Leto H.
V Ce^ji, dni 19. novembra 1892
Štev. 22.
Domovina
ttfcqja 1. in S. soboto vsakega mesec*. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — nnisftsl se m
vraC^jo. — Za iassrate se plačuje vsakokrat po 10 kr. od garmond-vrste. ▼•M* sa celo Isto 1 gld. 20 kr., sa pol leta 60 kr. — Bsaar naj se poAilja: Upravaittra „Bwsilas" v OsQI
Dekliška šola šolskih sester celjske okolice.
Celjska okolica je zel<> velika občina. Ima torej tudi veliko za .šolo godnih in šolo obiskujočih otrok, ki .so do l 1875 hodili v celjske šole. Te so bile pa kmalu prenapolnjene in vse nemške, torej nepripravne za slovensko deco iz okolice. Zato se je omenjeno leto ustanovila posebna šola za okolico, v katero so hodili dečki in deklice; čeravno je imela šola koj s početka 3 razrede (a dandanes je tudi za dečke premalo 3-razredna šola), vendar je bila tako prenapolnjena, da je bilo le v I. razredu 180 otrok. Vsled tega in vsled moralnega dobička je kazalo, da se šola po spolih loči. Zato se je po odstranjenih mnogih zaprekah 1. 1878 ustanovila posebna privatna dekliška šola z dvema razredoma, katero so prevzele šolske sestre iz Maribora. Šolo je kazalo kmalu razširiti na tri, in potem na štiri razrede, ker je bilo obilo ukaželjnih deklic, katere so hotele in morale v šolo hoditi. Začetkoma so imele šolske sestre to obilno obiskovano šolo v občinski hiši celjske okolice. Po radodarnosti pokojnega knezoškofa lavantinskega in drugih dobrotnikov postavila si je pa šola na Grabnu novo lepo poslopje, v kateri je še sedaj dobro shranjena. Vzdržavanje šole s tolikimi razredi, za katero ni nobeni javni denarni zavod do zdaj nič plačeval, je stalo veliko stroškov, kateri so se do leta 1880 poravnali z raznimi darili šolskih prijateljev in podpornikov. Ti stroški so znašali na leto že takrat kacih 1500 gld.
Dekliška šola bi bila morala 2e pred kacimi 10 ali 12 leti prenehati, ako bi je ne bilo pod svoje varstvo prevzelo .Katoliško podporno dru-štvo v Celji". To vrlo društvo je nabiralo marljivo povsodi podpore in je porabilo vsako leto vse svoje dohodke za dekliško šolo; vrh tega pa je vsako leto za Božič obdarilo še veliko revnih deklic in dečkov iz obeh okoliških šol z mnogo obleko in obutvijo ter dajalo jim po zimi opoludne tople hrane pri častitih šolskih sestrah.
Na ta način so častite šolske sestre s pomočjo „ Katoliškega podpornega društva" neizmerno koristile. Petnajsto leto že vzdržujejo uzorno dekliško šolo, kjer se deklice veliko naučč in v slovenskem jeziku ter pravem kršanskem duhu k vsemu dobremu napeljtyejo. Koliko je pa to tudi vredno za prihodnje gospodinje naše, to vedd ceniti vsi razumni domoljubi. Vsaj pa tudi hvalijo to šolo vsi stariši, kateri imajo ondi svoje otroke, in vsi, kateri pridejo z zavodom v dotiko. Vse polno pohvale o njej sta bila pa tudi okrajni in deželni šolski nadzornik, kedar koli sta jo nadzorovala.
Ker pa ta šola ne dobiva nika-koršne podpore iz deželnega fonda niti od občine, zato prihrani deželi in občini na leto kacih 2000—3000 gld. Kakor posnamemo iz računa »Katoliškega podpornega društva" od 1. 1891, ima ono največ dohodkov od posojilnic, katere so dale precejšnje podpore, posebno
„J
celjska (200 gld.). Spomnil se je šole sam presvetli cesar z darom 100 gld. Udje 30 tudi veliko storili. Imelo je društvo 1. 1891 res okoli 3000 gld. dohodkov, s katerimi je pa pofavnalo deloma primanjkljaj prejšnjega leta (1800 gld.) in pokrilo tekoče stroške. Vendar društvo, ki ima edino le v obligacijah nekaj malo premoženja, ni moglo še vseh dolgov plačati in pokazalo se je še lani nekaj primanjkljaja (kacih 500 gld ). Zato ker društvo tako blagodejno deluje, ker ima na čelu jako odlične domoljube (predsednik je sam preč. g. opat Ogradi) — zato ga moramo toplo občinstvu priporočati. Naj se domoljubi naši oglasijo kot udje, naj s tem podpirajo njegov zavod, to
prekoristno slovensko dekliško šolo šolskih sester v Celji!
Upamo, da te besede ne bodo „glas upijočega v puščavi" in da bodo vzdra-mile marsikoga, ki meni „no bode že kako, saj ni take sile". Vsakemu ni moč razkladati posebe. Rečemo le: Potrebe rastejo, zanimanje pa pojema. Dolžnost bi bila seveda v prvi vrsti odborova, da se malo bolj giblje, ker njemu morajo biti znane potrebe in želje šole. Mi nečemo kaj predbacivati, ker nas vodi edino le ljubezen do naše deče in res uzorno vravnane šole. Želimo pa, da bi se uresničil pregovor: .Pomagaj si sam, da ti bode Bog pomagal!".
O narodnem življenji v Breškem okraji
Iz Brežic.
Znano je, da pogostem tipe otroci za grehe očetov svojih. Tudi celi narodi morajo večkrat živo čutiti, kar so njih predniki zanemarili ali pa zamudili. Žal, tudi slovenskemu narodu v tem ni prizaneseno.
Zelo zanimivo, če tudi ne veselo, bilo bi razmotrivati ta predmet, kolikor se tiče nas Slovencev, in sicer iz obeh dob, iz pred-ustavne — dasi v tej dobi vsi avstrijski narodi, posebno maloštevilni, niso svobodno in svojevoljno vstvarjali svoje osode, svojega narodnega položaja — kakor tudi iz dobe, odkar ima Avstrija svojo ustavo, od leta 1860 naprej, v kateri vsi narodi kolikor toliko sami dajejo smer svojemu političnemu življenju, a to ni nad namen.
Vender splošno in glede na predmet tem vrstam, moramo omeniti iz druge, ustavne dobe, da se je v nas Slovencih v tej dobi v narodnem oziru mnogo, mnogo opustilo in zamudilo, kar je morda za vselej izgubljeno in se ne bode moglo več nazaj priboriti, ali pa le jako težavno in ob velikih žrtvah. DA, živo je čutiti tu pa tam očetov naših greh! Že je šlo v večnost celili jedenintrideset ustavnih let, a po ne-kojih okrajih Slovenje se do nedavna ni storilo malone čisto nič za narodno probujenje, za narodno misel.
O tem nam je živa a tožna priča naš breški okraj. Še pred štirimi, petimi leti se ni obdelovalo v nas narodno polje skoro čisto nič, ali vsaj nepremišljeno in sostavno, ampak to malo, kar se je storilo, bilo je le
za hip, za sprotno potrebo in porabo, a bilo je brez vsakakeršnega stalnega znamenja in vtisa in je takoj zopet izginilo, kakor rosa ob pomladnem jutranjem solnci.
In vender bila je ob početku naše ustave najlepša prilika, da .se v našem okraji postavi temeljni kamen hramu narodne zavednosti, katerega ne bi bili zrušili naj-burnejši valovi tujega poplava. Takrat so bili naši nasprotniki še mladi, neizkušeni v boji; njih bojevitost in srditost ni bila'niti senca one današnjih. Vrh tega od kraja niso smratrali naših narodnih teženj za resne, za smehovali so nas le ter menili, da so vsi naši napori ničevi. Takrat moglo se je z malim trudom in lahkim žrtvami mnogo doseči, danes je to vse drugače; zdaj stane narodna stvar vsakega rodoljuba veliko požrtvovalna in napora, kajti ob vsak korak za isto vdari mu nasproti cel roj nasprotnikov, katerih strast ne pozna mej in tudi ne izbira sredstvo za svoje namene.
V Brežicah živelo je takrat in še pozneje nekoliko najodličnejših slovenskih rodoljubov, katerih ime bode slovelo v Slovencih, dokler bo živel naš narod. Nekatere teh mož krije že davno hladna zemlja, drugi pa še žive ter uživajo narodovo največje zau panje in vse časti, katere on more deliti. Ako pogledamo na sedajne narodne politične razmere v Brežicah, žal, ne moremo reči. da so vsi ti možje izkoristili tadajšnjo lepo priliko za narodno našo stvar le v mali meri tega, kar je bilo možno. Da so, ne strojili bi še danes naši nasprotniki našega mestica
▼ smešnih poskušnjah za .Veliko Nemčijo." Takrat je žarelo tu in drugod narodno železo, a mesto, da se je premišljeno in skrbno kovalo iz njega nepremagljivo narodno kopje, prepustilo se je prosto polje malobrojnim a lokavim nasprotnikom, ti pa so zasejati mej narod Jjuliko, ki se je zarodila toli bujno, da je ne iztrebimo z lepa.
Ne menimo s tem ni soditi ni obsojati omenjenih rodoljubov, Bog obvaruj; klicali smo le prošlost za pričo, da je naroden grah, če se za narodno stvar ne vrši vestno vselej in povsod vse kar je možno.
Videti je, kakor, da je sedaj v Brežicah, živeče slovensko nusumništvo živo in bolestno pretresel pogled v zamujeno narodno prošlost v našem okraji, kajti pogumno se je vzdignilo in šlo jaderao na narodno delo, želeč, da bi ne tožili potomci tudi o njem, da je bilo malodušno in malomarno ob času, ko je bilo orati in sejati na narodnem polji.
