— — ^ . • >. , j ^ n u SV . J rt * 1 .-„^ena 58 Din za celo leto. Za inozemstvo 60 Din Posamezna številka t Din. V imenitnem dolu vsaka drobna vrstica ali nje prostor «0 Din. Izliaj »gpfce sredo M»is> <•> dopisi naj se pošli|a|o Uredništvu »Domoljuba« naročnina reklamacije in inseriti f--------'-■-> - - » «-.«-■ i-i lelon uredništva: *2f>49. Jedro kmetijske krize , u ruuua vrsnca tui uje prosior u LJIu. ;, ; t;k!«macije in inserati Upravnišivu »Domoljuba« v Uubljani Teleton uprave: 2982. Kriza je danes splošna v vseh panogah spodarstva in je svetovna v vseh delih sve-l'a vendar je najbolj prizadeto od krize metijsko gospodarstvo v agrarnih deželah. celo možje, ki trdijo, da je vzrok in zače-ik splošne gospodarske krize ravno v kme-jski krizi in da je mogoče zdraviti in ubla-i splošno gospodarsko kriiw le tako, da ravimo in blažimo kmetijsko kozo. Bistvo kmetijske krize. Bistvo kmetijske krize pa je v tem, da cene vseh kmetijskih pridelkov strašno adle, doeim so cene industrijskih in obrtnih delkov, katere kmet potrebuje, ostale skoro ((spremenjene. Ravno zadnje dni smo brali v listili zgod-Ico o zvitem kmetu, ki si ni mogel niti kuč-|e kupiti za svojesga konja, ki ga je prignal trg. Za konja se mu je nudilo samo 5 zlo-bv, kučma pa je stala 7 zlotov, Kmet pa je Učmo za mrzli zimski čas neobhodno potre-oval. Zato si je iz zadrege pomagal /. zvija-in je rekel trgovcu, naj nekoliko počaka in |u drži konja, da ;>o on skočil k svojim znanim in si dva zlota izposodil. Seveda ni bilo zaj ne kmeta ne kučme. Tako je prodajalec, ičine imel v rokah samo konja, katerega je jileni s težavo prodal za 6 zlotov. Ta dogodbica je značilna ne samo za l'o lifo, kjer se je odigrala, ampak za vse agrar-države, v katerih kmetski stan trpi neza-Išano krizo radi velikega nesorazmerja med paini kmetijskih pridelkov in med cenami netijskih potrebščin. Razmerje med tem, ^r kmet potrebuje in med tem kar kmet mo-prodati, je postalo drugačno nego je bilo ped vojno. .ena živine in cena industrijskih izdelkov. Za razmere v Sloveniji je za kmeta veli-važnosli, kakšno ceno ima živina. Verno, je vsled pomanjkanja izvoza cena živini jrašno padla. Na drugi strani pa je skoro vsa ilustrija pri ,ias zelo dobro zaščitena napram nanji konkurenci z visokimi uvoznimi cari-|mi- In ta visoka zaščita industrije je vzrok, so cene industrijskih potrebščin tako viso-nioremo reči naravnost neznosne v prime-I* tem, kar more kmet doseči za svoje prilike. pliko bi plačali za živino pred vojno in sedaj? Kmet, ki je gospodaril že pred vojno in [ .te zanimal za razmerje, ki je vladalo med cenami kmetijskih pridelkov in med cenamt kmetijskih potrebščin pred vojno in sedaj, je sestavil podatke, ki jih prinašamo. Iz kmetijskih pridelkov vzame samo ceno živine in sicer povprečno ceno za kilogram žive teše na sejmih. Poleg industrijskih in obrtnih izdelkov pa navaja tudi še mezde za kmečke posle in davke. Protivrednost v kg žive teže živine: Predmet in množina: predvojno: sedaj: 100 kg cementa 4 15 100 kg železa 30 133 1 kg sladkorja 1 5.5 1 par škornjev • 15 106 100 litrov petroleja 95 233 100 škatljic vžigalic 1.5 33 direkt«! davek od zemljišča 75 295 plača (letna) hlapcu 200 1200 plača (letna) dekli) 150 300 1 m blaga 10 100 Kmet mora plačati 4—5 krat več kot pred vojno. Ce bi torej kmet mogel industrijske potrebščine pa davke in mezde poslom plačevati brez gotovine s svojim najvažnejši'» pridelkom, ■/: živino, vidimo, da bi moral za največ teh potrebščin dajati 4 do 5 krat toliko kg živine, kot jo je dal pred vojno. Pri vžigalicah bi moral dati celo 22 krat več živine nego pred vojno. Škot nji bi ga stali 7 krat toliko kilogramov žive teže živine, kot so ga stali pred vojno Manufakturno blago bi ga stalo 10 krat toliko kot pred vojno. Podobno razmerje bi dobili, če bi nastavili tabelo za zgornje po r elicine na temelju da kmet plača i drvmi, z vinom itd. Povsod bi ugotovili večkratno podražitev tega, kar kmet potrebuje v primeri s tem. kar on ntore prodati. Vsakdo uvidi, da so to nezdrave razmere, da te razmere morajo kineta uničiti, ako bo še naprej vladala ta visoka carinska zaščita za industrijo, ako bo še naprej kmetu zaprt izvoz njegovih pridelkov in njegove živine na zunanja tržišča. — Pravijo, da bo kri-e konec, če se zviša kunna moč kmeta in delavca. Kupna moč delavcev se da zvišati \ delavskimi mezdami. Kupna moč kmeta so da zvišali s tem, da se povišajo cene kmetijskim pridelkom, ali pa, da se znižajo rene kmetijskim potrebščinam in znižajo ludi davki. Carinsko zaščito industrije sfopnjoma odpraviti. Zavedamo se, da je to vprašanje izredno težko in da industrije, ki se je gradila ves i čas od prevrata sem, ni mogoče naenkrat prepustiti Inozemski konkurenci in jo tako žrtvovati. Toda ravno tako pa je gotovo, da ta carinska zaščita ne sme in ne more biti trajaš ustanova. Kajti potem naše fabrike niso nič drugega kot z veiikimà narodnimi žrtvami vzdrževane tropične ovetlioe v cvetličniaku. Čim bi pretirana industrijska zaščita padla, bi jih osmodila mrzle sapa zunanje konkurence. Otročja doba industrije je minula in treba je stopnjema zapuščati sistem visoke carinske zaščite industrije. Industrija mora že začeti hoditi na lastnih nogah. Narodnih žrtev za to industrijo je dosti. Kmet in njegovo gospodarstvo teh žrtev ne moreta več prenditi. Istočasno pa je treba tudi vse storiti, da se težka davčna bremena -/.nižajo in da se najdejo pota iz sedanje finančne krize, katera tudi ze. lo tišči kmeta. Še enkrat o pomanjkanju gotovine V »Domoljubu« je že bilo parkrat pojasnjeno, zakaj je nastala taka denarna stiska pri nas poleg splošne gospodarske sUske, ki se pozna po celem svetu. Poudarili smo, da pomanjkanja gotovine niso krivi denarni zavodi, ravno tako niso krivi odborniki raznih zadrug. Z denarjem je pač tako: Kedko kdaj kdo kaj vloži na novo, dolžniki so spet silno redki ,ki bi kaj plačali, ker so večinoma zaščiteni z zakonom o zaščiti kmetov. Ce pa ne pride v posojilnico noben denar, ga Seveda posojilnica ne more izplačati. Ni pametno, da se kdo jezi na koga, ki ni nič kriv. Treba je dobro vedeti, da nobena posojilnica ui držala denarja doma v blagajni Morala ga je dati ali v posojilo ali pa naložiti spet naprej pri drugih denarnih zavodih, če je hotela zaslužiti obresti za vlagatelje. Iz posojil kot smo rekli se ne da dobiu denarja, kar pa je bilo denarja naprej naloženega v druge denarne zavode, tega pa tudi ni mogoče dobiti nazaj, ker se pri teh denarnih zavodih spet ponavlja ista pesem da namreč nihče ne vloži in nihče ne vrne posojil. Tak je torej položaj. »Domoljub« je imenoval, kot to tudi Amerikanei pravijo, taka prsojila, ki se jih sedaj ne da izterjati, »zamrznjena«. Niso izgubljena, ker bodo morali ti, ki sedaj odlašajo, enkrat vseeno plačati, toda v treno; ku se jih ne da pritisniti. Zalo pravimo, da so ta posojila »zamrznjena« Ker pa se ne da sedaj izterjati posojil, so nekako »zamrznjene« tudi vloge. Posojilnice jih trenotno ne morejo izplačati, niso pa zaradi tega ne izgubljene in ne zmanj- J' Mine. I,e bodite brez skrbi, pride čas, ko bodo naše posojimice spet poslovale kot bo poprej in ko 1)0 vsakdo dobil spet lahko svojo vlogo, kadar bo ho.el. Denarni obtok bo ropot v postavljen. Kdaj Ik> to? Ko se izpremene tiste razmere, ki so sedanju denarno krizo povzročile. In to sigurno pride in takrat se 1)0 tudi vrnilo zaupanje, ki ga danes manjka To smo iioteli danes še enkrat poudarili, da ne bi bilo kakega nesporazumljenja in dn ne bi kdo lirez potrebe preveč povešal g'rtvo. Casi so ž3 itak dovolj težki, zakaj bi si jih delali se ! >žje z napačni«) strahom. Doživljamo tako ležke čase, ko! jih naši predniki niso poznali, vsaj un denarnem polju, toda zaradi tega ne lio še konec vsega in zopet se bo vse pravilno uravnalo. Le glave ne kloniti. Zanimivo pismo Na razgovor Janeea s Hran-cetom v zadnjem ^Domoljubu«, nam je poèlal prijatelj z dežele sledeče vrstice: Gospod urednik! Z vesoljem sem prečilal pogovor v zadnjem »Domoljubu«, ki se tiče naročiitve na naš katoliški list. Ree, hudo je za denar, vendar 38 l'in je vsota, ki jo zmore pri dobri volji, »k ora j bi dejal, vsakdo. V naš župniji je število »Domoljubovih naročnikov letos celo zrastlo. Morda Vas bo zanimalo, kako je bilo, vzlic krizi, to mogoče. Kakor veste, g. urednik, sein po poklicu Irgovee in naša hiša ima katoliške liste, odkar izhajajo. Vedno pa sem se trudil in se ! rudi m danes, da se dobro katoliško časopisje čimbolj širi med narodom, ki se mu iniam zahvaliti za svoje blagostanje. Tudi letos sem porabil vsako priliko, da sem prigovarjal k naročitvi. Težko je šlo, ker mnogim denarja primanjkuje. Pa sem dejal kmetu ali kinetidu: »Prinesi karkoli imaš, krompir, zelje, žito, klobaso,' za vse seni kupec, samo da ostaneš zvest katoliškemu listu.«. Delavcu sem prigovarjal: »Vem, nimaš denarja, saj si že dva meseca brez posla. Toda : Domoljub« je potreben tebi in tvoji družini, kot voda ribi. Založim za te, <:e mi obljubiš, da boš spomladi v vinogradu in na polju polagoma dolično vsoto odslužil.