- 23 Dunaj. FRANKFURT 251-1195 25 kvv 5 Breslau. 6.10 Telovadba. 6.30 Koln. 8.40 4 za oddih. 10 Šolska ura. 12 | za delavstvo. 13 •. 13.15 Stuttgart. 14 •. 14.10 O- 16 Popoldanski 4 RO. 18 Juri-dična vprašanja. 18.30 Slušna prireditev. 19 O jadralnem letalstvu. 19.30 O- 20 •-20.15 Stuttgart. 22 •. 22.15 Komorna glasba. 23 Dunaj. HAMBURG 331.9-904 100 kvv 6 •. 6.10 Telovadba. 6.20 O- 6.30 Koln. 10 Narodne pesmi. 10.30 Dopoldanski 4-12 4 za oddih. 13.15 Stuttgart. 14 •. 14.20 Zabavna glasba. 15.25 Plesi s celega sveta (O). 16 Konigsberg. 18 Vesela glasba. 19.40 O ponarejanju dolarjev v Rusiji. 20 •. 20.15 • v angleščini. 20.30 Čarostrelec - opera - Weber. 22 •. 22.20 • v angleščini. 23.35 Nadaljevanje opere. 23 Dunaj. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni spored: 7.30 Telovadba. 8 •. 11.30 Koncert tria Chesi. 12.25 Socialna oddaja. 13 •. 13.15 Koncert godbe na pihala, 14 •. 16.40 Mladinska ura. 17 •. 17.15 Pop. 4. 18.40 Poročila. I. 18.45 •. 19.35 O- 20 •■ 20.30 Koncert pisane glasbe. 21 »Sogno ma forse no«. Enodejanka. 4 godbe na pihala. 23 •. 23.15 Plesna glasba. n. 19 O- 19-35 O- 20 •■ 20.30 Pisan 4. 21 Simfonični koncert. • in plesna gl. III. 19 Pisana glasba. 19.20 Gigio verde -Fantazija. 20 •. 20.30 O- 21 »Bohem« -opera. •. KOLN 455.9-658 100 kvv 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert orkestra Leo Eysoldt. 8.20 Zdravo življenje. 9.45 • . 10 Hamburg. 12 Koncert za oddih. 13 • . 13.15 Stuttgart. 14 •. 14.10 Kolnske melodije. 15.20 O- 15.30 Otroška ura. 16 Koncert RO. 18.25 Koncert na starih instrumentih. 19.25 Za mater in otroka. 20 • . 20.15 • v angleščini. 20.30 Med setvijo in žetvijo. 21 Operna glasba. 22 •. 22.15 • V angleščini. 22.35 Oratorij za sopran in bariton solo. 23.30 Dunaj. 24 Dunaj. KONIGSBERG 291-1031 100 kvv 5 Breslau. 6 Telovadba. 6.20 O- 6.30 Koln. 8.30 Breslau. 10 Narodne pesmi. 11.35 Med deželo in mestom. 12 4 RO. 14 • . 14.15 Zabavna glasba. 15 Šah. 15.40 Čtivo. 16 Zabavni koncert plesne godbe. 17.40 Kmetijska ura. 18 Klavirski 4-18.35 Pesmi. 19.30 Vzhodno nemški komponisti. 20 •. 20.15 D. Sender. 22 22.30 Izmenjava programa s Portugalsko. 23 Dunaj. LIPSKO 382.2-785 120 kvv 6.10 Berlin. 6.30 Koln. 8.20 Harfa. 8.30 Breslau. 10 Hamburg. 12 Koncert za oddih. 13 •. 13.15 Stuttgart. 14 •. 16 Pop. 4 RO. 18.20 Brahmsov koncert. 19.20 Majniške pesmi. 20 •. 20.15 Soli-stovski koncert. 20.45 Slušna igra. 22 • . 22.30 Dunaj. LUXEMBO URG 1293-230 200 kvv 6.30 •. 6.35 Pesmi. 7.50 •. 8 Angleška glasba. 10.45 O- H-45 Reportaža. 12.05 4 orkestra. 13 •. 13.30 Harmonike. 14 •. 14.15 Angleška glasba. 19 •. 19.10 Koncertni program. 21.30 Valčki. 22.10 Pisan koncert orkestra. 23 Plesna glasba. LYON 463.-648 100 kvv 6.30 Objave. 7.20 Prenos orkestra iz Niče. 8.40 Prenos 4 iz Pariza. 9.10 Prenos 4 iz Niče. 9.30 šolska ura. 10 Prenos | iz Bordeauxa. 11.50 Prenos koncerta iz Hasbourga. 12.30 Pisan spored. 12.45 Opoldanski koncert. 14.40 Pisan spored. 15.15 Šolska ura. 16.05 Pisan spored. 16.25 Slušna igra. 17.05 Razno. 17.30 Pisan spored. 18.15 O- 18-30 Časopisne vesti. 18.50 O- 19 •. 20.05 Oddaja v srbohrvaščini. 20,30 Prenos. •. MONAKOVO 405.4-740 100 kvv 6.10 Telovadba. 6.30 Koln. 8.30 4 za oddih. 10 Hamburg. 11 Narodna glasba. 12 Koncert RO. 14 •. 14.15 Dunaj. 15 O cvetlicah in živalih. 5.50 Koncertna ura. 16.40 Plave srajce Španije. 17.10 D. Sender. 18 Stuttgart. 18.45 čuda narave. 19 Pisana ura. 20 •. 20.15 D. Sender. 21 Slušna prireditev