Premišljeno, sostavno in vztrajno jelo je bnditi narod pojasnjevaje mu naše stvari; z navdušeno, prepričevalno besedo, z narodno v srce segajočo pesmijo vnemalo je ob vsaki možni priliki ljudstvo, posebno na zvu-naj po okraji, kjer isto Se ni bilo zbegano
B nasprotnikih v oni meri, kakor v mestu, ega trud ni bil brezvspešen; v malih letih se je pokazalo, da ljudstvo razumi pomen našega narodnostnega boja, in da čuti, daje naša stvar pravična in koristna. In tu pa tam po vaseh oklenili so se premožnejši in raz30dnejfii možje navdušeno narodne stvari ter so za isto učili in vzbujali tudi svoje tovariše. To je pospeševalo delo rodoljubov v mestu, tako so se po malem pripravljala narodna tla in pred par leti moglo seje pričeti snovanje narodnih društev, ognjišče narodne zavednosti.
Leta 1890 po leti, ob rožnem cveti, sešk) se je v Brežicah v hotelu „Klembas" nad dvajset odličnih rodoljubov iz mesta in okraja v pogovor, kako osnovati za našo narodno stvar v Breškem okraji zelo potrebni in davno splošno zaželeni društvi: Čitalnica in podružnica družbe sv. Cirila in Metoda.
Soglasno in z velikim navdušenjem sklenilo se je, da se čim prej ustanovita obe društvi in takoj se je naročilo nekate-rim rodoljubom, da izvršb ta sklep. Ko se je ukrenilo in priredilo vse potrebno in je bilo soditi, da so razmere temn ugodne, sklioal se je v 15. dan svečana 1891 leta ustanovni zbor za obe društvi.
Ta dan bil je za breške rodoljube izredne radosti dan. Prišlo je v zbor ne samo vse breško, slovenski čuteče občinstvo, ampak od vseh strani vsega okraja, iz najdaljše vasi prišli so vzbnjeni in zavedni zemljani v nepričakovanem številu in vse je burno
pozdravilo ustanovitev obeh društev. Sploh bili sta udeležba in navdušenost toliki, da sta zelo presegli vse nade breških rodoljubov ; posebno pa se je to pokazalo ob krasni otvoritvi čitalnice par mesecev pozneje, te- | daj so bili lepi in veliki prostori hotela pretesni in marsikak gost je moral oditi, ker i ni dobil prostora.
Takrat so neki strmeli nad ogromno udeležbo osobito oni breški Slovenci, kateri ij so dolgo in dolgo odlagali in odsvetovali, da se osnujeta društvi — ne, da jim je ne- ! dostajak) za to iskrenega rodoljubja — temveč iz gole bojazni, da se ljudstvo ne bode udeležilo stvari toliko, kolikor treba, da društvi uspešno delqjeta in, da se ne stavimo na raglo nasprotnikom, a onemu, ki je vedno in vedno prigovarjal, vnema! in j, bodril na ustanovitev društev zato pa moral slišati od svojcev marsikatero trpko, bil je najlepše zadoščenje njega rodoljubnemu srcu.
Takoj ob ustanovitvi pristopilo je nepričakovano mnogo članov obema društvoma in danes jih šteje vsako obilo nad sto, in sicer breških in zunajnih iz domačega in nekoliko tudi iz sosednih okngev. Delovanje obeh društev je v vsakem oziru, duševnem in gmotnem, zelo uspešno, posebno, če se vzame poštev, da so v našem okraji sedaj j slabe gmotne razmere, kajti vsled uničenj* i vinogradov je izgubilo ljudstvo svoj najboljši i vir blagovitosti; a obče znano je, da, kjer | je beda, tam su človek malo meni za duševno življenje. Skoro neverojetno je, daje imela čitalnica v svojem prvem letu navzlic vsem omenjenim neogodnostim do devet ; sto forintov prometa, poleg tega je podružnica sv. Cirila in Metoda nabrala v isti dobi || do poltretje sto forintov. Radostnega srca priznamo, da sc je v tem posebno odlikovalo breško slovensko občinstvo; njega rodoljubna požrtvovalnost je res uzorna, da se jej ne moreš dovolj diviti.
Nag navedemo le jeden primer! Dolgo prej nego se je ustanovila čitalnica, vadili 1 so se breški slovenski pevci v petji, sedaj pri tem rodoljubu, drugokrat pri drugem, na glasovih citer. Kako težavne in malo uspešne so takove vaje, ve dobro, kdor se jih je kdaj udeležil. Takoj po vstanovljeni , čitalnici izrazila se je splošna živa želja, naj si ista nabavi čim hitreje možno primeren glasovir in že pri prvi društveni veselici darovali so društveniki v en večer nad sto pedeset forintov v ta namen in v dveh treh dnevih imela je čitalnica svoj glasovir. Isto tako požrtvovalno nabiralo se je za društven gledališki oder, ki je stal nad sto { šestdeset forintov, kakor tudi za druge društvene potrebe. Kakor je že rečeno skr- j:
i! belo se je mamo ob jednem tudi za podružnico sv. Cirila in Metoda Vredno je, da se zabeleži, da brez vsakakeršnega prigovarjanja in moledovanja pristopilo je podružnici takoj jednajst ustanovnikov, ki so ročno vplačali sto in deset forintov usta-I novnine.
Ne bahačimo s temi številkami, to niso, bog si ga vedi, kako velikanske svote, a kdor pozna narodne in gmotne razmere nagega okraja, mora iakreno priznati, da so vsi narodni prispevki plod krasne narodne zavednosti in ognjevite navdušenosti. Veseli nas iz srca, da moremo reči o četi breških rodoljubov: »Malo vas je, ali ste ljudi!" Res, njih »mošnjica za narod" je bila vedno od-| prta, kakor blagajne kakega reveža finančnega ministra; dal Bog, da bi ne bila v njej nikdar suša!
Da je delovanje čitalnice veselo in plo-donosno, pripomogla je posebno mnogo lepa misel, da se je ustanovilo čitalniško gleda-i lišče in da se je preskrbel lep gledalifik oder.
Čitalniške zabave in veselice s petjem in i gledališkimi predstavami privabljajo vedno mnogo občinstva, domačega in iz okraja, kakor tudi iz sosednih okrajev ter so vselej vrlo lepe. Vse zbrano občinstvo je kakor || jedna velika družina, ki se v prijateljski, da, bratovski zložnosti srčno raduje. Temu občinstvu je vedno videti iz izraza njega splošne iskrene blagodušnosti, da je slovensko, da je jedino. Poleg lepega ubranega petja zanimajo ga in ugajajo mu posebno gledališke predstave. A te so vedno zelo lepe, ne-' pričakovano mično prirejene, a tudi obile. Kdo bi se ne čudil, da so čitalniški gledališki igralci priredili od meseca novembra lani pa do meseca junija letos sedem gledaliških predstav drugo zanimivejšo od druge, vse z vrlo lepim vspehom. Naših igralcev malo a izredno nadarjeno in požrtvovalno krdelce zasluži res vso čast in hvalo in srčno radi priznamo, da imajo nepozabne zasluge za narodno stvar v Brežicah, zato pa moramo s ponosom povdarjati, da je ni čitalnice na deželi, katera bi bila v prvem svojem letu lepše delovala, kakor naša. Dal Hog, da je vedno tako!
Z ustanovitvijo obeh društev prišel je v narod v celem okraji nekak svež, živahen naroden duh in narodna zavednost jela se je širiti; to kaže se pozornemu opazovalcu v marsičem. Veselo je videti, kako se množe članovi naših koristnih društev »Družbe sv. Mohora" in „Matice," kako raste število naročnikov naših listov; da ne govorim o dru-" gih, naj omenim, da samo »Domovina" dohaja nad štirideset izvodov v breško stran. Ljudstvo tudi živo poprašuje po knjigah slovenskih ter jih tudi samo mamo kupuje.
Povsod videti je lep napredek v prebujenji ljudstva za narodno misel.
V narodno političnem ozira ni še videti sprememb, katere bi se mogle smatrati kot uspeh delovanja naših društev, a to je umevno ker naši društvi nista politični, tedaj tudi ne moreta vplivati neposredno na te razmere, posredno, to je širjenjem narodne zavednosti sploh pa gre to zelo počasi, dve tri leta ne zadenejo mnogo. Daje možno spodriniti nasprotnika iz njega vtr-jenih postojank, za to treba je obilega časa in v to rhorajo delovati različne moči, katere se polagoma zbirajo do zmage. In so pokazale zadnje volitve v okrajni zastop. Sicer pa so tudi v tem ozira v zvunajnih občinah skoro že povsod jasne razmere in narodno utrjene; malone v vseh občinah so načelništva čisto narodna in nekatere imajo za župane odlične, odločno narodne može, kateri bi bili vsaki slovenski občini *v čast
Da je slovenska misel po naših zvunajnih občinah dobro razšiijena in udomačena, pokazala je prav lepo zadnja volitev za deželni in državni zbor. Od narodne strani ni se storilo za njo uprav nič; ni se menda čutila nikaka potreba za to. Drugače pa nasprotniki naši; posebno za volitev v deželni zbor so na tihem živo in čvrsto delali, prigovarjali, prosili in obljubovali in kakor so po volitvi sami javno priznali, imeli so do trideset obljubljenih gotovih glasov. Menda se sami niso nadejali zmage, hoteli so le vdobiti prilično mnogo glasov, da morejo svetu reči, da v našem okraji nismo mi še sami svoji gospodarji. Jeden ali dva dni pred volitvijo še ni nikdo v. nas vedel, kdo je kandidat nasprotnikov naših. A glej, na dan volitve, na vse zgodaj v jutro bile so vse Brežice, kar obsejane s pozivi — pomisli, se samimi slovenskimi pozivi!—, ki so prilepljeni po vseh hišah in uprav po amerikansko, belo po deskah sredi ulic, kakor, da jih je sam burkasti peklenšček po noči sesul iz vreče na mesto, milo vabili volilce, naj volijo izvrstnega moža, ki je storil že toliko zanje, in konec pozivu se je glasil: »In toti mož se piše baron Moscon." Res zvito so jo izmislili, gospod baron je jedini iz njihovih vrst, kateremu bi se bilo moglo posrečiti, da vdobi nekoliko glasov, a vse lepe obljube in vsi slovenski pozivi, vse je bilo ničevo; od oddanih sto jednajst glasov doletelo je barona le osem in teh večina je iz občine, v kateri hvala bodi Bogu, se tudi že — dani. Pri poznejši volitvi v državni zbor ni bilo nobenega nasprotnega kandidata in glasov ne zanj, in menda od slej ga zvunajne občine ne bodo več videle, tako, da bo zgodovina poročala: »In toti mož" bil je zadnji.