« In naročil se je. čeprav je družinski oče petih otrok. In še to Vam povem, g. urednik: Hlapca in dekle ne vzamem nikdar v službo iz hiše, Id rima »Domoljuba«. Seveda ni brez izjem, vendar me dolgoletna izkušnja uči, da so posli in domov, kjer rodbinski člani pridno či-lajo katoliške liste, v vsakem pogledu najbolj pošteni. In takih poštenih, nravno neoma-deževanih ljudi rabi vsaka hiša: trgovska ali netrgovska, katoliška, pa tudi tista, ki ne da sioer preveč na vero in katoliške časopise. Nečistnikov in tatov, kakor jih vzgajajo mnogi brezverci in njih listi, se ogiblje vsak pošten človek in vsaka poštena hiša in družina. Zato pa poživljam vse premožnejše ljudi po deželi: Pomagajte na ta ali oni način revnejšim hišam in družinam do denarja, da bo res »Domoljub« v vsaki hiši in v vsaki družini. Pa takoj, zakaj samo oni. ki bo do konca januarja poslal celotno naročnino v znesku 38 Din, bo deležen tudi tisočdinarske podpore za slučaj požara. O. urednika in vse »Domoljubov«-:; čita-teljo in naročnike in zlasti vse prave neustrašene katoliške može in fante iskreno pozdravlja udani — R. A. 2' po SVETU Katoliška cerkcv s C« kraljevska beseda ne drži. Vatikansko glasilo v Osservatore Romano« je objavilo besedilo pismene obvezo sedanje bolgarsko kraljice in pritrdilo kralja Borisa, da bodo otroci iz njihovega zakona krščeni in vzgajani v katoliški veri. Kakor znano pa je bila sedaj prva hči tega zakona na hitro in na tiho krščena po obredu bolgarske pravoslavne cer- Kve. Avstrija s Razno. Gospodarsko poslopje je zgorelo posestniku Kranjcu v Podjerbergu nad Šent lijem. — Za načelnika krajuega kmetijskega odbora občine Bele je bil izvoljen posestnik Jože Piskernik. — Ono nedeljo so pokopali Dobernikovega očeta v Svatnah. — V Zod-kraju pri Šmihelu je umrl železniški dslavec Jauez Kranjc. — Koroško deželno orožnisko poveljstvo je dobilo poseben požarni oddelek, ki bo z najmodernejšimi sredstvi zasledoval požigake. — V Smihelu so zaključili kinetij-sko-gospodinjski tečaj in priredili razstavo. — V Dobrli vasi so igrali »Revčka Andrejčka . češkoslovaška s Boj za vojašnico. Češki fašisti so pretekli teden {»skušali zasesti v okolici Brna vojašnico 43. pešpolka. Splezali so čez ograjo na zadnji strani in presenetili glavno stražo. Poveljnik straže pa je bil toliko, pri sebi, du je še pravočasno alarmiral vojaštvo in policijo, tako da so napadalce po kratkem boju prijeli. V boju je bil ubit en civilist, ranjenih pa je bilo pet oseb, med njimi dva vojaka. Napadalce so večinoma polovili še v vojašnici, kjer je bilo aretiranih 24 oseb, osem pa so jih potem prijeli doma. Povzročitelj puča pa je ušel. Rusija i »u « Francija s Upu i proti znižanju plač. V sedanji težki gospodarski krizi so bile prisiljene mnoge države k skrajnemu varčevanju. Pogledi gospodov finančnih ministrov bo obrnjeni v »em pogledu zlasti na plače državnih uslužbencev. Ne zmanjšujejo pa plač povsod po enakem kopitu, zakaj po nekaterih drža veh bolj pritisnejo višje, pri drugih nižje, kakršnega mnenja so pač gospodje, ki imajo v rokah državne vajeti. Kriza tudi Franciji ni prizanesla in te dni sino ditali o načrtu tmnošnjega finančnega ministra, ki nameravn znižati plače. Francoski državni uslužbenci pa niso kar tako. Imajo močne strokovne organizacije, pred katerimi ima vsak rešpekt. In te organizacije ho se izjavile proti znižanju in so zagrozile s štraj-kom. Zdaj bo posredovai sam predsednik republike. Francija je sicer svobodoljubna država, vendar dejstvo, da tudi v težkih časih državno uslužbenstvo priznano zvesto državi lahko grozi s štrajkoni ali celo štrtfjka, pove zelo nipogo. s Selili se bodo Veliko |K)manjkanje vil na Ruskem je zlasti občutno v velikih slih, kamor so se naselili vsi kmetje, ki M pregnani s svojih domov, ker niso l>i!i za bol Seviške načrte. Da »e rešijo sovjeti težav, | so g tem nastopile, so sklenili, da izvede zmanjšanje prebivalstva velikih mest in si« se imajo najprej očistiti Moskva, Leningrad j Harkov, nato pa Odesa, Kijev, Minsk, Itostot Vladivostok in druga. Preseljevanje ljudi bo izvedlo nasilno, če se prebivalci, kater bo izselitev iz velikih mest zaukazana, ne sami izselili. Izseliti se morajo v času od . januarja do 15. aprila, torej v največji zim, Najenmiški sovjeti bodo v leni času izdajaj nove potne lisle. Kdor tega potnega lista bi dobil, ta se mora izselili. Novih potnih stov pa ne dolio: 1. duhovniki, ki ne vrše dne službe in menihi ter nune; 2. vsi, I zopet ena osnovni človeška pravica ugasnila v sovjetski Husiji Amerika llofeš — nočeš — moraš! Otočje Filip postane po IU letih čisto neodvisna državi ker je ameriški parlament h potrebno tlvetrrt jinsko večino odliil Hoövrovo nasprotno ume nje. Zanimivo je, da so še odp: slanci Filipi nov izjavili proti neodvisnosti. Prav-poi riško, kjer se še vse drugače suče kot drug«! po svetu. s Drobiž. V Clevelandu so umrli ; 51 leta Tomaž Klun iz Bukovice pri Ribnici, 54 leti vdovec Andrej Ule iz Grahovega pri Cerlcnid Janez Ovnik iz Vrha pri Priniskovem in 521«! ni Jakof» Rozman iz Bukovška pri Prox.l,ah,™ Cikagu je odšel v večnost Janez Volitar. Y> rain O. je preminiti 67 letni Anton Ki hiiii šeiitjornejsko faro. V Kly, Linn, je zapusti solzno dolino 80 letni Frank Lozar. V njegoii hiši se je vršjla prva ho^ja. služba za Slov» ce. V Wankegau. III. si» položili' v grilli' Krat ka Krajnca. Štirileten odmor v oboroževanju pred ga rivajseloriea uglednih ameriških politiko*, Japonska »Cesniicuü« Kfubljana Unga r jeva ul. Stritarjeva ul. je najboljši nakup oblek za mož k e m ženske ter drugih potrebščin. Poštenost mojega potjetja je znana M s Blagoslov zu vojno industrijo. Komisij japoaskili generalštabnih častnikov je prispet I v Evropo in stopila v stik z vodilnimi vojiw ' industrijami v Angliji, Franciji, CoškcilovaS in Belgiji, Kljub šestim rednim naduram i morejo namreč zmagati japonske Covarne v« naročil, k-' jih dobivajo od japonskega vojnep ministrstva. Schneid er-Creuzotovi zavodi ' Cochenl so za zaposleni z velikimi japonski naročili, àkodovi zavodi so dobili naročila dobavo motoriziranih kanonov. V Ameriki , kupujejo Japonci bombaž ju železne iz.dejj Oil septembra 1032 je Japonska naročila Ameriki blaga wt skoraj 30 milijonov mark. plačala vse v zlatu. - Pa tudi Kitajska prt no naroča orožje. Fokkerjtevl zavodi v Amslif danni so dobili velika naročila aeroplano«' boniliometov. V San Francisco je dospelo--milijonov mari; zn orožje, ki ga je naročila® tajska. Vojna na Daljnem Vzliodn je torej vojno industrijo pravi blagoslov Drobne novice V Argentini je precej Slovencev brez dr-Jokajo in tarnajo, da bi si vsaj toliko ori-lžili, da bi se mogli vrniti v domovino. Tako m piše naš naročnik g. A. Jakša. Novo grško vlado je zopet si tavil Veni-los. Hud vihar je divjal te dni na Portugal-;em. Zbolel je 74 letni bivši nemški cesar Vi->111. Avtomobile namesto tramvaja bo tekom tih let postavila v promet pariška občina. 333 milijonom Indijcem gospodari 168 000 ropcev. 150 letnico obstoja slavi pariško gledali-» »Odeon«. Požar je izbruhnil v dvorcu nemškega drsnega predsednika Hindenburga v Neu-cku. Ogenj je zopet nastal na francoskem partii ;>Zaul Doumer«, ko je vozil v Južnoki-Bkem morju. 60 zabojev dinamita je eksplodiralo v irellii v Mehiki; 33 ljudi ubitih. Umrl je 81 let stari znani irski romano-lec (ieorges Moore. Cesarsko zastava mesto državne republi-liske je dal na nemški državni praznik raz-esiti narodno socialni predsednik pruskega že I nega zbora. »o tal jc pogorelo gledališče v Rotterda-damtl. Človeških žrtev ni. * WProtcst proti nameravanemu kolikor-datu (pogodbi države z Vatikanom) je sklenila avstrijska učiteljska (!) zveza. Nadzorstvo nad finančno upravo Romunije zahtevajo velesile. So v skrbeli za svoja posojila! 100.000 lir nagrade so razdelili v italijanski Florenci družinam, ki so v času od 1. 1926. do 1982. ime'e Stiri novorojene otroke. Za 140.000 oseb se je baje povečalo število članov itn!, fašistične stranke. Z v»o posadko se je potopil v Tihem oceanu sovjetski parnik »Sahalin«. Okrog 70IKJ oseb je umrlo za hripo v Angliji- Raili varčevanja bo odpuščenih na Ma-djarskem 10% državnih nameščencev. Plač« uradnikom je znižala Romunija. Stare plače ostanejo le sodnikom in oficirjem. Tajno tovarno za bombe so odkrili v Igu-aladi v Španiji. Nevtralno Avstrijo pod zaščito Zveze narodov si želi Francija; Italija protestira. Razpust nemškega parlamenta je neizogiben in bodo nove volitve menda že februarja. Najbrže pride do vojne med Kolumbijo in Perujem v Južni Ameriki. Menda zato, da se ne opusti stara navada. Nad 25 stopinj mraza je v Bukovini. Strašen ogenj je divjal v romunskem mestu Dorohoj. gnati so hoteli, če in koliko je izgubila od zadnje preizkušnje na leži. Če živina, zlasti krave manj tehtajo kot zadnjič in imajo manjše količine mleka, treba živini hrano pomnožiti, oziroma izboljšati. Posebno velja lo za breje krave. — Cene živini se v Slovenski krajini niso spremenile, pač pa je narastla cena pšenici od 170 na 2C0 Din za 100 kg. — V Mariboru (»do, če bo dopuščal mraz, nadaljevali s čiščenjem sadnega drevja in zatiranjem mrčesa, kakor prejšen teden. Po ptičkih naklju-vane veje treba odrezati, ker jih je mrčes napadel. Kdor bo letos cepil .toščičasto sadje, naj prav gotovo že v januarju nareže cepiče ln jih spravi v pesek v klet. zakaj pozneje narezani cepi se običajno ne primejo. — Pretočite sadjevec tako, da ne pride preveč z zrakom v dotiko. Sod zmerno zažveplajte! — V sadni hrambi odbirajte slabe plodove. Ali pičkom kaj potresate? — V vinogradu, po možnosti nadaljujemo z rigolanjem. Ali so škropilnice pregledane in delujejo brezhibno? Ali je drugo poljsko orodje že v redu? — V kleti posebno pazimo na mlada vina S pretakanjem zdravili in dobro prekipelih vin nadaljujemo. Porjavela pijača naj pride čimveč z zrakom v dotiko, prazen sod pa naj bo prej dobro za-žveplan. Vina pn takajmo ob lepem vremenu. — Sedaj je prav primeren čas za odvažanje goojnice na travnike. Pa še Tomažove žlindre na vrh in izborilo pognojen travnik boš imel, — V Št. Jurju radi zapadlega snegu opravljajo le bolj notranja dela: motikam in drugemu orodju delajo ročaje, popravljajo okna z« tole greda in še to in ono. Kole namočijo v 5% raztopini modre galice, ki jih napravi zelo 'rpež-tte. — Na Grmu so poleg že prejšnji teden na- KAJ JE Osebne vesti d Zlato poroko sta praznovala g. Alton renifi, upokojeni železničar, iu žena gospa uija. sedaj bivajoča v Kočevju Živela! d Zlato poroku sta praznovala v Vajgnu i Jarenini posestnik Ignacij in Julijana Zu-inič. Na mnoga leta! d 70 letnico rojstva je praznoval 25. janu-ja znani slovenski pesnik in duhovnik v Be-ški Sloveniji g. Ivan Trinko. Gospoda julii-uta Bog živi še mnogo let! d tiOlctnico rojstva je obhajal te dni g. . Ivan Vruičnik, predsednik upravnega so-šča v Celju. Ljudstvu zelo naklonjeni urad-k je svoj čas prvi uvedel slovensko urado-nje z upravnimi, odnosno agrarnimi oblast-i. Zato: Bog ga živi! d BO let je dopolnil te dni vseučiliški pro-sòr in znani slovenski pedagog g dr. K. vald. Bog ga ohrani še mnogo let! d 50 let že vrši organistovsko službo g. lton Donmnjko v Marenbergu. Naj orgia in >je v čast božjo še mnogo let! d Nazaj v službo so bili postavljeni na idlagl razsodbe državnega sveta naslednji ednješolski profesorji, oziroma suplenti: na asični gimnaziji v Ljubljani: dr. Karel Calder, Josip Čop, Josip Koletič, Andrej Prebil Ernest