Drugače pa so razmere v mestu. Tu ! so se nasprotniki naši vtaborili, ko so na-Sinci spali, tu še čutimo očetov naših grehe, treba bode Se časa in truda, da si nazaj priborimo tla, ki so po naravi in po zakonu naša, slovenska. Ustanovljeni naSi društvi in vse naSe dosedajno delovanje nemajo Se tega uspeha, katerega mor? "dleti vsak rodoljub in kateremu morajo biti vedno namenjeni vsi napori, treba bode Se žilavo lotiti ae tega in onega narodnega dela ter ukreniti in izvršiti marsikaj, kar bode imelo svoj gotov uspeh. Tu ni mesto o tem govoriti in delati načrte; naši merodajni, vodilni možje bodo 2e vse potrebno zasnovali in izvedli, kakor doslej. Pa četudi se vsled našega dosedajnega delovanja vrste nasprotnikov naših niso razredile, kdo za koliko, a naše pomnožile in ojačile, vender za bodočnost nas ni strah, mi sami čutimo in nasprotniki tudi hote ali nehote priznajo, da napredujemo, in to nam za sedaj zadostuje.
No, pa tudi nasprotniki naši v mestu nemorejo kazati posebnih uspehov ali kakega napredka, dasi so njih napori izredni in dasi jim dohaja velika, če ne vsa, duševna in gmotna moč od zvunaj. Lahko umevno je, da je tako; njih političen smer nema prave podloge in vsak razumnik izmej njih si na tihem prizna, da je njihova stvar nenaravna, umetna, prisiljena.
Pač, v kratkem času bodo pokazali slovenskemu svetu jeden velik, znamenit uspeh, izposlovali so si čisto nemško šolo, s katero menijo doseči čez noč vse zaželjene smotre. Razsoden svet ne šteje te nove šole mej uspehe nasprotnikov naših; on sodi povsem drugače. Ni, da bi se tu govorilo o tem, a umestno je, da jim pokličemo v njih velikem veselji na tej novi pridobitvi nekoliko iz prošlosti v spomin.
Celjske
- Vse cenjene naročnike, katerim smo danes pridjali poitno-hranilnični položni list, prosimo, da blagovols zaostalo naročnino, kar najprej moč poravnati, ker as leto bliža h koncu in moramo tndi mi vedeti pri čem da smo.
(Občno zborovanja narodne čitalnice T Celji) vršilo se je 6. novembra v navzočnosti 56 članov. Iz poročil posnamemo: Društvo ima 106 članov, društvenikom je na razpolago 15 slovenskih, 5 hrvatskih, 1 češki in 6 nemških časnikov, dalje knjige 4 slovenskih in 3 hrvatskih literarnih druS-tev, poleg tega bogato in lepo urejena knjiž-
Ni še od tega mnogo let, ko so bile šolske razmere v Brežicah zelo prvotne; poleg drugih nedostatnoetih je tudi ta, da so bili v šoli združeni dečki in deklice, kakor v kaki šoli najneznatnejše gorske vasice. Da so se te razmere predrugačile in zboljšale, trudilo se je zelo nekoliko mest-janov; zgradili so lepo novo Šolo in v šoli štirirazrednici ločeni so bili dečki in deklice. S tem so se storili omenjeni mestjani zaslužne za mesto in si pridobili posebno odlikovanje.
Z novo pridobitvijo, nemško šolo, vr- i| nejo ae Brežičani v starodavne prvotne razmere, iz štirirazrednice nastane dvorazred-nica in zopet bodo v Soli združeni dečki in deklice, a slovenskemu življu se vender tudi v tej Soli ne bodo mogli izogniti. Oče tej pridobitvi je njih voditelj gospod Gustav Del Cott; a čem bodo odlikovali njega za to zaslugo?
Ta njih pridobitev, kakor vsi njih napori, in tudi njih najnovejša vesela pobra-timija z mesti in trgi istih teženj ne morejo v resnici plaSiti breških Slovencev, če - j vsi zložno in jedino vrše svojo rodoljubno dolžnost kakor doslej. Če bi pa vendar katerega izmej nj>h maloduSno jelo skrbeti in bi omahoval, pogleda naj na lego našega mesteca in na njega nemški živelj in takoj ga mine ves strah. Otočič ne zasuje morja, | morje poplavi otoke.
Ogenj narodne zavednosti se je zanetil tudi v našem okraji, njega zubelj (plamen) Šviga veselo kviško ter prijetno greje in sveti široko na okoli. Nas vseh sveta, rodoljubna dolžnost je skrbno prilagati mu, da ne ugasne, osobito pa onih mož, katere je narod odlikoval in jim zaupno to skrb izročil.
novice.
niča. Društveniki shajali so se dan na dan v njim prijetno zabavo; društvo pa je priredilo 3 plesne večere in 2 večji plesni veselici in sklene leto 1892 z običajnim „Sil-vestrovim zabavnim večerom". Do takrat priredi se še nekaj zabavnih večerov. Čitalnica ima lepo premoženje, katero so bode še pomnožilo za svoječasno opravo narodnega doma.
Vabilo na redni občni zbor »Zveze slovenskih posojilnic") kteri se bode vršil v četrtek dne 15. decembra ob 10. uri pred-podne v dvorani celjske čitalnice v Celji. _Dnevni red: 1. Poročilo načelnika. 2.
Poročilo društvenega revizorja. 3. Posvetovanje o porabi postave z dne 1. junija 1889. na Zeljo krške posojilnice. 4. Posvetovanje o eventuelni vstanovitvi skupne denarne zadruge. 5. Razni nasveti. — Opomba: Po §11 drufitvenih pravil smejo se udeleževati občnega zbora pooblaščenci v zvezi stoječih posojilnic, pa tudi vsak zadružnik takšnih posojilnic. — Zborovanje se tedaj ne bode vršilo v Celovcu, kakor smo zadnjič poročali, ker so se pokazale neke ovire za letos. A skušalo pa se' bode prihodnje leto napraviti zborovanje gori in se bode poprej vm potrebno vkrenilo.
(Volitve za okrajni zastop celjski) bodo v kratkem razpisane. Volilni imenik bil je do 15. t. m. pri c. k. okr. glavarstvu na pregled.
(Okr. bolniina blagajnica celjska.) Podrugod bodo volitve prihodnje leto na novo razpisane. V Celji pa še stare niso končane. Kje je vzrok? — Led se raztopi, kamen se ogloda, le vest celjskih nemšku-tarjev ostane kosmata.
(Dvajset kron) za družbo sv. Cirila in Metoda podaril je prvi v Celji gosp. dr. Josip Sernec. Drugi darovatelj je gospod Peter Majdič, veleposestnik in tretji pa g. A. Elabacher, veletržec v Laškem trgu.
(Kje ci, pravica?) Celjski okrajni zastop je, kakor znano, le pod tem pogojem za železnico Grobelno-Rogatec 20.000 gld. dovolil — ako bodo napisi na postajah te železnice tudi slovenski. Deželni odbor je na to opravičeno zahtevo odgovoril, da nima on pravice, o tem odločevati, da je celjski zastop s to zahtevo prepozno prišel na dan, da ima o tem kupčijsko ministerstvo odločevati. Mi stavimo, da bode to ministerstvo, če bode vprašano, reklo, da ono nima pravice. Tako se nas Slovence, vodi za nos.
(Umrl) je dne 25. oktobra g. Franc Kam-merer veleposestnik v Celji. Rajni je bil tast g. državnega poslanca M. Vošnjaka. Vdeleževal se je narodnega dela in se veselil napredka Slovencev v Celji. Volil je vedno zavedno narodnega moža.
(Is Celjske okolice) (Slučaj, kako postopa nemški graški denarni zavod). Nekemu kmetu iz St.-Jurijske okolice posodila je štajerska hranilnica v Gradci, oziroma njen zavod zastavnih pisem, leta 1H78 posojilo po 1200 gld. — Leta 1K87 zaostal je dotični kmet z obrestmi na dolgu, na kar je dobil tožbo in bil obsojen, da posojilo vrne. Na podlagi razsodbe vknjižila se je zvršilna zastavna pravica pri njegovem posestvu. Kmet je potem poplačal zaostale obresti in stroške, katerih ni bilo ravno malo. Leta 1891 zaostal je zopet s plačevanjem obresti na dolgu; omenjeni denarni
zavod vložil je po svojem odvetoikn novo tožbo, potem je dobil sodbo in je dal še enkrat zvršilno zastavno pravico vkinižiti ter potem gnal zemljišče na prodajo. V tej | sili iskal je pomoči pri , Južno-štajeraki hranilnici", ktera mu je posojilo dovolila in tako se je rešil ljubeznjivega nemškega graft-kega zavoda, kteri mu je čisto po nepotrebnem napravil velikanske stroške, drugo nepotrebno tožbo, sodbo in vknjižbo. Omenjeno postopanje zastopnika graškega denarnega zavoda se pač sme imenovati nepotrebno odiranje slovenskega kmeta. Slovenski kmetje pa se lahko u£6 iz tega, kako prijateljsko postopajo graiki Nemci ž njimi.
(Ubegla kaznenca.) Pretekli teden bilo
je odposlanih več kaznjencev iz jetniinice celjskega okrožnega sodišča v Ljutomer, da bi ondi delali pri kmetih, vinogradih, itd. in dostali svojo kazen. Od teh pobegnila sta dva ter se potikala nekaj dni po okolici, na to pa jo krenila nazaj v Celje ter se sama javila sodišču. Pri vprašanji, zakaj sta to storila, povedala sta, da ondi ni za živeti in sta jo vsled tega primahala nazaj. — Tudi znamenje časa! Ubogi kmet, to kar je za tebe dobro, ni niti za kaznjence.
(Shod koroških Nemcev in nemikn-tarjev,) ki je zboroval pretekle dni v Celovcu in se posvetoval, kako zaprečiti, da bi koroški Slovenci ne prišli do spoznanja sebe, oziroma se jim zatrl čut narodnosti, daje mnogo posla in pisarije nemško laži-liberalnim časnikom. Zborovalcev je bilo baje do pet sto, katere so posamezni govorniki navduševali za nemštvo in slikali s črnimi bojami strahove, ki prihajajo s Štajerskega in Kranjskega hujskat (?) ko- jj roške Slovence proti Nemcem. — Boje se, ! da bi koroški Slovenci nakrat ne ugledali .velikih dobrot", ki jih imajo od koroških Nemcev in nemškutarjev ter jim pokazali, da hočejo biti sami gospodaiji na lastni zemlji. — Verjamemo, da jim prede, tem oholim nemškutarjem, ker bi radi, Oa bi Slovenec bil še vedno para in rob ter bogatil s svojimi žulji njih Žepe; takih Slovencev seveda se ne branijo in hočejo mirno ž njimi živeti. A tistih pa, ki bi vedeli, da znajo zase ravno tako lahko pridobivati, kakor za tujce in ki vedo, da so za gospodarstvo ravno tako dobri, kakor Nemci, če ne bolji, teh pa ne marajo, teh se bojijo. Toda gospodje! prepozno ste odprli oči, koroški Slovenec davno ve. kdo mu je brat in kdo mu hoče dobro in se bode otresel vašega jarma, četudi s težo. Nam bratom pa tudi ne bodete zabranili priti k njim, da jih navdušimo za sveto stvar, ker mi smo njih krvi in imamo enake borbe kakor
oni. Slovenec je domoljub in naj bode s katere dežele hoče, zato pa ljubi širno, mogočno Avstrijo, ki bode dala tudi zatiranemu Slovencu svoje pravice. — Vi pa zborujte in se repenčite, kakor vam drago, ker vse to nič ne pomaga. Kar je našega je naše in to nam pustite pri miru, mi itak puščamo vaše in mir bode! — Če smete vi in med vami Prusi delati na to, kako potujčiti nas, smemo tudi mi postavljati se v bran. Nam ni moč očitati nič, vi pa ste zakrivili marsikaj in to pripoznajte, pa bode mir besedi.
(Društvo slovenskih zasebnih uradnikov.) Razna društva so se že ustanovila med nami Slovenci, tako na primer šolsko društvo .Sv. Cirila in Metoda," ki ima namen skrbeti za izobražbo slovenske mladine na podlagi materinega jezika; „Kat pol. in gospodarska društva," ki skrbe za izobražbo in podporo kmetskega stanu, itd. Vendar pa nam še_ manjka društev in sicer zelo potrebnih. Že koroški .Mir", .Domovina" in .Sildst. Post" so povdarjali potrebo vstano-vitve .Slov. obrtnega društva," ki bi imelo namen, slovenske obrtnike združevati, jih izobraževati in podpirati. Ravno tako in pa še bolje potrebno pa je .Društvo zaseb. slovenskih uradnikov," ktero bi imelo namen. 1. Združevati zasebne uradnike in jih seznanjati. 2. Jim služiti v izobražbo, zabavo in spodbujo v narodni zavesti. H. Podpirati društvenike sploh, posebno pa v časih bolezni in kadar so prišli ob službo brez 'lastne krivde. 4. Posredovati pri oddaji služeb, ter tako skrbeti, da drušvenik brez službe, čem poprej dobi njemu primerno mesto. Da se doseže ta namen, treba bode temu društvu dobre podlage in ga razširiti na vse slovenske pokiajine ter podpirati, kolikor mogoče. Društvo bode tudi še zaradi tega velike važnosti, ker bode skrbelo, da dobijo slovenske občine, dobro izgojene občinske tajnike. Mnogo se nahaja na Spod. Štajerskem občin, kjer so občinski predstojniki, (župani) narodnjaki, ker pa so tajniki ali nasprotnega mišljenja ali pa slovenščine premalo vešči, se mora njim na ljubo nemško uradovati; to pa še posebno, ker jim višja politična oblastva vedno vsiljujejo le nemške dopise, in je vedno treba odločno zahtevati, da se slov. županom uraduje v slovenskem jeziku, kar pa je odvisno pre-mnogokrat skoro od tajnika, neupogljivega, v narodni zavesti. — Hoteč skrbeti za obstanek in zboljšati prihodnost, skleniliso celjski zasebni uradniki osnovati tako društvo se sedežem v Celji in sicer za vse slov. pokrajine. S tem društvom vstanovila bode se bolniška blagajnica in pa penzijski zaklad iz katerega bi dobivali društveniki, ki
so brez lastne krivde prišli ob službo ali v nesrečo, podpore. Osnovalni občni zbor bode meseca decembra 1.1. (glej naznanilo) ter je želeti, da se za to važno stvar zanimajo vsi rodoljubi in se vdeležija mno-gobrojno osnovalnega občnega zbora.
(Osnovalni občni zbor) društva slo venskih zasebnih uradnikov bode 8. grudna t. I. v Celju. Natančneje naznanilo prinesla bode prihodja .Domovina"; vendar pa se gg. zasebni uradniki opozorijo že danes na ta zbor in se vabijo, da blagovolijo javiti udeležbo ob pravem času osnovalnemu odboru tega društva.
(Ob grobu) in niti tam se ne konča pertidnost in nesramnost celjske .straže". Ko je umrla pred kratkim v Žalen gospa Marija Žuža (katera je .vahterci* bila seveda vzgor prave germanske žene) zagnal je ta list na ves glaa krik, zakaj se .gesin-nungtiichtig" prijatelji iz Celja niso udeležili pogreba, ter jih opravičuje ob grobu s tem — da po zavijanji in hudobnosti Slovencev niso dobili nobene vesti o smrti ranjke. Smešno in perfidno! Celjanom toliko priljubljena .Tagespost" prinesla je vest takoj po smrti; tukajšnega razglasil nega zavoda slugaraznašalje parte dan pred pogrebom po celem mestu — in glejta, iskreni prijatelji ranjske gospe, niso črkice o tem zvedeli — in niso mogli priti k pogrebu!!! Mi pa zvemo iz gotovega vira, da so se ravno o času pogreba ti iskreni prijatelji ranjke zabavali na lovu v mestnem logu, kjer je do 40 gospodov (VValland, Schurbi i. dr.) med njimi cela vrsta večletnih gostov g. Marije Žuža — postreljalo več zajcev, srn in — kozlov ter popilo okroglo 100 litrov vina — menda kot običajni salamander za ranjko. Seveda na dva dela trgati se tudi celjski nemškutar ne more, na lovu in pri pogrebu ob enem biti ne gr*5 — zato pa naj vsaj drže ti gospodje takrat — jezik za škrba stimi zobmi .nemške vahterce." Z Bogom!
(„Ilustrovani narodni koledar") za leto 1893. je ravno dotiskan in se razpošilja. Knjiga je po vsebini, kakor tudi po vnanjosti vsega pripoznanja vredna in se lahko meri z vsako nemško enako knjigo. Upati je, da bode naša inteligencija z veseljem nabavila si to knjigo, ki dela gotovo čast vsakemu salonu. Cena izvodu je en goldinar a. v. ter je dobiti pri Dragotinu Hribar ju v Celji, kakor tudi po vseh drugih bukvarnah.
Spodnje-fttajermke novice.
(Premembe pri i. duhovščini). Č. g.
Andr. Vodušek, župnik v Leskovcu v
Halozah, je dobil župnijo v Vojniku. Umrl je č. g. J. Toporišič, župnik v Št. Lovrencu nakor. ž. Č. g. Fr. Černenšek, kaplan na Vidmu, je premeščen v Št. Vid pri Ponikvi, na Videm pride č. g. kaplan Fr. Brglez ml. od Sv. Štefana pri Žusmu.
(Premembe pri nradnikih) 6. dr. Fr. Pevec, sodnik v Ormoži, premeščen je v Ptuj; na njegovo mesto je prišel iz Maribora kot sodnik v Ormož sodniski pristav gosp. A. Lihiš.
(Premembe pri učiteljih). V Cezanjev-cih pri Ljutomeru je postal nadučitelj g. Fr. Schneider na Cvenu; k Mali Nedelji pride za učitelja g. Fr. Caherl iz Cezan-jevic; za podučitelja v Spodnjo sv. Kuni-goto pride g. A. Požegar. G. G. Vodušek i je postal nadučitelj v Trbovljah-Vode in g. M. Lesnika pa nri Sv. Ani na Krembergu. G. J. Cotar iz Št. Pavla je dobil naduči-teljsko službo na Gomilskem. g. A. Kosi (znani mladinski pisatelj slovenski) pa učiteljsko službo v Središči. G. M. Repič iz Frankolovega gre za podučitelja v Stranice, in g. Žvokelj iz Cerkovc k Sent-Vidu pri Gradcu. V brežkem okraju namestujeta gg. Kukovec (v Pišecah) in g. Šega (v Dobovi).
(Umrl) je v Gradci obče spoštovani, odločno narodni blagr. gosp. major Andrej Komel pl. Sočebran. Rajni bil je vojaški pisatelj in je priredil več slovenskih knjig za poduk v vojaški službi, itd. Rojen je bil v Solkanu pri Gorici leta 1828. — Malo i imamo Slovenci enakih vojakov, ki bi tako spoštovali materščino, kakor rajni Komel. Zato pa naj služi vsim v posnemanje kako je biti naroden in odločen. V hvaležnem spominu ostal bode vsakomu, ki je imel čast poznati ga. — Bodi mu lahka tuja zemlja!
(Občni zbor) podružnice sv. Cirila in Metoda v Laškem vršil se je v nedeljo dne 13. t. m. Shod se ni tako obnesel kakor bi bilo želeti, ker je vnanja vdeležba bila premala. Krivo je temu to, daje bilo Martinovo proščenje in so kmetje takoj po cerkvenem opravilu odšli domu; navadno ta dan gostujejo. Vedar je bilo zborovanje še precej obiskano po tržanih in bližnjih sosedih, katerim sta gg. M. Medved in D. Hribar razlagala zakaj da je ravno sedaj potrebna družba sv. Cirila in Metoda. Pevci celjski in pa domači mešani zbor pa so s svojimi milimi pesmami razveseljevali zborovalce. — Volil se je tudi nov predsednik v osebi g. J. Drobniča, podpredsednik pa je g. Konrad Blsbacher in odbornikom pa čast. g. župnik Jakob Smole. Odstopivšemu presedniku izrekla se je zahvala na blagem delovaji. — Prihodnje zborovanje bode po novem letu in je upati, da bode vdeležba ogromna.