Tome. Na realni gimnaziji v Kranju: Ivan Ambrožič. Franc Anibrožič in Niko urei. Na realni gimnaziji v Kočevju Alojzij vec. Na realni gimnaziji v Novem mestu F. Ipuder. Na realni gimnaziji v Celju Janko esker. d Še dva. Na podlagi razsodbe državnega Btn je razveljavljen ukaz, s katerim je bil »kojen dr. Potočnik, ravnatelj moškega uči-■Jišča v Mariboru, in ukaz, s katerim je bil 1>Uščen iz državne službe Ivan Zobec, oro- NOVEGA j fesor na realni gimnaziji v Murski Soboti. Dr. j Potočnik je sedaj naznačen za ravnatelja uči-; teljišča v Gospiču. j d In še eden. Tudi g. prof. dr. Kajetan j Gantar je zopet nastopil svoje prejšnje mesto na gimnaziji v Celju. d Nov zdravnik na Vrhniki. Na Vrhniki I se je naselil zdravnik dr. Janko Klepec in redno ordinira dopoldne in popoldne v hiši > Pri črnem orlu«, kjer je bil preje i>. dr. Marolt d Za primarija mariborske bolnišnice .je imenovan dr. Bogdan Lavrič, doslej asistent na kit urgičnem oddelku klinike v Zagrebu, d Dr, p Regalai f'ebulj, Iti ie bil nedavno poklican v Rim za penitencijarija, se je zopet vrnil v Ljubljano. Po izjavi zdravnikov bi nikakor ne prenesel rimskega podnebja, zato se je dobri g. pater vrnil med nas. ki ga ob njegovi vrnitvi iskreno pozdravljamo! Domače novice d Okrog kmetskega doma. V dravski banovini je bilo koncem leta 1931 okrog 55.500 j konj, torej veliko manj kot pi- d nekaj leti. Za letos je pričakovati padec navedenega števila. Opaža se izpodrivanje konj po avtomobilu, vendar le bolj v mestih, obrtnih in industrijskih krajih. Zlasti se v dravski banovini, ki je tako rekoč brez številnih veleposestev in ima hribovita tla. motorna sila ne bo tako hitro izplačala in bo konj ohranil svojo veljavo V naši banovini imamo toplokrvne (lahke) iu mrzlokrvne (težke) konje. Prvih je samo ena petina, drugih pa štiri petine. — V Rakičanih v Slovenski krajini spravljajo v januarju domov drva. V slučaju primernega vremena trebijo grmovje, čistijo jarke, popravljajo ceste in vozijo na nje gramoz. Tehtali so živino. Do- vedenih del točno p-*egledaii govedo, če nima po telesu kakega mrčesa. Napadene ali sumljive dele kože so namazali s 3% tobačnim izvlečkom, ki so mu pridjali eno žlico petroleja. Predolge parklje so živini že porezali. Zlasti zdaj .-krbe, da je v hlevu primerna toplota in suh nastelj. — Ali ste že naročili pri okrajnem poročevalcu jajca za valjenje od štajerskih kokoši? Samo do konca januarja je še čas. d 20 letnico je praznovalo dne 22 januarja Slovensko katoliške akademsko starešinstvo v beli dvorani ljubljanskega Uniona. Gospodje starešine so se pripravili na svoj jubilej s tridnevnimi duhovnimi vajami. Zborovanje v nedeljo je vodil g. dr. Natlačen. Dušli so pozdravi iz države in tujine. Zlasti lepo pozdravno pismo je poslal škof dr. Srebniič. Glavni govornik je bii dr. Miha Krek. Njeg. v prekrasni govor je izzvenel v svetopisemskem izreku, da je treba \ v-akem pogledu Boga bolj .-!ušaii kakor ljudi. Na zborovanju s .-i bila navzoča tudi knezoškof dr. Rozman in ministrski predsednik ua razpoloženju dr Anton Korošec Daj Bog Slovenskemu katoliškemu starešinstvu tudi v bodoče obilno pomoč pri delu in žrtvah, ki se čakajo slovensko katoliško razuinništvo v boju za vero in narod! d Združitev občin dela zlasti po Dolenjskem veliko razburjenje. V Višnji gori, v Stični. v Št. Vidu je bilo do.-ed a j veliko malih občin G. okrajni načelnik litijski namerava i/, -edanjih 22 občin napraviti Štiri in sicer Višnja gora. Ivančna gorica pri Stični, št Vid in Veliki galter. Ljudje se pa boje. tla bodo po družitvi občin veliko večje naklade. Sedaj opravlja župan male občine vso občinske posle proli malenkostni nagradi. Občinski siu-ga je pa za več občin skupen. Potem Iki pa treba plačevati občinskega tajnika in more-bili še druge uslužbence. Tudi se boje neka-ere oleine združitve z občinami, ki so zadolžene. Iu nekatere imajo občuten dolg Druge občine imajo zopet premoženje. Take se kije. la -e I» pri združitvi to premoženje, če pride v »pravo večje občine, izgubilo. d Cene kruhu so povišali Zvišane cene za beli kruli znašajo sedaj 4.75 Din, za poi-Mi 4.60 in za črni, oziroma koruzni 3.50 Din za kg. Razlika cene belega in koruznega kruha je prevelika. Moka ničla slane v Ljubljani okrog 400 l)iu 100 kg in stane 1 kg belega kruha 4.75 Din. Cene koruzne moke se gibljejo okoli 2 Din za 1 kg. pa je cena koruzjiega kruha Din .'UO, kar je odločno preveč. i Nad 7 milijonov Din je plačala v zadnjih petih mesecih preteklega leta Slovenija /h kolke. d Kadar konja nočeta vozili bale. Oni ponedeljek sta se poročila v župni cerkvi v Trebnjem „a Dolenjskem Florjan Starič in Pepca Opna. .Jed poročno sv. mašo so dekleta svoji prijateljici nevesti v znak prijateljstva prav lepo pele. Ko so pa v soboto po stari šegi vozili nevestino balo, se je pripetila neprijetna dogodivščina. Voz je bi) naložen in pripravljen za odhod. Ko je voznik zapregel konje je tem mrbam nekaj padlo v bučo in ubrala sta jo naravnost v hlev - s polnim vozom. Voz na Ì mis,i< sa< J« v"fK da gre na važno Pot. Ce se pa konji iu voz sprejo, pa vsi vemo raj mora biti. Voz se je stegnil po tlel, in vse štiri pomolil od sete. Ob tem prizoru, ki so ga mnogi g strahom opazovaB, je rea baia zgrmela z upornega vom. Skoda je precejšnja. Prevoz bale je moral seveda počakati, dokler •e vse ne poppavi i d Desetletnica ljubljanske bolnišnice za ženske bolezni. Dne 23. jan. je poteklo de::el let, odkar so se preselile porodnice in ginekološke bolnice iz splošne .bolnišnice v pose bno poslopje na Stari poti št. 3. V novi samostojni bolnišnici za ženske bolezni, kl je sedaj državna, je bilo sprejetih 12.670 ginekoloških bolnic in v njej je rodili) 12.903 matere. V teh desetih letih se je rodilo v bolnišnici (>794 dečkov in 6335 deklic, odpuščenih pa je bilo 11.843 zdravih dojenčkov. d Nad 1000 bolnikov je bilo po novem letu že sprejetih v ljubljansko bolnišnico. d Nad 73.000 eksekueij je bilo preteklo leto v Sloveniji. d Kožni sejem v Ljubljani preložen. Vsled za lovstvo neugodnih vremenskih razmer — mile zime in pozno zapadlega snega — je bil dosedanji lovski plen ua plemeniti kožuhovini zelo slab. Zato jo morala Divja koža« svojo '.•Važbo, ki l>i se impla vršiti v ponedeljek dne t m., za nekaj tednov preložiti. Pri tem svojem ukrepu je morala Divja koža upoštevati predvsem to, da sc je k dražbi prijavilo precejšnje številu inozemskih kupcev, katerim je treba nuditi večjo množino dobrega, pravilno sušenega blaga, kajti le tako blago je primerno za izvoz. Takega blaga pa pri teh vremenskih okoliščinah letos ni bilo mogoče zbrati, Novi čas dražbe bo pravočasno objavljen, kožuhovino pa sprejema kar naprej kot doslej »Divja koža', Ljubljana — vele-sejem. Med brati Hrvati d Zahteva zugrebšk« sokolske župe. Pod ieni naslovom poroča Hrvatska Straža« z dne 20. januarja' V imenu vodstva zagrebške sokolske župe so gg. dr. Oton Gavrančič, Hinko Nagler, Milan Jankovič in Adolf Stefan z okrožnico z dne 13. januarja št 39 obvestili vsa so-kolska društva župe. da so z brzojavnim protestom na predsednika vlade proti poslanici katoliškega episkopata zahtevali, da se sklene zakon o i/got:;t Jezusove družbe iz Jugoslavije.« d 300 letnico gimnazije v Varaždinu bodo letos veselo praznovali. Ob tej priliki se bo vršilo tudi zborovanje vseli živih maturantov varaždinske gimnazije d Kdo ga vzame na »košto«? V vasi Mar-jancih v Slavoniji živi vrvarski pomočnik Imre Getto. Star je šele 21 let in je silno šibkega telesnega ustroja. Tehta samo 48 kg Kljub temu pa je največji jedec v vsej Slavoniji. Te dni je v neki gostilni zu stavo 100 Din pojedel 40 kuhanih jajc, pol kile kruha in popil licer vina ter tri pokalice. To vse je pojedel za malico. potem ko .je doma uro poprej temeljito kosil. Ko je vse to pospravil, je zahteval še par klobas, katerih mu pa niso dali, ker so se bali, da bi mu škodovalo. Za svečnico obljublja, da bo pojedel štiri pečene kokoši. d Velika umrljivost otrok. V vseh okoliških vaseh Osijeka je opaziti silno veliko umrljivost otrek. Tako je na pr. v Tenju umrlo v preteklem letu 145 oseb. od tega 53% otrok, lako velik odstotek umrlih otrok so zabeležili btdivostalih vaseh okrog Osijeka in ludi Katiar gre za «varovan e, oottrr- ««Inn l, dot^i» slovenska mimrn zavarovalnica v lìùbfanl, nasproti glavnega kolodvora varuje: požai, vlom. nezgode, lainstvo.steklo avto-' mobile zvonove, iivltehjc ua vse možne nu-črno in posmrtmnsko zavaroWhje «arila" Pojasnila dajejo zastopniki: l;i s„ v vg(,ki ,„..- a|j glavna pisarna v Ljubljani, Miklošičeva .Uf„ ai. l" v mnogih drugih slavonskih vitseh. Zdravniki in drugi izvedenci so mnenja, da je tej veliki umrljivosti otrok predvsem krivo uepoznanje najobičajnejših zdravstvenih predpisov. Male. re ne vedo, 'tako naj vzgajajo otroke, da bodo zdravi in odporni. Zaradi tega sta se tamkajš. nja Protituberkuloziia liga in Dom narodnega zdravja odločila, začeli s tečaji za matere in dekleta nad .8 leti. o negi in prehrani dojenčka. — Zakaj pa prejšnja desetletja ni bilo lako velike umrljivosti, ko so matere še manj po-znale moderne zdravstveno predpise? Glavni vzrok bo pač ta, da jo začela tudi osješka okolica živeti v vsakem oziru preveč * po mestno«. d Občina je dolžna podpirati cerkev. Koti-èlio je rešen večletni spor med su boti.