(O slovenskem uradovanji pri občinah)
imeli sc razgovor župani in obč. tajniki celjskega, šoštanjskega, Vranskega in gornje- . gradskega okraja pri županu na Rečici g. I M. Pirtovšeku. Razgovor bil je tudi o več drugih občinskih uradov tikajočih se zadev in sprožila se je misel, da bi se osnovalo, II društvo privatnih uradnikov. — Več bodemo poročali.
(V Sevnici) je brežki okrajni glavar v nedeljo 6. t. m. g. Fr. Lenčeku, slovesno izročil zlati križec, ki mu je bil podeljen < d presvetlega cesarja, kakor smo zadnjič omenili.
(Mesto Maribor) vzame 150.000 gld.
na posodo.
(Bralno društvo) se snuje v Laškem pri Celji. — Lepo to misel pozdravljamo z veseljem, ker ravno to društvo je tu velikega pomena. —
(Ogenj.) V ponedeljek, 14. t m. popoldne gorelo je na Arclinu pri Ravšaiju. Pogorel je hlev s skednjem. Nevarnost je pretila najbolj kozolcu, koji je ne. daleč preč, poln pridelkov. Gasilci vojniški prihiteli so k požaru. Tudi hiralniška brizgalnica je delovala. .Zapalili so baje otroci. .
(V Šmarji pri Jelšah) se je osnovala nova posojilnica. Živela! Vsaj jo je tu hotel osnovati gospod dr. Jos. Vošnjak že pred 21 leti, isti domoljub slovenski, ki je jj prvi Slovence opozoril na te zavode, ko je 1. 1868 ali 1869 potoval po Češkem, kjer so že takrat imeli vse polno Bzaložen".
(Iz brežkega okraja.) Dobil sem iz i Jurkloštra pismo s slovenskim naslovom, h kteremu je bila pripisana nemška žaljiva opazka, napisana najbrž od ene tistih oseb. kterim se pisma za razpošiljanje zaupajo. — Čudno, da ne pozna to človeče božje in državne zapovedi, tuje blago pri miru pustiti. Koristno bi pa bilo omenjeni osebi, da se nemškega pravopisja uči, da ne napiše v v*aki drugi besedi najmanj en pogrešek. (M. S.)
(Zadušila) se je bila v Malem Kamenu pri Koprivnici 70 let stara žena nad ognjem, r ki ga je bila v veži zakurila, da bi se bila grela.
(Legar in griža) se razširjata jako
močno po vsi okolici Slovenjega Gradca na J . Štajerskem. Ozirom na to epidemično bole- |; zen ukazal je okrajni šolski svet začasno zapreti ljudsko šolo v Muti, v Št. Martinu na Paki, v Topolšici, rV Sv. Florijanu pri Šoštanju, potem šolo Šoštanjske okolice in : šolo na Janževem vrhu.
(Nova šola) se bode ustanovila v j Turjah (pri Laškem); razširili s« boste na dva razreda šoli: Šmartno in Št. Ožbold i na Poliorji.
(V Belih vodah pod sv. Križem) šel je počet kom t. in. tam jako čislan in premožen
kmet Leskošek kupovat vina. Vino, ki ga je knpil, pripeljali so mu sicer na dom, a njega ni bilo več. Po več dnevnem iskanju našli so ga v nekem jarku mrtvega kamor je najbrž v temni noči na potu domu padel Našli so pri njem vse denarje.
(▼ Psvnika pod Šoitanjem) pasli so otroci in si zakurili. 7 letna hči Jak. Slivnik recte Potočnik prišla je tako blizu ognja, da se ji je obleka unela in je sirota med groznimi bolečinami umrla.
(V Stari Vasi pri Velenji) raztrosil je kmet J. Doblšek po neprevidnosti nekoliko mitnice, njegov dve letni otrok najde ta strup, ter ga zgrize misleč, da je sladkor, — in je v kratkem umrl.
(Bralka čitalnica) je imela v nedeljo, 13. t. m. zopet časten dan, ki se sme z zlatnimi črkami zapisati v njen časoslovnik. Igrala se je veseloigra .T^žka—ribe", pri polni dvorani, v kateri smo videli mnogo odlične narodne gospode, domače in bližnje (med gosti je bil tudi vpokojeni ravnatelj in pisatelj slovenski, g. Bradaška, ki biva zdaj v Brežicah na počitnicah.) Ta igra je prav pripraven, če tudi težak komad, ker ima v njem sleherna oseba določen in ostro izražen značaj. Klubu temu se je igralo izborno
—	vse je šlo čudovito gladko. Ugajalo so tudi toalete igralcev, osobito gospic skozi in skozi. Pohvaliti moramo posebno vse igralke. Izvrstna moč, z velikim talentom je g. Zagorec; posebno se je trudil g. Vran, pa tudi vsi ostali gospodje so bili popolnoma kos svojim nalogam. Vsled tega je bil skupen vtis igre popolnoma dober. Na dnevnem redu je bilo še petje in igra na citre, česar pa žal niso mogli radi hitro se pomikajoče ure vsi poslušati. Zato bi bilo želeti, da bi se v bodoče predstave prej vršile
—	pa tudi to bi bilo dobro, da bi se dvorana preveč ne kurila.
(Vtfgim državnim pravdnikom) v Gradcije imenovan na mesto pl. Schreya, ki je premeščen v Beč k najvišjemu sodišču, g. pl. dr. Pflflgl. ki je svoje dni tudi v Celji služboval.
(V Sevnici ao bralnega društva pravila) že predložili v potrjenje." Živilo novo društvo!
(Iz Pišečke fare) pri Brežicah se nam poroča, da so tudi ondi že nekateri posestniki dobili veliko vina od novih vinogradov, n. pr. stotnik Hibšman kaeih <>0 veder. — Župan Podvinski vGlobokem, ki je letos že 19 leto za občinskega predstojnika izvoljen, je začel še le 1. 1889. nov vinograd delati, pa je že letos 20 veder vina pridelal. In vino to ima ceno, lepo ceno, od 17—20 gld. vedro. Nauk: Delajte nove nasade!
Srage dovemka norice.
(Prva krona.) Neimenovan rodoljub nam je doposlal nasledni nasvet, ki ga svojim čitateljem toplo pijporočamo v dejansko uvaženje. Kmalo dobimo po naš m cesarstvu, nov denar. Celovški rodoljubi so sklenili' kakor poroča zadnji .Mir", .prvo krono"' ki jo v roke dotoJ, podariti družbi sv. Cirila in Metoda Kakor oni pozivljejo vse koroške rodoljube brez izmjene stanu, da se pridružijo temu nasvetu, tako bi bilo umestno, da se domorodci i po drugih slovenskih deželah poprimejo te srečne misli Kaj ko bi odborniki več kakor 100 podružnic to stvar vzeli v roke in povsod nabirali .prve krone" in je položili na versko-narodni žrtvenik družbe sv. Cirila in Metoda, vkrog katerega se zbira že čez tisoč slovenskih otrok, is-kajoč zavetja pri tej svoji ljubeči materi. Ta s kronami obdarovana slovenska deca, ki je brez družbe v nevarnosti odtujen}*, bode kedaj dičila kot drag venec slovensko domovino.
Prepričan sem, da vsi slovenski listi bodo radi izkazovali .kronine darove".
(Poročil ae je) dne 10. novembra v Škofji Loki c. k. notar gosp. Niko Lenček z gospodično Lino Koceli. — Dne 15. novembra pa Miloš Zavadlal, c. k. profesor z gospodično Mimico Ivančič iz Tolmina. — Čestitamo!
(Pomoč vinogradnikom) ob Savi, osobito na desnem bregu na Dolenjsken^ pri Krškem so vinogradniki letos brez vinogradov že, brez denarja, brez živeža že zdaj in brez dela. V prejšnjih letih so po zimi v lepem vremenu že v vinogradih delali, in s tem si kolikor toliko zaslužili — ali sedaj jim druzega ne kaže, kakor izseliti se, ako bi le vedeli kam? Beda je pač strašno velika Zato premišljnjejo rodoljubi, kako bi kinetu, ki si sam pomagati ne more, na pomoč prišli. Kmetijska podružnica in posojilnica snujete prošnje na deželo, vlado in hranilnico, da bi ti dali okrajem v roke, omenjenih zavodov brezobrestna posojila za nekaj let v smislu dotične postave, da bi omenjena zahoda zopet dalje dajala vinogradnikom tudi obrestna posojila v ta namen, da si napravijo nove vinograde. Kmetijska podružnica bi delo nadzorovala, posojilnica pa gledala, da čez nekaj let, ko bodo novi vinogradi zopet rodili, kmetje vsaj v obrokih posojilo vrnejo. — Kmetijska podružnica v Krškem se bode o tem pri vel. zboru dne 20. t. m. posvetovala.
(C. kr. obrtni šoli v Ljubljani) s slovenskim učnim jezikom, in sicer eno za lesno industrijo, druga za žensko ročno delo (umetno vezenje in šivanje čipek) izvrstno
napredujete, kakor kažete nam dodli prvi letni izvestji, izdani od ravnatelja Jos. Šubica.
(Za Cerknico) na Notranjskem se je dovolila sodnija in davkarija, kar si je prebivalstvo teh krajev že davno po pravici želelo.
(Kmetijske podružnice v Krikom) občnega zbora v nedeljo, 20. t. m. se bode udeležil tudi tajnik Pire iz Ljubljane, ker se bode razpravljalo važno vprašenje o podpori silno pomanjkanje trpečim vinogradnikom.
(Županom ▼ Radečah pri Zid. moata) bil je izvoljen Jakob Rižnar, pošten in vrl narodnjak. Svetovalci pa so: Šajer Moric, Burkelc Franc, Završnik Franc, Ravnikar Josip, Laharner Franc in Simončič Janez.
(V Idriji) so letos popravili cerkev sv. Križa na pokopališči in pokopališče samo; bodoče leto nameravajo mestno hišo urediti; > otvoril se bode tu tudi 5. dekliški razred.
(Z Dolenjske strani) se nam piše, da 1 izseljenci marljivo pošiljajo v Ameriki pri-služene novce, in da je to edina podpora za nekatere obožane in zadolžene male kmet-ske družine, zlasti v vinskih (t. j. bivše vinskih) krajih.
(Novo mesto) na Dolenjskem dobi javno bolnišnico. — Zadnje porotne obravnave so trajale le dva dni.
(Šolsko novico iz Krškega okraja.) Pedagogiško društvo v Krškem, kateremu je družba sv. Cirila in Metoda, ki podpira že 12 šolskih zavodov, odgovorila, da ne more poupirati še nameravanega slovenskega učiteljišča. Sklenilo je prositi kranjski deželni zbor, da se ustanovi takov zavod na deželne t roške. »Pedagogiško društvo" bode pa svoje književno delovanje nadaljevalo, izdalo 0. letnik svoj in imenovalo poverjenike. — V c. kr. okrajni šolski svet je voljen kot učiteljski zastopnik g. L. Abram, nadučitelj v Kostanjevici. — Službami menjajo v tem okraji gg. nadučitelj i: Cepuder (na Studenec), Gantar (na Čatež,) Račič v Boštanj, in gosp. Cepuder gre tudi na Studenec, g, Nagel pa v Leskovce. — V Veliki Dolini je nastavljen g. Strel, ki je v Bosni, v Kostanjevici pa g. Potreb in.
(Pri menjavi starega srebrnega denarja) naj bode občinstvo previdno, da ga ne pošilja nezanesljivim menjalcem v velika mesta, n. pr. na Dunaj, kjer se večkrat nepravilnosti gode, kakor se je pripetilo celo slovenskemu denarnemu zavodu.
(Čudna posojilnica ali čudna sodnija). Vsled tožbe posojilnice v Črnomlju objavlja to sodišče v ljublj. uradnem listu — nemški razglas.
(Koristno darilo). Deželni odbor kranjski je podaril obrtni nadaljevalni šoli v
L
Krškem po 20 iztisov Funtekovega spisja in dr. Romihovega knjigovodstva
(Shoda podružnice sv. Cirila in Ms-toda) za Pribloves in okolico ter Št. Janž v Rožni dolini na Koroškem vršila sta se 6. t. m. Posebno pomenljiv in dobro obiskan bil je za Pribloves, ki je zboroval v Dober -livesi. — Nemškutarji sicer vse zavijajo ter delajo smešno, a v resnici pa se tresejo, kakor bi imeli kostno mrzlico. No naj dela Plaveč in privrženci, kakor jim drago, ljudstvo pa bode kmalo razvidilo, da taki možje niso zanj in jim priporočilo, da pomedejo pred svojim pragom ter pričnejo nekoliko drugačno življenje, kakor ga živi renegat Plaveč.
(Silno star rimski denar), kakoršnih
je malo. našel se je v krškem šolskem vinogradu.
(Odbor akad. društva „ Slovenija* na Dunaji) sestavil se je za zimski tečaj 1892, 93. sledeče: Predsednik g. Fran Regally, pravnik; podpredsednik g. Ivan Borštnik, medicinar; tajnik g. Jakob Zupančič, modroslovec; blagajnik g. Ivan Benedig, medicinar; knjižničar g. Zvonimir Dokler, modroslovec; arhivar g. Fran Potočnik, pravnik; odbornik: g. Josip Omerza, tehnik; namestnika: g. Leopold Poljanec, modroslovec in g. Fran Razmožnik, medicinar; revizorji: g. Anton Mihalič, medicinar, g. Vladimir Ravnibarin i' g. J. Žilih, modroslovca.
Druge avstrijske novice.
(Državnemu zboru) se je predložil državni proračun, ki kaže 610 milijonov stroškov in le malo več dohodkov.
(Ogersko ministeistvo) je odstopilo. Ošabno mažarstvo ponaša se celo proti kroni nezapopadno. — So jih preveč zibalil
(Viije sodnije svetnik) vitez Waser, ki ni bil Slovencem naklonjen, dasi je bil sam slovenske krvi, je šel v pokoj. Na njegovo mesto je prišel grof Gleispah, Nemec; ki je na glasu, daje pravičen sodnik. j| V sedanji dobi bodo v Avstriji najbrže vsa boljša mesta dobivali Nemci; zato bodo slovenski poslanci podpirali vlado. —
(Novega denarja) utegnemo o novem letu že nekaj dohiti. Krone (srebrne) 100 vinarjev ali sedanjih 60 kr.) so prav lepe, a skoro čisto take, kakor sedanje četrtinke goldinarske, ki se bodo v kratkem preklicale. Lepi so tudi cekini (zlati) po 20 in 10 kr. — pa ti še ne bodo tako hitro krožili.
(V Olomucu) je izvoljenjza nadškofa dr. Kohn, primeroma mlad, duhovit duhovnik češke narodnosti. — Skozi 300 let so bili le plemenitega stanu škofje v tej ime.
nitni in silno bogati škofji — zdaj je izbran mo2 priproste korenine.
(Češke stranke) so se na svojem velikem shodu v Pragi zjedinile v poglavitnih točkah.
(O kanalih), ki bi vezali Donavo z Odro ali Vislo m Labo, se je vdržavnem zboru posvetovalo.
(Mala loterija), ki prinaša vedno manj dohodkov, bode se v Avstriji odpravila Ali so se ljudje spametovali? Ali nimajo revni
ljudje več denarja za loterijo? Kdo ve? Najprvo jo utegnejo na Ogerskem zapreti.
Ogled po Urokom greto.
(Ruski caijevit) je potoval z Grškega domu *skozi Avstrijo, in je bil na Dunaji prijazno sprejet.
(V Parizu) so se zopet dinamitne bombe razpočile in več oseb ranile.
(T Italiji) so pri volitvah v državno zbornica predrli vladni privrženci.
Do]
Od T^alk«. (O bralnih društvih) Mislim, da mi ne bodo dragi čitatelji .Domovine" zamerili, ako bi rad nekaj o bralnih društvih omenil.
Prepričal sem se, da je ložje .bralno društvo" ustanoviti, kakor ga pa potem pri krepkem življenju ohraniti in vzdržati. Nekatera društva so sicer v dobrem stanji in v dotičnem okraji veliko koristijo, a žal, da ne vsa. Pred vsem je potrebno umeti kmetske razmere. Za vbožne prebivalce je navadna letnina 1 gld. 20 kr. previsoka. Dobro bi bilo tudi pri bralnih društvih se ravnati po vzgledu družbe Mohorske: Boljše je manjša letnina pa veliko število plaču-jočih, stanovitnih udov. Gmotno stanje bi bilo ravno tako dobro, ako je n. pr. dve sto udov, kteri bi vplačali samo 60 kr. letnine, kakor če je sto udov plačujočih po 1 gld. 20 kr. Duševna korist društva bi pa bila v prvem položaji veliko večja. V vsakem okraji se najde rodoljubov, kteri radi še kaj več žrtvujejo v prospeh dobre stvari. Dazamo-rejo vsi društveniki časopise čitati, je le mogoče, ako je lepi red pri izposojevanji listov; večina jih hoče brati v domači hiši, kjer so tudi vsej družini na razpolago. Bližnji bi jih naj imeli po dva, do tri dni, bolj oda-Ijeni pa jih vsako nedeljo dobijo in zopet nazaj oddajo. Po dogovoru jih nekteri čitajo prej, drugi pozneje. Najbolj priročno je ljudem, da je bralna soba pri cerkvi, kjer se ob nedeljah shajajo.
Kmetsko ljudstvo navadno kmalo postane malomarno in zaspano za dobro stvar; potrebno je torej, da se večkrat v letu prirejajo društveni shodi, pri kterih so vnema in navdašuje za narodnost in omiko.
Vspored pri shodnih in narodnih veselicah pa naj ne bo nikoli nravnosti nasproten, da smejo tudi duhovniki in vestni katoličani prisotni biti.
Vsako bralno društvo bi naj imelo, če le mogoče, svoj pevski zbor. Kmetaki pošteni fanti in dekleta se lahko vsako nedeljo v
i s i
bralni sobi vadijo v narodnem in cerkve nem petju. Lepo dostojno petje človeka blaži ga varuje temnih strastij in duševnega pro pada, mu povzdiguje duha k Bogu, ter mu veliko veselih ur v življenju nakloni. Ni je lepše harmonije, kakor je dobro ubrano, čve-teroglasno petj<3 mešanega zbora; le žal; da smo v tej važni stroki pri nas še tako zanemarjeni. Slovenska mladina ima zadosti veselja in zmožnosti za petje, le želeti je, da bi jo duhovniki, učitelji in glasboljubivci v tej reči bolje podpirali.
Veliko dobro delo in neprecenljive zasluge si pridobi vsak, kdor med ljudstvo po dobrih časopisih in knjigah (zlasti mohorskih razširja pravo krščansko omiko, ktera je podlaga rednemu, zadovoljnemu življenju, gmotnemu blagostanju, sploh časni in večni sreči. Upanje torej imam, da si bodo domoljubi duhovskega in svetnega stanu prizadevali vsaki župniji ustanoviti bralno društvo. Seveda so povsod ovire, pa ne bodimo malosrčni. Trudimo se vsi in dclajmj krepko in navdušeno, v edinosti in v ljubezni zdravili krščanskih načelih za napredek in duševni razvoj slovenskega naroda, da bo na častnem mestu med kulturnimi narodi v zgodovini človeštva.