ško oli-čino in katoliško cerkvijo. Subotiško niesln» zastopstvo je doslej določalo letno vsoto, s katero se morajo podpira l vse priznane vero-izpovedi v mestu. Po tem sklepu rimskokato-liška cerkev razmeroma ni dobivala tiste vso-te. kakor ostale veroizpovedi. Škof Budanovif se je proti ieimt sklepu občiue pritožil na bansko upravo Ban -ka uprava je pritožilo ra vrnila, nakar se j« škof pritožil na upravno sodišče kot najvišjo instanco v lem sporu -Upravno sodišče je odločilo, da je subotiška občina dolžna podpirati rimsko katoliško cerkev razmeroma z os.alimi priznanimi veroizpovedmi. d Volkovi strašijo. Radi hude zime so w v zadnjih dncli v Bosanski krejnii izjavile velike tolpe volkov, Iii napadajo staje. V ne-j katerih vaseh v okolici Banjaluke so volkovi : povzročili že veliko škodo. Kmetje so sicer že i pobili nekaj volkov, vendar te zalege kar nofe j biti konca. Več va-i pripravlja skupen lov na volkove d Zagreb je v preteklem letu izpit t ! milijonov litrov alkoholnih pija"- in sicer ,'ina 11,190.000, 822.000 žganja in likerjev, okoli 2,600.000 litrov piva in 7320 hntilk šampanjca m d V dobi napredka napravi človek, kateri nt neguje svojih zob, dvojno -lab u*'s. dnevno fi"ni)( | z odlično osvežujočo Chlorodont zobno pasto ne sune mnogo. Toba 8 Din. Iz naše presfoifce d 50 dinarski srebrniki. V Jielgradu to vrsto denarja prav pridno izdelujejo. Narodna banka je dobila že precej teh srebrnikov in jih bo vsak čas dala v promet. Nakovati hočejo 11 milijonov kosov v vrednosti 550 milijonov dinarjev. d Ob pogrebu Vinka Perdana. Dne 21. j« nuarja se je vršil v Belgradu pogreb člana Sokola kraljevine Jugoslavije. PerdaB si je san vzel življenje. Po pogrebu se je večja skupina pogrelicev vrnila v mesto in hotela povzročiti nerede, kar je policija preprečila Okrog 16 je neki Sava Cvetkovič razbil s sneženimi kepami Stiri okna na hiši.beJgrajske nadškofije-Cvetkoviča so zaprli. d Hrvatski listi poročajo, da bodo ukinjena vsa državna podeželska gledaliSča in ostanejo samo državna gledališča v Ljubljani. Zagrebu in Belgradu. d Podaljšani krediti. Naga država bi morala do 28. .januarja vrniti en nSilijon dolarjev Na prošnjo je upravni odbor banke za mednarodna plačila odgodil vrnilev omenjene«! •zneska za tri mesece ' d Za upokojence državnih prometnih ust* nov. Prometni minister je odobril predlog gl«* nega ravnateljstva državnih železnic, s kateri» se tolmači člen 88 pravilnika o splošnih pr» nikih, ki se nanašajo na nakup premoga |hi ežijski ceni, tak«, da bodo uživali nervino*? ri nakupu prrnoga tudi upokojeni uslužben-državnih >• jinetnih usptiov. d Prav je tako. Jugoslovanska vlada je sporočila tujini dobaviteljem, dn l>o vse do-ave plačala z nakazili Narodni banki. Ti veni dinarji pa bodo tnkoj prosti, kakor hitro bodo za njo kupljeni uaši izvozni predmeti, ko! es, ž t <>• živin« itd. d Naš «voz v Francijo Francoska vlr.da je dovoli!;', da soie naša država (v oziti v prvem Hfetoénjem četrtletju v F.-ancijo .-dede?« količi-le: svinj 1250, svežega ovčjega nia« «00, salame 4<), jttje pa 1000 kvintalov. d Podružnico v Nižn je «tvorila »Peko«, varna čevljev v Tržiča. d 101,4®6J81 TMn je predvidevano v dr-neiii proračunu za verske uprave in njih ole va loto 1988-4. Od skupite vuote dobe pra-»oslavni 46%. katoličani odstotkov, intìsli-ani okrog 17 odstotkov. d 5 600.00© katolikov k po it et ju skofov-fkih katoliških ordinarintov v Jugoslaviji, ki e je 13 milijonov prebivalcev ffesreče d Pogrrflee jo vselej potreben podpore, »osebno pa Mt tedaj, če mu ogenj vpepeli sta-iovaiijsko Imo in opravo v njej. Tedaj piisko-_ii na pomoč Domoljub. s podporo 1000 Din, oda !e v slučaju, da je pogorelee naročen na *[Di moljuba iu je najkasneje do 31. januarja ilačal naročnino do k» je postalo imetje gespodar-i Alojzija Souožetnika na Gozdu nad Kam- likom. d V dimu sta se zadušila. Ono noč se je «lil v hlevu gostilne pri Vrbanovcu. last g. ;oopolda Zupana v Zabreznici, uenavaden ičaj. Zadušila sta se dva konja, vola pa so orali zaklati Ponoči je prišel v hiev nekdo, i. lam prenoči. Ker pa mož kad» pipo nI iz-Ijučeoo, da mu je padla v sleljo. katera se jo eia in v d>'mu sta se- konja zadušila. Sam se sicer reši! iz tleče slame in vresja, bil pa zjutraj, ko so odprli hlev, tudi ves omam-len. Gospodar trpi okoli 7000 Din škode. d Okrog nezgod. Nogo si je zlomi! na Jeleni cesti natakar Gregoretič v Mariboru. -'» ledenih lieh si je zlomil nogo tudi 65 letni •o --eslnk Matija Blažič iz Morja. - V Strojnih »\arnah in livarnah v Ljubljani je jermen strta! roko 17 letnemu vajencu Josipu Cernetu - Z nožem si je pri delu po nesreči prere/al ;ile na desni roki 39 letni preddelavec Stanko .ešnovar v Ljubljani. - Pri smučanju si je lomil nogo posestnikov sin Vladimir Hočevar Porllogu. — Nogo si jc zlomil 48 letni Leo-old Novak, hlapec v, župnišču v, Kranju. — \<> ?e je voz prevrni!, je zlomil nogo posest-"kovemu sinu Stanku Tepeen iz Dragomelj. Ko je hotela vstopiti v laškem na vlak, je »(,la in si zlomila nogo Božič Marija z Gomil-itegn, — Na sneženi cesti je padla in si zlo-10! ungo Marijo Sluarn, uradnica pri tvrdki eiačin v Ljubljani. — Pri. smučanju si je zlo-11 11 letni Solaräek Ludovik Lesar i/. Hibnfce äsno ključnico, 10 le na Olga Ilaš z Vač pri ornvčah pa desno nogo. Novi grobov! v Zgornji Šiški pri Ljubljani je umrl Peter Fa vaj, poslovodja. — Pri Sv. Ožballu so pokopali župnika Blaža Brdnika. — V Ljubljani je preminula Antonija Benedičič, soproga polic j vkega nadzornika. — V Kamniku je ugrabila smrt Marijo Trampuž, roj. Štrus, mater odvetnika dr. Trauipuža — V Beli pri Špitalu so pokopali mlado gospodinjo Angelo Grabnar. — V Ljubljani so djali v gomilo Marijo Kmet, ìoj. Sire. -- V Jellevici pod Trojanami je zatisnil na veke oči Peter Hribar. — Na Bregu pri Ptuju je odšel po večno plačilo trgovec iu posestnik Anton Rop. — V Sp Šiški je zapustila solzno dolino Marija Klanč-nik, soproga upokojenega nadsprevodnika. —■ Pri Sv. Barbari pri Mariboru je Gospod poklica! k sebi 70 letnega učitelja v pokoju Alojzija Kristin. — V Ljubljani je ugrabila neizprosna.smt\ Antonijo Skrajnar. — V Podbrež-ju je izdihnila dugo zasebnica Emilija Lanier. — V Celju se je preselil v boljše življenje trgovec Franc Bergér — Pri Dev. Mariji v Polju so pokopali 68 lei nega bivšega rudarja v Nemčiji Feliksa Pintarja — V Št. Rupertu na Dolenjskem je umrl posestnik Alojzij Jaklič. - V Viševku pri Rakeku je mirno zaspal v Gospodu posestnik in inl'nar Matej Av-sec. — Na Selu pri Mirni je umrl 54letni Anton Kirn, ugleden posestnik. — Naj počivajo v miru! d Zmrzni! je v noči na soboto France Princ, 41 letni posestnik v Koroški va,»i 18, župnija Podgrad. Ko se je pozno ponoči vračal iz Pristave domov, je obtičal v snegu. Zjutraj so ga našli zmrznjenega. Zapušča vdovo in deset nedoleinih otrok. d Znani puščavnib fz Zg. Kosez pri Moravčah je te dni umrl Med tem ko je bi! v bolnišnici so neznani ljudje vlomili v niego-vo skromno stanovanje in vse pretaknili Menda so iskali denarja, a brezuspešno. Stvar so sosedje prijavili orožništvn, ki sedaj poizvedujte za vlomilci. Razno d Gg. poverjeniki in t> «v er,je nie« .Domoljuba«! Vabimo Vas d,i žrtvujete za ntó list še zadnje dneve januarja in pivski-bite. da i>o kar največ mogoče *sak naročnik plača' celoletno naročiinio na Domoljuba v f.e tali o bo-fio tudi vsi V»ši naročniki za slučaj požarne nesreče na n-jiln -v i- domačiji imel j» pravico do. »Drmoljutovf • podpore Z.vnnmke talcih naročnikov pošljite upraVf takoj prve dni febrn-arja d Duhovne vaje /« dekleta se bodo pričele na Mali Loki pri Ihanu v so!x>'o 28 januarja. Ker se ie priglasilo že tudi nekaj žena, sporrčamo, da bodo prve duhovne vaje zanje od 24. do 28. marca K vsakim duhovnim vajam vozi poseben avtobus vso udeleženke iz Ljubljane na Malo Loko in spet nazaj Cas odhoda in vse druge podrobnosti boste takoj izvedele pismeno ko se za duhovne vaie priglasite. Naslov : Dnrn Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale. d Oproščen. Pred novomeškim sodiščem se je te dni nadaljevala razprava zoper g. dekana Tomažiča iz Trebnjega zarodi prestopka po členu 4 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi Obtožen ie bil, češ. da je neke-n dne meseca tannar.»» 1932 v Trebnjem pre-čital večjemu številu oseb spomenici, naslovljeni ua Nj. Vel. kralja iu na g. bana dravske banovine, da so spomenici potem' podpisali, Ce vaši mreUI lasfe vertu® bolj teismi}», potem jih umivajte redno z novim specialnim sredstvom »<5ma glava — Shampon* »extrablond« z dodatkom »Haarglanz« in oftali pioti peni. sCrna glav*. : --. »extrablond« (listi lase in jim afiasocm vrne naravno svetlo barvo, izpiranje u med.itvom »Haarglanz« ps skrbi za idravje las in na z'at.oleakeöi sijaj. OSn a proti peni pa omogočijo umivanje glave z odprtimi oimi, kar je gotovo velika udobnost. »Extra blond« dobite povsod, kjer Je v zalogi »Črna £ava« (svetla in temna). Pazite na zelencbeti omot! S) in iznašal lažne trditve z namero izops aviti državne naprave in naredbe javnih oblaatev preziranju in povzročiti zoper te nerazpolože-nje. Zaradi teh spomenic so se svoje&snoi po OKrajneni uačelstvu v Novem mesti: vršile poizvedbe in je županstvo v Trebnjem sporočilo, da je za spomenice odgovoren le obteženi in njegova ožja okolica. Zaslišanih je Mio po zapri sbi 11 podpisnikov obeh spomenic, med njimi tudi bivši občinski odborniki, ki so vsi razbremenilno izpovedali. Sodišče je g. dèka na oprostilo. d Oproslilna razsodba. Pred sodnikom po-edincem okr. sodišča v Ljubljani sta se 18 januarja zagovarjala g. Jože Ambrožič, župnik, in g. Vilko Pipp, kaplan, olia v Bohinjski Bistrici. Obtožena sta bila po § 165. Neka oseba je prestopila v pravoslavje. Na prižnici sta ob tej priliki oba svarila pred odpadom od vere, uporabljajoč pri tem besede katekizma. Sodnik je oba gospoda oprostil z utemeljitvijo, da sta izvršila le svojo duhovniško dolžnost. Radio od 26. januarja do 2. februarja 1935 Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.15 Dne »ne vesti — 13.00 Čas, plošče, kvintet — 17.30 Salonski kvintet — 22.00 Čas, poročila. — Četrtek, 26. jan.: Opoldne Radio kvartet — 18.30 Italijanščina — 19.(10 O človekovem staranju — 19.30 Pogovor s poslušalci — 2(1.00 Prenos opere iz Ljubljane (Madame Butterfly). — Petek, 2?. jan.: 11.15 šolska ura — 18.3(1 Ziljska dolimi — 19.00 Francoščina — 19.30 Zdravstveno vprašanje za družino ili do:t» — 20.00 Prenos iz Belgrada. — Sobota. 28. jnn.: (8.30 Angleščino — 19.00 Plačilo m rodno iti čeztirtio delo — i9.50 I/ zgodovino filozofije — 20.00 Prenos <»pe»e iz Belgradi». — Nedel ja, 29. jan.: 7.30 Agrurn. politika — 8.00 Nasveti zu kmetovalce — 8.15 Gfcnnastika; — P.45 Poročilu — 9.00 Versko predavanje — :9-30 Prenos r-erkvcni' glasbe iz št.- peterske cerkve — 10.011 l\l< kiretellnikn — 10.30 Jadransko morje » leku let — It.(KI Ovirnov inzz Vmes noje g. Mirko Jelaiin s »premljevanjem harmonike alo-venske narodne 12.00 Cas, poročila, plošče — 15.00 prenos h mlekarske šole-v škofji Loki — lfi'10 Al-"demi jn Prosvetnega društvo v škof ji f-oki — 17.00 Salonski kvintet — 20 00 Vijolinski koncert 0.00 Pren<«s iz Zaereba — 22.15 Pl'»š(t\ Torek. 