Is talca. Z dovoljenjem c. kr. finanč. ministerstva priredila se je dne 30. m. m. v Žalci velika tombola, koje čisti dohodek se bode vporabil za olepšanje trga. Tombola se je jako dobro obnesla, kajti po odbitku precejšnih troškov, ostala je za zgoraj navedeni namen še prav lepa vsota. Za ta izvanredno dobri vspeh gre pa v prvi vrsti največja zasluga brdkima in vrlima gospema Bergmann in Bulla, kojima so se pri prodaji kart goldinarji kar kupoma vsipali. Ni čuda! Vsaj se je občinstvo kar trgalo za karte iz toli ljubeznivih rok. Bodi jima prisrčna hvala za njih trud.
V drugi vrsti pa so k ugodnemu uspehu pripomogli tudi lepi dobitki, koji so bili deloma poklonjeni, deloma nakupljeni. Pred
vsem naj se imenujeta gg. Vinko Vabič in Anton Sager. Prvi je podaril mladega, a tolstega prešiča v lepem zaboji, drugi pa lOz ▼ vrednosti 6 gl. Nadalje so darovali: gospod župan Hausenbichler pet prav praktičnih košar iz tukajšne pletarske šole, gospod pivovar Rakec sodček najboljšega piva, gospod trgovec Josip Širca prav lepi svečnik, gospod trgovec Globočnik štok sladkorja, gospod dr. Bergmann lični tičnik z dvema kanarčkoma, gospod .inžinir Bulla šest finih nožičev na mičnem stojala, gospod baron Gratschreiber precejšno število beloprst^ne posode, gospod Fric Vrečer telečjo glavo in govej jezik, gospod. J. Sadnik veliko posodo za zabelj, gg. Kolenc in Vratarič trgovca v Podsredi lepo vazo in še dragih več.
Vseh dobitkov bilo je bliža šestdeset. Sestavljenje dobitkov preskrbele ste todi . zgoraj omenjene gospti — kar se jima je | tudi prav dobro posrečilo. Vsi dobitki bili li so prav okusno okinčani in olišpani, da jih je bilo kar veselje gledati.
Omeniti je še, da se je tombole vdeležilo veliko število kmetskega ljudstva — kajti, prašiča za 10 kr. dobiti — tojemar-ii sikoga privabilo. In res — tolsti prešiček prišel je v roke nekega kmeta iz Migojnic.
Celje in bližnji trgi bili so dobro zastopani; celo oddaljeni Gornjigrad poslal nam j je gosta v osebi gospoda notarja Fischer-ja. Le čestitih Vrančanov smo pogrešali. Po tomboli svirala je znamenita godba in mladi svet sukal se je radostno dolgo čez polunoči.
V	novejšem času postalo je družbinsko življenje v Zalci živahneje — in morda bode vrla naša „Domovina" prav kmalu imela poročati o neki drugi veselici.
V	odboru za prireditev tombole bili pa pa so sledeči gospodje: dr. M. Bergmann, inženir W. Bulla, župan I. Hausenbichler, Ed. Kukec, učitelj Petriček, trgovec J. Širca in F. Roblek.	—a
8 Cvena pri IJ^lAnuni Naša občina je dne 9. vinotoka izvolila jednoglasno v svoji javni seji visokočastitega gospoda župnika pri Svetinjah svojim častnim občanom. Zaslužni mož bil je predsednik našega bralnega društva, vzgleden duhovnik in iskren narodnjak. Budil je narod s svojo navdušeno besedo pri vsaki priliki. Trudil se je z vso močjo, da vzgoji našo mladino po verskih naukih, da bi vzrasli možje poštenjaki in jekleni značaji. Težko, težko smo se ločili od njega. Njegova navduševalna beseda, njegova pogumnost in neustrašljivost bo | nam ostala neizbrisljiva v spominu. Daj mu vsemogočni Bog še mnogo let krepkega 1 zdravlja, čvrstih duševnih moči in jeklene i vo\je, da bo mogoče na svojem novem me-
sta v ormoškem okraji delovati tako blagodejno in plodonosno, kakor je pri nas.
X* IJatnuri Naš trg in vsa naša
župnija je izgubila uzornega duhovnika in gorečega narodnjaka. Sedanji žapnik pri Svetinjah, dozlaj kaplan pri nas, nas je zapustil. Tukajšna čitalnica mu je priredila od-hodnico, katere so se vdeležili skoro vsi slovenski tržanje in tadi odlični okoličanje. Govor se je vrstil za govorom. Ali iz vseh se je glasila otožnoat, da nas zapušča odlični narodnjak. Marsikateri korak naprej, katerega smo storili v zadnjem leta, sprožil je ravno on. Ohranili mu bomo hvaležno srce. Daj Bog, da mane opeša njegova trdna volja na novem domovanji Nnj drami todi tam narod, da se bo zavedel tlačenih svojih pravic, čitalnica ljutomerska in prebivalstvo slovensko vsega okraja mu je dolino globoko hvaležnost. Prepričani smo, da bo nastopil njegov vrli naslednik ravno isto pot. In tako hočemo vai narodnjaki delovati skupno, akoravno nas loči daljina, za blaginjo in korist milega naroda.
b Trbovelj: (Letno zborovanje ji podružnice sv. Cirila in Metoda v Trbovljah). Ob najlepšem vremenu zbirali so se udje podružnice sv. Cirila in Metoda v nedeljo dne 30. okt. v Trbovljah. — Vas oblekla je praznično obleko ter je a tem da je razobesila mnogo narodnih zastav, prijazno pozdravljala prihajajoče od vseh strani. Ob 3 uri popoldne bili so prostori g. Volav-šeka prenapolnjeni in mnogo udeležencev moralo je ostati zunaj. Toliko in tako odličnega občinstva še nismo videli v Trbovljah Točno ! ob tretji uri pozdravi z ljubkimi besedami tamošnji g. duh. svetovalec in žapnik Peter Erjavec zborovalce, povdarjajoč, kako potrebno je, da se otroci podačojejo v šoli na verski podlagi. .Vera in narodnost ne smete se ločiti, oboje moramo podpirati," pravi g. govornik.
Na to stopi na oder g. dr. Jos. Smec, kojega pozdravijo zborovalci z navdušenjem. Z znano svojo prepričevalnostjo in navdušenostjo razvija g. govornik potrebo verske n* rodne šole, ter pozneje poroča o tužnem stanu slov. dež. poslancev, kojih je izmed 63 le 8 za tako ogromno število Slovencev — Štajercev. Ko je bil g. dr. Srnec svojim volilcem razložil svoje trudapolno a vendar tako vspešno delovanje v deželnem zboru, kliče še jedenkrat vsem zbranim: Čuvajte na svoje otroke, na svojo mladino, na steber bodočnosti slov. naroda' Burno odobravanje sledilo je govornikovim besedam.
G. Dragotin Hribar navdušeno govori potem v socijalizmu, ki je tudi črv za razvoj slov. naroda.
Ke{ je g. Hribar že itak znan po svojih vnemajočih vspešnih, poljtidnih govorih, je jasno, da so ga zborovalci pazljivo poslušali in • ploskanjem pritrjevali njegovim zbranim besedam.
Za g. Hribaijem sledil je govor g. dr. Antona Medveda, stolnega vikarja mariborskega. Z ognjevito navdušenostjo izvabil je spretni gosp. govornik trikratno prisego, m obljubo zborovaloem, da hočejo združenimi močmi delati za versko-narodno šolo, za staro slov. geslo: .Vse za vero, dom, cesarja" Odobravanju njegovega premišljenega govora ni hotelo biti ni konca ni kraja
Zborovanje zaključi g. Bogataj, kapelan dolaki, ter navdušuje zborovalce k ustrajnosti v delu za versko narodno šolo zagotavljajoč jim obilnega plačila in hvaležnosti. Pozdravi še enkrat in zahvaljuje toplo tako odlične gg. govornike ter jim kliče: Na svidenje še v obilnejšem številu pri prihodnjem zborovanji! Zaključuje 8voj prepričevalni govor z besedami:
.Zatrli niste spečih, Ne boste nas bedečih*.
Med posameznimi govori razveseljevali so zbrane gg. pevci iz Zagorja a svojimi mič-nimi, lepo ubranimi slov. pesmami, za kar jim najtoplejša zahvala. Že se je mračilo, ko so se zborovalci vsi zadovoljni in navdušeni za slov. stvar jeli razhajati Vrlim, narodno zavednim Trbovljam pa kličemo: Na zdar in slava!
Slovenska knjige.
(Veniek pravljic in pripovedsk). Slo venski mladini apisal Josip Freuensfeld (učitelj v Ljutomeru.) Celje 1892. Samozaložba. Tiskal Dragotin Hribar. Na 87 straneh nam v tej knjižici podaja domoljubni slovenski učitelj 12 lepih pravljic in pripove-dek, ki so tako mično in pravilno pisane, da je veselje. Slog je lehak, jezik skozi in skozi pravilen, da izboren Obseg vseh poglavij prikladen otroški živi domišljiji, s kratka: knjižica spada med najbolje mladinske spise. Kako s toplim srcem zna pisatelj pravo struno ubrati, da si takoj čitateljevo srce pridobi, kaže že .uvod", ki ima nekaj tako ljubkih in v srce segajočih občutkov, da se malo kje bere kaj aličnega. — Prijatelji slovenske mladine, aezite po knjižici! Slo venski učitelji, utakniti jo v šolarsko knjižnico! Vanj b cena knjižici le 35 kr., s pošto 40 kr.
(Psdagogiiki letnik) krškega pedago-giškega društva je v hrvatski .Književni smotri" (priloga šolskemu listu .Napredku") kaj laskavo ocenjen. Kako pa to, da ga n\jeden slovenskih učiteljev še ni opisal?
(Iakrioe), zbirka pesmij m povestij, 3. zvezek je izdal dobro znani mladinski piaa-telj J. Leban, nadučitelj v Begunjah pri Cerknici. Stane po pošti 28 kr. in ae toplo preporoča.
(Prva odobrena šolaka knjiga sa slovenske maifisnaks šole) so Vrhovčeve zgodovinske povesti; torej eno knjigo že imamo? koliko imamo pa slovenskih meščanskih šol?