31. imi.: 11.15 šokskn ura: Na-lvik- \ i'oveiwkih naloirali. ooo'rlne rfliokvnrtet — 18.30 Nemščina — 19.0(1 Dubrovnik — 19.30 Razvitek nomnrsfva tekoen let 20,(H1 Koncert orkestra >Ortfike« — 2100 Oporni dueli, poleta irn. Stngler-KiH'ejeva in g. Marčec — 22.15 PloSče. — Sreda. f. lebr.: 17.30 Otrošika urn: i. Pravljice 2. Samospevi edč. Kristanove — t«.30 Fonetični poskusi dr. Vebrn — 19.00 Ruščina — 19.30 Literarna ii'o — Dvosnevi in soli, noietn gdčni. Megla in Pire — 20.45 Salonski kvintet. V vsako iiišo Domolfuba! Spomenik Neznanega vojaka. Zvezno vojno mini stretvo na Dunaju je izkopalo na nekdanji italijan ski fronti ostanke enega od avstrijskih padlil vojakov, pa te prenesla v novi grob, kjer m; večna luč sveti spominu padlih junakov. Menihi sv. Bernarda se selijo Svetovuoznaoi menihi sv. Bernarda so na visotó prelazu v Alpah im&li dolga stoletja svcj samosls in gostišče za tujce, ki so morali potovati prel Aipsfrih gora. Tisočerim popotnikom so v snežni viharjih rešili življenje. Bri današnjih prometu' sredstvih je njihov samostan postal ìiepotreM zato so sklenili, da se preselijo v Azijo —J Himalajsko pogorje, kjer bodo svojo nailogo vi* naprej. Prvi menihi so se na svoje novo maže odpeljali. Pošljite naročnino! Stran 50 Dr. Viljem Mar;; — sedemdesetletnik. Državni kancler od 1923—1924 in od 1926—1928 dr. Marx, bo dcpoluil 15, laiiuarja sedemdeseto leto svojega iivtjeuja. Politično pripada centru, katerega zastopnik je bii ort teta 1899 v pruskem deželnem i boru. Leta 1925 je kandidiral za državnega predsednika, podlegel pa je v dvoboju s — Htnden burgom. Naročajte in citqjje naše katoliške liste: »Slovenca«, »Domoljuba« in »Bogoljuba«! - V vsdkt) Itatoliško hišo katoliški časopis! »DOMOLJUB«, dne 25. januarja 1983, Lesene kletke, ki so danes razpostavljene po Pekingu. Sleherni trgovec, ki bi kupil japonsko blago, mora v te zapore. Pohod Japoncev na ki-lajsko-mandžureko mejo, je izzval po vsej Kitajski bojkotno gibanje proti vsemu, kar izvira iz ,la- Franceski letalec Mermoi je preistet s svojim letalom »Mavrico« Atlantski ocean med Afriko in Južno Ameriko v izredno kratkem času štirinajstih ur. To se pravi, da je letel s povprečno brzino 235 kir na uro. Na letalu je imel 6 potnikov. V Rio de Jflneiru, kjer so se izkrcali ti drzni Francozi. so jih pričakovali meSJSani z velikanskim navdušenjem. Friderik König, ki je izumil prvi brzoiiskarski stro], ie umrl pred 100 leti, 17. januarja leta 1833. Ta mož je tudi ustanovitelj slovite «trojne tovarne König & Bauer pri Wiirzburgu, ki ima 8e danes visoko veljr.vo. — Desno: Brzotiskarski stroj, ki g» ie König leta 1811 izumil: ta ima odločilen pomen predvsem za časopisje. PO DOMOVINI Društvo (Ziri) Prosvetno društvo v Žireli vprizori v ne-ifeljo 29. januarja zvečer ob 8 igro v treh dejanjih »Voda«. Igra je lepa, kmečka, priprosta in loliko razumljiva. Take igre kakor je > Voda«, 5e ni liilo na našem odru. Vabimo vse prijatelje, našega odra od blizu in daleč. — Pri nas v Žireli tudi smučamo. Imamo že prav lepo število smučarjev. Ta mesee saio dobili tudi smuškega učitelja g. Krnuivnerja iz Ljubljane, tla nas je praktično izvežbal. Smrt verne žene (Lučine nad škofjo Loko) Dne 1. januarja t. I. je v Suhem dolu pri Lučinah umrla 73 let stara vdova Marijann Se-Jcj. mati duhovnika Frančiška Sedeja, misijonarja v Sev. Ameriki, v mestu Greaney, Min. in sestra g. Franceta Kajčevičn, beneficiata v ogljali pri Kranju. Pokojnie« je bila silno obožna žena, ki je bila s svojim lepim in morim življenjem marsikateri vdovi lahko za gled. Naj v miru počiva! Prosvetno delo (Mavčiče) V soboto, 28. jan. ob 8 zvečer in v nedeljo, 9. jan. ob 3 popoldne boste lahko videli vele-aliavno komedijo v petih dejanjih »Skopali«, "i naša navada hvaliti igre, ki bi res ne bik olirà; za i Skopuha« pa lahko rečemo, da spada iet v ono-stransko življenje. Udeležba je bila velika, želja ini)o;-ili je, da bi se igra ponovila. fJili smo povsem zadovoljili in vso priznanje društvu, ki se zaveda svojega dela dr.ndanes. Sliši se. da nns bodo za predpust razveseliil z veseloigro. — Umrl je 17. t. m. Peter Hribar iz Jelševicc, v 76. 'etu starosti. Ranjki se je udeležil bojev v letu 1878—1879 pri okupaciji Bosne. Po poklicu je bi) mizar ter v splošnem priljubljen. Mir njegovi duši, njegovim domačim pa tiho sožnlje! Samo en teden nas še loči od zadnjega januarja. Pohitite z obnovitvijo naročnine na „Domoliuba" usi, ki s/ nočete naprtili težkega očitka, da /e po Vaš/ krivdi izgubljena podpora za slučai požarne nesreče. Do 31. tannano 1933 mora bili poravnana celoletna naročnina. Predavanje (Tunjice pri Kamniku) Naše prosvetno društvo je priredilo v nedeljo, 15. januarja predavanje o kulturi in o pomenu prosvetnega društva. G. Vilko Boje iz Ljubljane je z lepimi besedami navduševal fante in dekleta za prosveto in pravo izobrazbo, ki je še povsod manjka. Vsi navzoči so z zanima njem sledili predavanju in si želijo kmalu še katero. Pogreli članice Marijinega vrtca (Motil ik) Smrtni angel je presadil v torek, 17. i. m. cvetko i/, našega Marijinega vrtca na rajske livade. Flegarjeva Minka je tisto popoldne prl-žvrgolela iz šole ter hitela z motiko pomagat svojemu ateju razkopavat led, katerega je on izpodkopaval pod odrom, na katerem sc ga je napravila v zadnjem mrazu ogromna množina. Toda komaj je začela kopati, oče pn je sekal, se je z velikim truččem zrušiia r odrom vred ogromna masa ledu in pokopala oba. Nadčloveškemu trudu ljudi se je |x>srečilo da so odkopa ti očeta, kateri je dobil močne notranje poškodbe ili rita se mu nu levi strani zlomili dve rebri, štiri |>a nalomila. za kar je moral iti v bolnišni- AZ NO Prisotnost dulia. V 18. oletju je bilo roparstvo a Angleškem zelo raz-'rjeno. Nekega dne je rzea roj>ar na sa-niotneim raju napadel tudi lorda erikeleya. »Ha, slednjič "s imam, lordi« je dejal par. »Ali se niste hvali, da se nikdar ne bi ali oropati?« — »Saj teli tudi ne bi, če ne bi ìeli s seboj pajdaš«, k.i am gleda čez raino.c Ro-"r se je začuden obrnil, roš vedno tako rad molil, boš postal gotovo gospod (duhovnik).« Stara, pobožna Andeiletova Urša pa je drugi dan povpraševala, če si slišal, kako zna Hudmanov študent moliti? Ce pri tem ostane, bomo imeli- čez nekoliko let novo mašo na Rovih. Zaitrkovali smo pri Johani četrt ure pred odhodom v šolo. Ta naš zajutrek je bil kaj skromen: malo kruha, včasih zelo trdega in že starega, ki so mi ga donašali od doma, in kakšno jabolko ali suha hruška, ki je bila kmalu pospravljena. Kava ali žganci, ki smo jih imeli v Do-lenjah za zajutrek, pri Johani niso bili v navadi, la kosilo je uporabljala živila, ki so jih starši pošiljali od doma. Vsako nedeljo smo imeli za kosilo tudi goveje meso, za katero je moja mali plačevala 4 gld. na leto. Tudi stanarina je bila razmeroma poceni, znašala je samo 16 goldinarjev na leto. Večerjali smo ob 8. Kaša, ješprenj, krompirjevi žganci itd. so bili hitro pospravljeni in potom, fantje! — na kolena, da se opravi večerna molitev in nato v mini spat! Ko so bili dijaki v posteljah, ni smel nihče več ničesar izpregovoriti, ampak prizadevati si je moral, da čimprej zaspi. Nočna tihota je vladala do jutranjega klica. Vstajali mo poleti ob 5, poziuii ob 6. — Gojencem ni bilo dovoljeno hoditi samim po mestu aH na iziprehod, šolske potrebščine »o «i kupovali gredoč h Sole. Na iz-prehod nas je vodila poleti vsak četrtek in veako nedeljo 6* co. Njegovo hčerko Minko pa so i/.kop li mrtvo strto iu zadušeno. Kdorkoli je poznal o und-.ir-jeno, živahno in delavno, komaj B let -turo deklico, vsakemu se toži po njej. Smrt je m dohitela nepripravljene, saj je kot vn. članica Marijinega vrte« Itila riekaierikrat pri s . obli-• jilu in tudi med božičnimi počitnicami uno jo videli s sklenjenimi ročicami pristopili k mizi Gospodovi. Nad vse lep iu genljiv p ie bil njen pogreb, ki se ga je udeležila skoio vsa šolska mladina v četrtek, dno t'>. t. tu, 0 ani m člauice Marijinega vrten, katerih je večina šolske dece, so nastopili z znnki. Pred hišo /alosti so prav čuvstveiKj zapeli tovariši in tovi.rišiee žalostinko. Pa kako zgledno lopo so v spevodu korakali in glasno molili, ter v cerkvi tako lepo prisostvovali službi božji, da so res delali čast šoli, ki jih je tnko vzgojil«. Ne gredo zastonj vsak mesec k sv. zakramentom, lepi sadovi se v cerkvi kar očitno kažejo. Ko so se pa pri odprtem grobu z žalostinko »Vigred se povrne« poslovni od svoje sestrice, tedaj je pa manjkalo med malimi pevci korajžnega Minkinega sopra nčka. pač pa ni cnnnjknlo solze \ «lelii-rnem očesu. Smrtna kosu in drugo (Sv. Vrh pri Moravčah.) Dne ti. dee. je umrla Ana Mjjiclčif ru.; Ore-lek |> d. Skrnhnnova muti. Razumna žena jc itila. I »ohi« je bila v vasi Stegne, kjer se je naučila ca silo brati. Zakaj takrat še ni bilo toliko šol kot današnji čas. Rajna mati je vedela ■irifiovodovoti marsikaj o stiskali, ki ho prihajale nad ubogega kmetu tekom njenega dolgega življenja. Rojena je bil« leta 184«. Zadnja leta ie še pomagnlii vnukinji i>ri hišnih opravilih, sina — gospodarju je izgubila v vojni. Eno hčerka je redovnic,i. Posebno ji je Itilo . tolažilo. Jn je :i«)gl« še hoditi k sv. maši. Zadnje lejo se je pri vožnji z avtomobilom še ponesrečil njen edini sin Janez. Pa tudi la udarec je prenašal« villino v božjo Previdnost. — Pretekle™ letu je tudi mati Alojzija Cerar iz Konfin.i šla i hi plačilo k [logu. katerega je poveličevala mnogo let kol cerkvena pevko. Obdarjena z obširnim, zvenečim glasom ni pela suniti fi« kom. temveč je rada zaokrožila tudi kakšno veselo pesem. — Za napeljavo voile po hišah za v su vasi je iiroručuiianih dokaj stroškov. Da Iti tu načrt le .migli izvršiti. - Razne knjige si «norejo fluni kakor nečlani prosvetnega društva I likaj izposoditi, jih filati pozimi zdaj. ko ni toliko drugega delu. Prosveta in drugo (Mekinje) Prosvetno društvo iz siške bo mi Svetnico ob pol 4 popoldne nastopilo pri nas / Cogoljf-io veseloi-gro -Cenitevt. llptitmt, du bo kakor po-vs-o drugod. Indi pri nas ta igra spravilu vse v i siiteli in dobro voljo. V preteklem ietti je v naši župniji slevilo tùmirojem-ev skoro z« polovico preseglo število mrlieev. iiko vštejemo tudi ~> oirok. rojenih v f.jiiltljani. kar se mora pač vpiišlevali /a pravilno pri i.janje rojstev. Naj- starejšo umrla oscilla je že prekoračila 91. Iei< pa bi bila rada .Se mulo potegnila, sai jc še zmj nji dan pred smrtjo žalostno vprašala: »Ali rej zalile res it nobene poniofi?« lu je i(., , bilo. — Meri umrlimi je Itila indi uršulint s. Rozalija. Društvene vesti (Prežganje pri Litiji) Po končani ?epi predstavi na praznik sveli Troll kraljev, ki je imela mnogo g lcdavcev, j stopil u« oder predsednik društva, č. g. župuj in «poročil gleda vetrai, da je «društvo« na svoj zadnji seji izvolilo z« svojega častnega čluii g. Josipa G 11 le t a tajnika tega društ»; Ifinl Hibirrc. Mlekar Pirš v Radomljah je moral vé Odredbi' žlvinoadraVnitka zaklali 18 praiifev, ki so oboleli za kužno boleznijo. s v cerkev stara, polxtüna Micka. Ob nedeljah smo bili lirikrat v cerkvi: zjutraj ob 7 in popoldne ob 4 pri frančiškanih, oli '0 in ob 2 pa na Šutni. Na izprehoiiu proli c;ori Kalvttri.fi nad Zala ini sino vsakikrat molili žalostni lei rožnega venca. Ob nedeljah, ko smo se vrnili od propovedi ali pridige, je moral vsak Johani povedati, kaj in kolik- ii je od govoru zapomnil. S tem je privezala goj«nre nn pazljivost v cerkvi. Na daljše izlete nas ie vodila 58 letna Johana sauna. I'ako smo naredili dne 29. junija 186(1, na dan sv Petra in Pavla, popoldan že dolgo zaželeni izle. k sv. Primožu in Peticijami nad Kamnikom. Na povratku pa smo imeli smolo. Od Kamniških planin je prihrumela huda nevihta, ko smo stopali v dolini) in nas je prehitela na kraju, kjer ni bilo moči vedriti. Da pridemo brž ko mogoče pod streho, smo leteli med bliskom in treskom naprej v dolino, kar smo le mogli, Johano pa smo pustili daleč za seboj. Udana v kruto usodo je hacala reva kakor je vedela iu znala za nami. Čakali smo jo v dolini pred neko hišo, kamor je prihacala šele čez pol ure. Vsi, ki sino jo čakali mokri do kože kakor miši. ""m se že tresli od mraza Več dijakov, med lenii tudi jaz, se je takrat hudo prehladilo. Moje prehiajenje ie postajalo nevarno. Kašljal sem kakor SO letni sfarceli. Siien katar se je vlegel na pljuča in izmet je bil sumljiv. Ko ni bolel sam od sebe prenehati, sem šel k zdravniku. Ta me je okregal, zakaj nisem prišel prej k njemu, /d«,j da je prepozno, češ, da se me je že lotila jetikn. Zelo sem se ustrašil. Na srečo je šlo šolsko leto h kraju Doma s -in se zdravil sain brez zdravnik« Ko seni zjutraj vslnl. 'm se podal h peli novenni grmu in sem so najedo) na tešče tega kralja vseli zdravilnih zelišč. Domači zum i» pelin sla mi pregnala kašelj in grdi katar. Povrnil »eni se dne 1. oktobra 1866 zopet zdrav v šolo. Zdravnik Omister se je nadvse začudil in rekel: -Mlado*.' in izp: rnemba zraka sta premagala, rane na pljučih so poni. šele.« H'ša, kjer smo stanovali, je bila last gospoda: Podre kar ja. Ko je lu umrl, je hišo podedovala njegova soproga. Le-ta je imela edino hčerko Ano, ki jo je poročil poznejši sodno dvorili svetnik .lutij Polec. Ta je hišo pozneje podrl in dal novo sezidati na istem mestu, kjer po smrti svoje soproge tie sedaj stanuje skupno s svojim sinom, doktorjem Julijem, sanitetnim referentom okrajnega načel.dva v Kamniku Stara hiša. v kateri je stanovala Johann iu katero je dvorni svenik Polec podrl, je imela ludi vri. Majhen je bil, a bil je zeleni otok, kamor je prihajat čisti zrak a Kamniških planin. Poleti, ko so bile šolske naloge dovršene, «e je v tem vrtičku lahko vsak od nas po svoje veselil in -zabaval, Johann pa nas je nadzorovala s hodnika. študenti, ki so stanovali pri Johani, so bili v šoli vedno prvi ali vsaj med prvimi, kar ,udi drugače biti ni moglo ob tej obilni molitvi, vztrajni pridnosti in dobro-dejnem redu v zavodu. Johiina pa je bila zelo ponosna nn visoke gospode, ki so nekdaj stanovali v nienem zavodu. so rada z njimi pobaliala, posebno z duhovniki. Nekega večera je v bližini našega stanovanja izbruhnil požar. Johana je vsa prestrašena nosila svoje imetje v predalčkih in zabojčkih v obokano klel in ml smo ji pomagali. V siiahu in zmedenosti je to ropotijo nepravilno kopičila, zato se je ves kup podrl in padel Jobani na glavo. Hudi udarec ji je pretresel možgane, pa ne toliko, da bi ne bila mogla hoditi. Ogenj v soseščini pa so medtem pogasili; ni se niti približal naši hiši. Posledice pa so se vendar pri nas kmalu pokazale. Nekaj dni po požaru s>opi Johana proti svoji navadi pred ims dijake, rekoč: »Do sedaj sem vam prepovedovala posamič hoditi na izprehode, od danes naprej pa naj gre vsak, kamor hoček Mi sino bili prav veseli lega dovoljenja ter smo takoj sklenili, da gremo po kosilu na stari grad. Ko pa je kuharica Katra izvedela za naš načrt, ine je vsa obupana prosila, naj jaz kot starejši vendar vplivam ua Res je težko zatajiti bost drugih, še težje je priznali njihove vrlini leda najčešča slabost da hvalimo tiste, ki h; le nikaikor ne žaslužij zaničujemo pa res veli ljudi. Najmanjši poštni ni kje na neznatni tei zemeljske oble, marna odprtem morju. Na it galhaeoso-i cesti med | žncameriško colina i Ognjeno zemljo je na »j ki samotni čeri, ki šlriil morja, pritrjena pu'«i ki plava ua vodi. l/idj; ki vozijo tam mimo, s® ste v morje čoln, da poSj rejo iz puščice ps-ma jih odpravijo daljo, k najmanjša pešla in s»*~ je pod pokrovitelji® mornaric vsega svota. £ Dober svet. »Zdi se « da mi spomin čim fi«® bolj peša. Kaj naj rim?« — »Dolgove .Ifljj prijatelj!« Point,č. Zvečer ua «j sti. Mali dečko se »Kaj pa ti je?« g.« vprä gospod. »Groš snu bil.« G'-spod seže v ijj in izvleče - V2>igü >'*: »Na, boš lažje našel j* gubljeni groSJ« Na pusti. »Ali je !>jg tukaj kakšno' pismo rvlji> |t I«ni d.rttžl»« -;> >••". !'i;ìm..u!i ai-.vuHu di-no, Gospod predsednik jo v Kratka besedah „I Gnleton »tvinljivc . mIii-■ /,- proč vit |6lva in izobrazb. sploh. I'.i -i -iti.ru> go-I, j« še ;'«kiiMil g- predsednik liijg /ivi colta Galetn' In x dvoriini s>c j-: gromki Dvor: živi«! Gospod Cut.; si: je - po čitvi častne "mu diplome vsem gin ion /.a-Elit in /«'lei, (to i>i ljudstvu tesno oklepalo ,,.,u sKutoliškeg.i izobraževala:;;« društva«, v tem društvu se vaia bodo uujprnvil- > vzgojili vaši sinovi in hčere. S«.m pošljite K,i družino in vacn ue t«) žal Na ra/j|H>lago |tc poštene knjige, ki jili knjižničar J. lires-Sr izdaja vsako nedeljo iu praznik jxi popol-Jslti službi božji v dvorani. Sozite po njih! živi g. Guleta in daj Bog, evoigro »Uariiiiia«. Dvakrat smo nabili našo zasilno dvorano, tako se nam je doga. Letos pa pripravlja dramatični odsek zo-f nekaj posebnega za nas. V nedeljo, 29. jan. Wèernicah in na Svečnioo po deseti sv. maši |o videli Finžgarjevo kmetsko dramo »Vc-Prijatelji, poglejmo, kako se bodo to pot pzali. vstopnina bo malenkostna. Občinske zadeve (šinartno pri Litiji) [Pretekli teden je bil izd ra žen lov naše ab-fe. ki obsega 3494 ha za ceno 3000 Din. izdru-je g. tovarnar Pavel Knaflič. Pričakovali > več. Cena je v primeri z drugimi lovišči »ia: n. pr. ttresniški lov, ki obsega 2071 ha, kit izdražen za 34011 Din, vidimo da se je zelo fcala zakupnina, skoro za dve tretjini. Pred febo «e je celo govorilo, da bodo dražiti celo letošnjo zakupnino. Za občino bi bito to ro, ker bo sedaj znašal petletni dohodek , kar 28.000 Din aianj kot doslej. — Po uopi načrtu o zduržitvi občin se bo občina šmart-Bpovečala, če bodo pridružili davčno občino ježiii vrli, ki spada po«l občino Gradišče in j Savčno občino Jublanica, ki spadajo pod litijsko I občino Občina Gradišče bi po tem načrtu bita i ukinjena. Občani in občinski odbor pa so za lo. I ila občina ostane. — Na seji 15. jauuarja .ie občinski odbor «opinano sprejel resolucijo, s katero ogorčeno obsoja neki žalostni pojav zaslepljenega političnega sovraštva v svojem okraju. Sejni zapisnik no podpisali vsi občinski odborniki. Objavljeno v Julru z due 18. jan., št. 15, str. 2. Ljudstvo, ki Je o tem «Malo, je radovodno, kateri je tisti £aloab|i pojav, zato želi iu pričakuje pojasnila. Prosvehi (Dev. Marija v Polju) Prosveta »Polje« vabi k prosvetnemu večeru, ki se vrši v ponedeljek, 30. jan. ob 8 zvečer v Okrog Pasterce )xnl Vel. Klekomc. Predava naš dobri znanec in priljubljen; predavatelj g. Janez Jalen. Vsi. ki hočete videti v slikah kraje, kamor so v prejšnjih stoletjih zahajale menda coprnice, pridite. Tudi nasaièjali »e boste. Vstopnina za čl«ne 1 Din. za .nečlane 2 Din. Pesem delu; ceste: dobrodelna kuhinja (Moste pri Ljubljani) Bleščeča in žalostna pesem, hrupno brnenji vrtalnega stroju je motilo celo dopoldne in popoldne vernike, ki sc v obilnem številu udeležujejo dopoldne in popoldne službe božj ■ v sn-lezijanskeni »Mladinskem domu« na (Codeljeveai pri Ljubl jani. Kaj za lo, če bo počiva.lo delo .n bo umolknil med tednom vrtalni stroj ob regulaciji struge Ljubljanice! — Zdi se, da se res namenoma dela ob nedeljah in praznikih, ko bi se brez škode lahko počivalo na Gospodov dan: ko stoteri in tisočeri zaman j iščejo in prosijo dela temu namenjenih celili šest dni v tednu. — Ali res nima tu oblast nobene besede? — V naši občini še danes ne vento, kdo izvršuje tu cestno polici io in tozadevna določila po občinskem redu. Cestno-policijskega reda namreč nimamo. Zato tudi organi varnostne straže državne policije, pod katero spadamo, ne morejo skrbeti za drugo nego za javno varnost na cestah. Nikocar pa ni, da bi ükrbet zu naše znamenite hodnike ob Zaloški cest: sedaj, ko so od sile robati od poliojencgn zmrznjenega snega. Le [wir hišnih oosestiiikov je doslej vanj inalo posulo te ^hodnike«, kakih dvoje tu