Na prodaj
je mlin s tremi kolesi in stopami. Proda se tndi posestvo obstoječe s hiie, gospodarskih poslopij, njiv, travnikov, h ost«, itd. Uplačati ae mora tretjina, drago po dogovora. Več pove Helena 8i kole k v Oorici, posta Rajbenbnrg.	(84) i
Primerna darila
priporoča uljudno
FRAN ČVDEH
urar
poprej
Josip Geba
▼ Ijubljani
Slonove ulice štev. 11.
ter vabi nljodno proč. duhovščino in si. občinstvo na ogled svoje velike izbora« aalege najraznovrst-nejSih iepaik ar, zlatih, srebrnih in nikelnatih, ■tonskih ar a nihalom, ur s rtojalom in mr bo-
dilnie (Weckeruhren), ar z godbo in godbenik valčkov v ličnih i>olitiranih omaricah, raznovrstnih P^" vsriiic, prstanov in shanov.
Cene žepnim uram so naslednje: f nikelnate ure .... od gld. 4 30 do 7—
srebrne ure s ključem srebrne remontov-ure iste z dvojnim oklepom zlate uro za dame . . zlate ure za gospode . Garantiram povsem ~
7 80 . lO— 750 , lfr-, 18-1« - . 36 , , 24- . 190-i poštenost pri meni
UKnUltir«UI	mm	f> —----
kupljenega blaga; sa zanesljivost mehanizma pa jamčim eno leto in pri boljših 2 in tudi 3 leta. — Cenjeni naročniki se mogd prepričati, da moje blago ni zamenjati s dunajskim tovarniškim blagom, vilic temu, da prodajam dobro blago za res nizke cene.	(63) o—1
Popravila izvrfiujem točno in zanesljivo ter jamčim sa dobro izvrtbo. — vnanjim naročnikom postretem po »elji s povratno poŠto.
Dnstrovani ceniki na ieljo pe po4ti in zastonj
ŠTEFAN BOUCON,
stola r <5>-
OraUce nlioe Stov. 83. OSUB
se priporoča za napravo vsakovrstnega v njegovo stroko spadajočega dela. Prevzame tudi vaako nopravo stolov pletenih s slamo m iico — Cene popravo B™ike»'del0 i^dno in trajno. (18) 12-7
286

MORIC RAUCH
Sotoiške »lice steklar v Celji RithuipiM
pripbroča svojo največjo zalogo vsakovrstnih steklenih in porcelanskih posod za gostilne, kavarne in dom, kakor tudi drugih steklenih, porcelanskih in glinast-nih izdelkov. Zalogo vsakovrstnih najfinejših oljnatih barv. Največjo izber zrcal in jtodolt vseh velikosti v okvirjih in brez njih.
Posebno pa opozarja slavno občinstvo na veliko zalogo vsakovrstnih najnovejših
sittilile n gistllie
i izredno snttobao Jikostj«
kakor tudi od priprostih do najkrasnejših namiz-
nih in visečih svetilnic po najnižjih cenah.
Priporoča se tudi za vsakovrstna
steklarska dela pri novih stavbah
in vsprejema vse v njegovo stroko spadajoče popravo ter jih izvrfiuje solidno, točno in ceno.
Naznanilo.
Ker se raznaša govorica, da kanim iz Šmarja iti. in se ne da dognati, jeli govorica nastala vsled tega, ker se je preselil g. notar Kolšek, ali vsled hudobije, izjavim, da ostaasai t Smarji in da ostane moja pisarna tudi po smrti gosp. Skaza v hramu gospe Skaza nasproti c. kr. štibernioe.
▼ Šmaiji pri MU, dne 5. novembra 1892.
Dr. Fran Jurtela,
odvetnik
T Spodnji Hndinji so v
hiši št. 11 nasproti gostilne „z. Wilden Mann" prostori, ki so jako pripravni za mizarsko, ko-larsko ali drugo enako obrt, takoj v najemščmo za oddati. — Natančneje- se izve v paromlinu v Spodnji Hu-
dinji-	(71) 3-3
Papir za cvetlice
m

drugi barvani papir
priporoča trgovina D. Hribar-jeva v Celji na debelo in drobno po najnižjih cenah ^p^
Posestvo t najem (štiqj) tli u prodij
se da v St. Jakobu, pol ure od julno železniške postaje St. Jur, tu so: njive, travniki, hosta in vinogradi, s poslopjom vred, vse v dobrem stanu. HiSa zidana, z opeko krita, kleti lepo obokani, pri obč. cesti: zraven tudi veliki kozolc, pod ugodnim pogoji — Več pove 6t«faa Boiman, (83) 1	posestnik tam.
Stanovanje.
Lepo stanovanje, tri sobe, kuhinja, drvarnica, klet itd. za oddati v Poljskih ulicah (Langfeld) št. 1 v Celji. — Več se izve pri (82) 3-t lastnici v isti hiši.
Gg. krojačem, šiviljam in gospodinjam
pri/ioroiamo izrr«tne alotendcr kttjitjr za minojmuk r prikrojetanji oblek in »icer:
1. ^KeJJfO krnjaštv*" za moško »trolo h 50 podobami; cena gld. H.—, i. »Zteleto* za šensko stroko n 40 poilobami; črna gld. 1.S0. Knjige dobiti Je le proti rpoiiljatri znenkor aH « poMnim pomikom pod nanlorom: Jf. Kune, ZJuUJ»a».	(74) 6-4
Senčniki za svetiljke
(Lampenschirme) v najvkusnejših oblikah, in oarvah priporoča trgovina 13- HRIBARJA v CEUL
LUiiniiiiii iiim^
Bti(« Strišei
devljarskl mojster
Celje, Graška ulica
se priporoča visokočastiti duhovščini, učiteljem in si. občinstvu za napravo najboljega obuvala.
Velika zaloga ikornjev, Čevljev, opank
za gospode, dame in otroke.
Naročila po meni zgotove se takoj s domačega ali inozemskega usnja najbolje kakovosti, solidno, elegantno in trajno.	(72) 6-4
T\
Dragotin Vanič
trgovina s sduoa, plataon ia nuiUtmla j blagom ¥ Celji
na oglu GraSke ceste in RotovBke ulice

josip hočevar,
krojaiki mojster,
Celje, Graška cesta št. 14.
Priporoča velečastiti duhovščini in slav. občinstvu svojo pa)
veliko zalogo storjenih oblek
za gospode in dečke po najnovejšem kroju in nizkih cenah.
Velik izbor snkna
iz vnanjih, kakor tudi domačih svetovno priznanih tvrdk in fabrik.
Vsako uaročilo ne izrrii na irljo r trrh dneh ter ne zai/otaelia trajna in solidna po*trr;ba.

poleg tega pa Se, kar je glavna atvar, veliko drugod so dobiti le pn
najlepše in najmočnejše
sliko cenej
kot povsod
ŠTIBBRNIK-ii v Celji
Rotovške ulice (Rathansgasse) it. 2
t» izdelka. Lepi izbor pravih zajčjekov
________________ Velika zaloga trdih klobukov v različnih
za veiečast. duhovščino posebne specialitete. — Za poletni
..........•'"-*»- barvah
V zalogi so vedno močni klobuki domačej kosmatih in gladkih v vseh barvah in formah, barvah in najnovejšega fazona, za veiečast duL . -čas nravi kastorji le 45 •tram. težki, boljSi ko vsak slamnik, so dobiti v "»»»enih in najmodernejše forme. Velik izbor srajc domačega izdelka, iz "ion, berkail, bele in pisane kolerce, maniite, zavratnice (penkle), naramniki, iepne rute, knofl za sraice nogovice, SDodnie hlače, jkger srajce, prave in imitirane itd. travo garantirano angfeiko kavčuk-Mrilo kol~Ti nuiSete fii ipsrsniki (Forhemd), belo in pisano, popolnoma enako berkail Krilu in SejsTko vsako drugo, ker je v sredi platno. Nakupovanj, volne od ovac. Prevzamejo se tudi klobuki v barvanje in popravilo._^
288

[ilan H cčeva
Cede, Gnttt utl«, S
Velika zalogs. kav«, sladkorja, Čokolade, kakao, riža, finega olja, vinskega kip*, raznovrstnega čaja, pravega ruma, sli-vovke sremske, kranjskega brinovca, kognac, vinskega žganja, najboljša Štajerska in avstrijska vina v butiljkah, malaga, madeira, aheri in rasnega Šampanjca, svinjske masti, masla, Švicarskega in par-msaanskega sira, ogrskih salam, sardel, sardin, makaro... južnega aadja, sliv, leSnikov. najboljše moke, vsakovrstnih popolnoma zanesljivih semen L t d., i. t. d., i. t d.
luMvrttM BtnenlM vode.
Zagotavljam zanesljivo in najeenejio postrežbo vkljub vsald kon^niMiifli
i S i i i
Tinktura za želodec,
katero prireja
lekarnar »pri aagalja" v Ijabljani, Dočaka eeste, je mehko, nCm-knjoC« delovanje p*-
jofe ■ aihži" Odstranjuje tažkažav žalsdem, hiMa isUdae, te po-
iade-	|
lovatelj v aabojŽkih po	|
18 in veC steklenic. ZabojCek s 18 ste-	1
klenic velja gld. I N, s 56 atekln. 6 kgr.	!
teže velja gld. tU. PoStnmo plaCa na-	•
roCnik. Po 15 kr. steklenCico raaprodajajo	i
lekarne Koplersdunied v Calji, Bamataii	|
in Kdnig v Maribora, Molitor v Ptoji	I
Eichler, Medved, Tmkoasj in trum* v	I
Gradci	(14) 81-10	i
100 fttrtiijikof (1000 veder)
izvrstnega
letošitfeg-a -vina
proda
Anton Gregorič
(HO; 3-1 posestnik in posojilnični tajnik
dltilc J?cnčc/i
c. lit. ne hi
Xina jC&nČcH zoj. Sfccdi
potočetta. '■V S/icfjilclli, č,ic C. netimfia IS*:.
(7<J) 1 cVTc.-fc rMccya /K>cfiicya cfitMla.
Prattke n M« 1893.
se dobe v trgovini
IDraer- Hrlbar-ja v Oelji
na drobno in debelo.
Iadajatatj in uradnik Dragatin Hribar. -
Tisk Druttvaaa tiskarna O. Hribu- vC«l>.