  • gvzo zapoje Olga Kadivčeva oni lrftnl k». njet: Dekiiäba želja po možu. Prijatelji poštene sanare vljudno vabljeni Bog živil Naše prosvetno delti (Dobrova pri Ljubljani) Pripravljamo se na proslavo 30 letnice ustanovitve itasela prosvetnega društvu, letošnjo sezono srno pričeli e skioptičnim predavanjem o škofu À. M. Slomšek u \ spomin 70 letnice njegove smrti. — Na misijonsko nedeljo noni je — zopet ob nkioptičnih siifcali — predaval g. profesor dr. A. Levičnik o zaščitni«! misijonov sv. Tereziji oft Deteta Jezusu. — V nedeljo po Vseli svetih smo igrali igro >■ Mlinar in njegova hči«. — Pred svojim odhodom » mi-sijoue je imel g. V. Sedei D. j. (udi pri ms za-nlenivo predavanje o Indiji iu o jugoslovanski misijonski postaji Sošonti v Bengaliji. — V decembru sumi imeli lepo uspelo Miklavževo prireditev in zgodovinsko igro »Gamberika kronika«, ki smo jo ponovili v Gasilsker.) domu v Kožarjih. Po novem letu smo uprizorili še veseloigro »Le-p. zaslužek« in »Čevljev ni«. Za Svtič- [odbe velikih mot. — Jki matematik ùi fi-Newton je živel zelo vi jeno življenje na ;m posestvu v bližini Iona. Družbo am je la največ maSka, ki jo lei zelo rad. Med dru-je izvrtal v vrata tjo, da bi mogila oib ..„.„«ein času v ..jegovo ..«jjovauje ali pa na pro-!9B'Nekega dne pa j" Si-"•igla devet mladičev. srečen jo poiskal "ton velik sveder iu tvrtal v vrata če de-lukenj, da bi mogli tiči prav t»ko ven in r kakor starka. -— »"g, veli.ki nemški pt-,U in kritik, ni bil fj raztresena glav«, ja shigo je imel i«i da mu krade de-Hotel sc je o leni pro-i'i in je nekega «Sne '.i! na mizo večjo vso-f odpravil na svoj tdanji sprehod. Menil Jn se bo zdaj že iaka-ati ima tatu v hiši. ga prijatelj, kate-f" se pobalia s svojimi tki i vski in i zmožnostmi, ri pa denar tudi prega vpraün prijatelj. Si -io8." i« odvrnil Les-?-na to sem bit pa pozabil!« is prav i j«, da Je dein kljub temu mnogi Mnetneži zapravljajo tr eamo zato. do z "bil'aio čas. mlajše, naj oslauejo doma, češ, da Jobana ni več pri pravi pameti in ne ve več, kaj govori, udarec v kleti da ji je možgane zmešal Resničnost Katrinega opozorila ■m je pa posebno pokazala zvečer, ko smo bili že v postelji. Tedaj je prihrumela Johann našo spalnico in kričala »na pomoč«, da naj jo varujemo, hudobni duh da jo preganja in da jo skušn dobiti v svoje kremplje. Kuharica, ki je prihitela za njo, jo je 1© s težavo spravila v njeno »pnlnieo. Bila je potem iH-koiite» tednov pod zdravniškim nadzorstvom. Katra, »jen« kahariea in začasna naslednica, ki je bila tudi zelo pobožna, pa je dejala: »Vse dobro in slabo pride od fìnga, prositi je treba Boga za zdravje.« Podaljšali smo zopet naše večerne molitve. Bog nas je u-disal; čez par tednov je Johana popolnoma okrevala in življenje v zavodu je tekk> naprej po stari navad*,. Dijaki iz Johaitinega zavoda so kaj radi ministrimi! pri maši v frančiškanski cerkvi. Dobri pater Bernardin je nuiiševal navadno ob. 10 dopoldne. Pouk v naši šoli pa je bil ob tej uri končan. Kakor za stavo smo leteli s knjigami v roki v samostansko zakristijo, da bi dobili tam uiašne bukve v roke in po'éni niinislrirali priljmV Ijeneinu patru Bernardi mi. Dopadlo na in je na vso moč zvončkanje, posebno pri >S;mktiisu? ga ni hotelo biti nikoli konec. Pater Bernardin, star, tih in svet redovnik, se nI nikoli pritoževal tui nas karal radi tega našega res pretiranega zvončkanja. Gotovo mu je bilo /liano, da nam je zvončkanje izredno vfšeč, zato nam je pastil to nedolžno veselje. Ko pa bi nam bil prepovedal zvončkanje, bi bil moral drugi dan frater Tone sam ininistrirati pri maši. V kamniški glavni šoli smo imeli še lokacijo« ali razvrsütev tičeacev koilec leta >po zaslugali< V šolskem jKiročihi (perlohu), ki1 je bilo nemško tiskano, so bili navedeni na prvem mestu .premoliarjk (od latinske besede premier, darilonnsec), ki ao prejeli darila; potem »čunelcsti« (nemško: ztmHcbst «nd gekommen, to je: njim I so najbližji); za temi so prišli »ajnzerjk (Fortgangsklasse eins); nato cvajerji (zweite Fortgangsklasse) in končno • draierji (dritto Fortgangsklasse). Ce si imel v treh predmetih slab ali zanič red, si bil že »dritte«. Casino darila za »premobarje« so bila vedno molitvene knjige z zlato obrezo in rdečimi platnicami. Bil sem tri leta v tej šoli zaporedoma prvi premohar. V dingen i razredu sem dobdl za častno darilo knjigo z naslovom: »Sveta nebesa-, * tretjem »Jezus na križu«, v četrtem pa zopet »Sveta nebesa«, To pa se je še moji materi, ki prišla äe vsako leto na da« razdelitve daril v Kamnik, zdelo odvoč, da dobim zopet sveta nebesa, ko jih že imam. No, pa so tudi materini želji ustregli ter mi zamenjali sveta nelvesa za sv. Alojzija. Ta svetnik je bil materi sicer po godu, velikost knjige pa ue, češ, za četrti razred bi morala bili vendar večja kakor za drugi. Glavna šola v Kamniku je imela štiri razrede, vsak razred je poučeval en frančiškanski pater, krščaneM nauk v vseh štirih razredih pa posebej še eden in sicer je ob mojem času poučevnl prvi razred pater Maksimilijan, mlad, velik, postaven mož; marsikatera je rekla: »Škoda ga je za klošler!» Drugi razred pater Gregor Loušin, menih srednje velikosti, hude jeze in čmerne narave1, ki je vzgojeval učence večinoma s palico. Za vsako malenkost je šiba pela. V šoli smo takrat pisali z gosjimi peresi, Gregor pa nam jili je obrezoval. Ta peresa so rada zalivala. Če je na ta način nastala packa, je prijel učenca za uho, ga peljal k šolski deski, tam je moral revež poklekniti in poljubiti tla; p. Gregor ga je prijel od zadaj za vrat, ga potisnil k tlom in naštel mu jih je po hlačah napetih toliko na&etih, kolikor je imel pack v avezku. Pri udrihanju je tako udarjal,' da mu je vselej sfrčaj robec izza rokava kute daleč po šoli Tega hudega meniha s svojimi nazori: »Šiba novo mašo poje«, smo se zelo bali in prav nič ga nismo imeli radi. /Nadaljevanje jjvih.) Pravi pot za dosego lepih Kolih »»h kakor tudi istočasna odstranitev DBlinzoo neokusno barvancga munega ob-ložka jo sledo. : Iztisnite inaio količino Clil"rodont zobne pnsto na suho Cblorodorit zolmo Sčelko (t i specijalna ščetka z zobènst'm l'ozoni), divinilo «70je robe od vseh strani, kakor tudi ed zgoraj nn vzdol. Potili č te šeio nato ščetko v V0''0, ter izplnknitc fi usta teme'jito, grgrajo s Chlorodont ustnovoeo. Usp h je presenetljiv. Neoltupn0 barva zobncgnobložka Je izginila in ostane Vam v u tih prijeten svež občutek Zahtevajte izrotino'Chlorodont zolmo pasto Tuba Din 8,— in I)in IS — Dobiva so p'>vvod uieo pripravljamo /opet dve veseloigri, h katerima že danes vljudno vabimo, ker bosta tudi zelo zabavni. — V prilioilnjili dneh se bo pri članih društva pobirala članarina. Plačali jo bomo oh W letnici društvenega obstoja, ponosni na svoje društvo in z veselo zavestjo, da delamo za dobro in potrebno stvar. Novi člani pa pozdravljeni in dobrodošli! Veseloigra (Ig) \ nedeljo, 29. jaiiuarja bo ob treh popoldne v Katoliškem domu na Igu veseloigra v Ireli dejanjih »Cigani«, katero priredi prosvetno društvo. Igro ponovi društvo na Svetnico ob sedmih zvečer. Za predpust je kur treba malo poštene zabave in smeha in vsega tega bo v tej igri precej. Ne zatnudite! Igra traja eno uro in t ri četrt. -- V društveno knjižnico prihajajo ob nedeljah v lepem številu. Posebno ugajajo Mave- vi potopisi. Knjižnica ima vse zvezke, ki so že dosedaj izšli. Par besed o izobrazbi (Vrhnika) Nikdar tako, kakor v sedanjih težkih čitsili | je izobrazba potrebna slovenski mladini, pa naj | si bode kmetska, delavska ali obrtniška. Potreba : je mladini katoliške izobrazbe ili (o v prvi vrsti izobrazbe dulia. Sedanji čas zahteva, da sami dobro mislimo in trezno prcvdari:no vsak naš korak. Kakor otroku sladkarijo, nam ponujajo izobrazbo od raznih strani. S trgovsko : reklamo vabijo vabila na predavanja, v kino na gledališke predstave, na razne plese in ven čke. In velikokrat je vse to dvomljive vzgojne vsebine. Naša katoliška prosreta je za deželo prava visoka šola. Treba le, da lo šolo redno posedamo. L zgodovino našega narod« Iii se moral seznaniti vsak Slovenec. Drugi predmeti bi še bili: deklamacija. zapisnik, predavanje, al «•.•trna m apra va. nastop na odru itj. \a nam lad pa na dan s plemenitimi eknmnn. Ua» s vidimo fante in može. ki so i/.sli iz. kaloli-kili društev, nu ehi zadružnega gospodarstva m prosvetnem dela. Vzgojeni . značaju slojijo ludi v težavah in kljub spletkam kakor ogelm k.inmi na svojem mestu. Katoliška prosvetmidt ir-tva sn dokazala, da z svojo vzgojo izk e-ejo iz fantov značaj ne javne delavce. Nasa skrli l>o..i sedaj, da ponesemo in seznanimo s to pravo izobrazbo sleherno slovensko mladenko m :nla-deniča Vi pa. dragi slovenski oče ni mati. z«lipa j ta svojo doraščajočo mladino katoli-keinu društvu, ki jo bode skuš.,la v/gojiti v vernosti do Boga, v ljubezni do svojega naroda m bližnjega! ... -■ i Naše društveno življenje je prav zivalmo. Vsako sredo imajo fantje v društvu svoj sestanek, ob četrtkih pa imajo sestanke deklet«. I n tej priliki vabimo fante in dekleta, da vstopijo v naše vrste, kjer si lahko pridobe mu rs i kak dober nauk za življenje, lidint) pevski odsek nima pevovodje, odkar je odšel č. g. .švelc na Francosko med naše izseljence. Dramatični odsek je vprizoril dramo .-Hrutje«. Dvakrat je bila nabito polna dvoran«. N Silvestrovo je j)rire-dilo društvo zabaven večer za člane. t».. H. in 15. jan. pa smo videli pretresljivo dramo »Stilmoiid-ski župaiK. — Imeli sni" tudi več predavanj namenjenih širšemu občinstvu. Priporočamo, ol štirih. Na vrsti je drama »Veriga-. Vsebina drame je vzeta iz vaškega življenja in je prav podudijiva. Pridite giislal! Začelo se bo pa točno ob pol stirili — res! — Drušivo priporoča z.a z-imske večere tudi svojo knjižnico, kateri je dala na raz-polagu Prosvetna z.veaa v Ljubljani veliko svojih knjig. Odprla je vsako nedeljo i» popoldanski službi božji. i'a še tole: V zadnji Sle- ------ —"r —t^,—.... A>>mB. aHwRS ^pÄrÄrÄ'1 Virginij. ima „a primer že več ko, četr frakov. Drn5.be so seveda' n/ dn^S' luk^&T'l « fift^ Vintene N«iueš, posestnik, Tesanovei v Slov K»* jini, je klal prašiča, starega 2 leti 3 mt-sece, ij je tehtal 32! kg; špeh je bil debel 14!jemi| so nacvrJi iz njega 117 kg masti. A vilki -»Domoljubav nas je nekdo malo poaabavljtäi Zdaj se je pa izdal, ker je povedal, da je zjspia^ pohvalo igralcem, ne iia gasilcem, kol je Don». S ljub' pomotoma zapisal. Pa nič hudega za lo. « i kritosrčna beseda je vedno dobrodošla! t Grašičev oče (Gotnu vas) V nedeljo po «v. Treh kraljih so položili grob 81 let starega očeta Franceta Grašič.i liii-B šega hišnega posestnika v Gotni vasi. Poleni. iil si je izbral še družico, je pridno gospodarila v lotili vasi blizu 5(1 let. dokler ni izročil - 2 tega bremenu. Kl jub temu. da so ga včasih - M dele bridke nezgode, jih je znal krepko no «a kot trden iu veren mož. Pri podružnici >\.M na rta je bil ključar skozi več let. VeO let j.t*S tudi načelnik živinorejske zaf'"« razkopali« « Hleljeim k dvema sosednjima občinama. P"' tako! Moramo pač biti zadovoljni, mnogi te{" lb„oT"-'. &,ki""?' m<»S<»«« I«' bolje miteni, fr nino pa, da nacn bodoče občine ne bodo moč«1' dm se .te na.šn iKimožna pošta preselil«' j Dovršeni ženska lepota r,« m»; more ilo». Éi s J dneh, ampak suino z rednim iim.o.anjem kože In«, ust in /ob. V (o svil, jo Hitivbno. Ua se ucju caio sistematično me'nmvü 4 hÄÄ ^fv.m_sr,,Mvom. ker , večno katranov,. ter »» britje), f> «omadov razni., Kisa-im . 'franko 52'- Din) < oAaVici» m-i ..r^.in . ^V^li ^S1*«' «h» M«H. Kis -Shampoon, Kisa :ontkr, ma .td Pošilja ,„ pošli lekarnar Eugen ki o.ldiien pn Ki) /a i frelicrjev ili Lisa proizvodih: V. Feiler, Stubiea Don ja. Elsalrg 16, (Savska banov ni). Fellerjeva Uavkaška Klsa-pcmada za zaščito obraza in kože, Kelier,eva mojna Eisa-poma ln za rast las (2 -lončka eno pomade ali po I oniek obeh iioniad franuo .tO-- Din), Fel erjeva hlsa mua /drav,a in lepote (7 vrst: lilijino mlečno, Itiem milo. g.icer novo. rumenjak ivo. bora It sovo, j.. lokal. Čudno s • iitim ž'.lì, iijj Vinarska in kletaifikn /.iidrugu s Metliki j v nedeljo. 20. jnininrj.t svoj «bèni zbor v 1::torili hranilnice in poisojllrilcfei Veliko vlog« Igrdla naša v i na rs k u ztuliugij. v pretolvleni i. Cez 400 lil vinn — prnveaa, pristne,'tp, j>o-aegn »nietličinia« je spravila lin "trg. Mursi-eri gospod«, je občutil-v .lastnem žepu Mahn V prekmistiK- ut-toinvve. .Se-vedu. je : lili« i-Slo |ki/ubayl.jul čeznjo, čpš. da Ui za. svoje 0 \er dobil, če bi ga prodal kitr snin. V lie-'ttrili slučaji!! jc ihordn 'to resnično'. imiroi-(jiii pa Iii sino še danes čakalo v kleti, fe gn .! i hi iHKlprlii zadrug.!. Tu ko nam preteklo po- . v nn let«, kaže lep kmnk naprej, ki bi pa ! ■v .Kom i !>il še vse'vet'ji.' če bi ne bili časi .] brezimni. /ndrOgn — io s« njeni člani. Ii ; ira jo sejali, ila bodo imeli kaj žeti. toda /a- ! tu,i skušnja slov. zadružništvu vsepovsod in li pri nas je. il.i nekaj takih zadružnikov, ki t rudi le želi. .1 sejati se jim lioée. Treba je 4 žrii i iu s z! inj nesli, potem šefe pride žetev. Nedeljo pn naj le vsak pove, kar se potreb-'11 in koristnega s p rospo h vimirske zadruge. iDolgo s'' ji je jesen upirala, a sedaj je pa le ligula zima. Snega imamo že toliko, tlu ima a /abavo. P11 tudi odrasli so se letos bolj kot „j eja lela vrgli na zimski sport. Pojavilo se polno smučarjev - lelos pa j« nekaj za «sedmi ušesu. Kar lie zmanjka «klicev v lei j« zjutraj. rudno, meni jo nekniori: tak« )i časi, pa tolik« porok. Pa ni! Saj jc ina l'olia n i odložil, češ, inorila hu pnlioliijo let« 1 j še. Predolgo p,i čakati tudi m- kaže. Kakih "pnrok bo ta prr-dpust v metliški fari. Saj vino *.o ne gre v kupčijo. Ii« vrglo končno t«. ue .17. januarja so žalostno zapeli naši zvo-,1. Naznanjali so tragično amrl blagega niladenj--Cirila Jenka s Trate. Sinrl pokojnega ni pie-, Ja samo domačo vas, ampak celo okolic«, Ko-: '-'U pomladi je štelo njegovo življenje. Množic«"; truinoma hodile kropit in molil ?a blagor njc-e diiàe, IV,k(ipalj so ga ob ogromni udeležbi: siva. Njegova gomilo je zagrnilo mnog ) vencev,' ojni Ciril je bred;ii krn.j je p« sveli le mai« zinili vsled noše molčečnosti. Minul« je zopet let«, 1 bede in trpljenju, saj jc edino tjaš vir do J kov — le« — padel v ceni nn srmirotno nizko '"jo. — Nekatere je iz stiske l'osilo sitd.je, e precej obrodilo, le ž,nI, da se ljudje zn t» ogo doslej niso dosti brigali. — Dtìe II). t. 111. 1 t'aj jedo tal pogorela koča posestnika Kris il | nčii. njen najemnik je mogel rešiti le malo ari ler trpi občutno škodo. Nnstntiek požaru I je doslej se Iiei-IIMII. — Dne H. januarju sino-po-K"j'".. «-V1»1' ličork« uglednega posestnika in go-siilničiirja Pelin Kosača kateri je Imj" (lavica Iipiliniiu lih" iiiliiilegn življenja. Čiilujofini 10-diteljem naše sožalje! Pro.-,vela iu drugo (Ciornji grad) Igra PiokleliK je vsestransko uspela. Vsi . igralci e0 dotiro rešili svoje vloge, posebno Rinvile vloge'so bile dobro |h>rlano. Tn igra se še ni igrala menda nikjer nn naših «tirili, razen v Ratečah na Gorenjskem. Ker s.;no v kratkem čusu igrali štiri drame: ->Za pravtlo iu srce«. • Beli It ur-. Miklova Zala« in Prokleta . morti biti sedaj izprememba. Zn predpušt jirjredi uuše Kht. prosv. društvo Yombcrgarje^n komedijo jV« las. Pri tej igri se' bo pa vsa li lahko ; pošteno nasmejal. Društvo šv. Barbare !!(Fygelshovon)' . Društveno /J >0 rova nje se jo vršil« v l'.ygels- | luiveiiu b. januarju. l/v«ljun je bil sledeči «d- ' bor: Predsednik i'ruue Klinnr. tajnik Valentin IMii/ u i k, blagajnik Martin Plnznik, podpredsed-; nik Jožef koiuuc. preglednika Josip Androjmt j in Alojz P.jntaiič in zaupni mož Anton Kobola. Zborfivaiiju se je.iudoležil tudi zvezin predsednik V lo j / kronovšek in č. pate* Teatini, ki je imel lep slovenski '.govor. Želimo ga še večkrat slišali pri našiJ' /-Innovatijih. Tajnik V. 'Plnznik. Kam plovemö? Ako človek mirno motri vse, kar se danes dogaja po svetu, ves la svetovni nered, duhovno in gospodarsko bedo, sovraštvo med narodi in sloji, brezvejski duh,. ki se naglo širi in zavzema vedno večja območju, ,se.,gu. ineliote polaščn majodušnost in'x nekim 11 Ozn-j upanjem zre v megleno in negotovo bodočnost. Odkod vendar t« sovraštvo med narodi'/ Saj vedno čitamo o raznih konferencah, na katerih naj.bi se države sporazumele v miru in bratski ljubezni. In vendar ni pravega mirti. Kljub i Dni^i vit ' tn ^Zvezi'.narodove ne: ne-j hajo krvave vojtife, vsepovsod se vrši prikrito,; mrzlično divje oboroževanje vsakogar proti vsem, kaltor ga še ,i»i .videi, ne doživel svet. Zakaj vse to? Zato, ke; v teh posvetovanjih ue; veje ljubezen, tie pravjčiiost, né misel pravega; miru, ampak le hladna preračunjeiiost in ego-| Podpisana ^h-ukolj Ana iž Zg. Loke 7 pri Blagovici, se iskrebo zahvaljujem ^zajepjnl zavàfoValilici, oddelku '»a «a /aizplat'dùopóSmrtnfiio Mojo*eseje zavaroval 1. februarja 1932, umrl pa je 3,,'jamarja VÖ33. KARITAS trti je preko župnega uratìa vLuicovjci tnkoj izplavala ves izplačilni, znesek. Vs.'iu, kì hočejo varno preskrbeti sebe n «voje domače, toplo priporočam, da pristopijo v KARITAS. Zg. Loke 7, pri Blagovici. Ano Strutteli, i. r. izetn (oboroževanje samega sobe), ki ju skušajo prikrili s peno lepih diplomatskih fraz. Marsikdo je ogorčen, ko čila poročila o nezaslišanem barbarstvu (divjaštvu) in organiziranemu hrezboštvu ruskega boljševizma, ki se danes odkrito in javno bori proti vsaki veri,'zlasti pa še proli katoliški. Ruski narod je od nekdaj slovel po svoji globoki vernosti in med tem slovanskim narodom se zdaj proslavlja sovraštvo do Boga kot največja državljanski! čednost. Po sveti ruski zemlji ne vabijo več zvonovi ljudi k molitvi, cerkve se rušijo. Že doniš,'a nov rod, ki pa ho slabejäi od današnjega, ker nima dobre in verne matere. Tn lako se dandanes ne dogaja samo v Rusiji. Poglejmo Mehiko I Tam divja najstrašnejši kulturni boj, kjer brezbožna vlada na enak način kakor boljševizem, zatira sv. vero, spreminja cerkve v beznice in strankarske lokale, preganja iu mori duhovnike in neustrašene vernike. Tn podobno je v Španiji. Sredi Evrope jèfi Španija pod tiranijo brezvernih socialistov, ki so sé polastili vlade pod geslom svo-bodoljubja, a zdaj izganjajo katoliške redove, prepovedujejo katoliške organizacije, plenijo in uničujejo katoliški tisk in mirno gledajo, kako nahujskana drhal od časa do časa zdivja in požiga cerkve ter uničuje cerkveno lastnino. Nad vsem tem smo ogorčeni in pomiluje-mo ubogo ljudstvo, ki preliva kri za Kristusov nauk in Njegova načela. 0 vsem tem več ali manj razmišljamo. Ali pa razmišljamo in opazujemo, da se je že davno tudi med nami samimi vgnezdil duhovni boljševizem, ki morda še ne izpoveduje, toda dejanski zastopa in ravna po načelu: Bog nam nič mar! Ali ui v mnogih srcih Bog, že mrtev in z Bogout tudi vest, ki je zavest odgovornosti pred Bogom? — Ni čudno, če nekateri primerjajo naš čas jn razmere s preseljevanjem narodov ali pa s črno smrtjo, ki je raznarodila Evropo, Ce hi •človek o jsehi res nič drugega ne imel kot le neko naravno vero, bi inorai nad vsem zdva-jati celo obupati, zlasti še nas delavec in :kinet,' ki včasi nimata niti toliko, da bi mogla skromno,obleči in preživeli sebe ili družino. Prilli, so .rés časi. da mora naš krnet stradati polpi; skledi, kot se često sliši, iu vendar (iutiašnji, vase. zaverovani svet ue išče več pomoči pri Kristusu,'.ampak išče finančnika, ki bi mu pričaral novih zlatih virov, iščo državnika, da ga popelje iz sedanje politične zmešnjave, išče socialnega reformatorja, ki bi mogel vsem ustreči, rescžeut in bogatinom, pa dn bj nikomur ne bilo treba ničesar žrtvovati, i Za takimi veljavnimi možmi se poganja naš čas in išče'pi-i njili svèta in pomoči. Ves »vet je dalie:- rc tako razdvojen, da ne ve rie kod ne kam. Mi pa. ki vemo, da niso naši pravi gospodarji mogotci tega sveta,, aui-pjik, da je naš pravi yospodàr Bog, iščimo tudi v teh neprilikah in stiskah, duhovnih in gospodarskih, božjih sledov. Morda bo človeštvo sredi splošno bede in zatiranja bolj dostopno za rafcmiiSljanjo O Rogu fr. njetjovih zapovediu. 2aiostno je, če ljudstvo zmaju z già vami, če se govori o božji previdnosti. Iti 'ma povsod in z vsérn svoje načrte in vodi vse v dobro tistim, ki verujejo ia zaupajo. Mi kot kristjani inora- mu sui mor: ii tudi »i EPXKill brigam ÜÄ3IO'' /taliti jja .;<» jriisKa am i -aosn 'j Usifii ' fi - «jam 1 anu Ä: ia : ài» — - läSEJ- i: jit nsrwaBtjB ■ ■■■"•* ri.- . ■ jiäP'Ääl » "«Ma« an mwo»*««* IWl irai": IJBSI! .'151 * a::. ttjHV itl ÌET'' -HÈi zeiie->*.- èia ii-. iivije-r.-i, hitro, ansi; aipoma zajam<->> množi-•>sai*jD posledice fc po nekaj » le-^- ptiih ali '•tötet ü. kot ne-- -A; Li-.^a i l'ina agita-■orotičani po vsem sveto «o *ai k najživafcaejK deiavnosti. -'-'-"ji za krščansko misel druži-gospodarski red. pravo, -L u:;,emost. tehniko. Dandanes I* «Ktoliik* mislimo, treba je. da žmaw in delamo. To katoliško iir biti zaprto le med ozki-a .-ia -ian«-anja. ampak se mo-,2" aosti. Vse je treba žrtvo-javno in zasebno življenje zopet a '< - -tisa. t«r in« do njega, ki -. * p,"-, i^f, -s-"?- iptamot —«» » Tffigrt» jg. - m; .an ja ... ti -, :ui: sa&ri-i óm. i»™ tom. ii'-ia,n -iharj. M -Mp s. oh -■,-»- , A .nt i runa n „-o ir^ns "ij. r e " -*1 -"J__Ì.Ì1 Bi- i - n mm. L S^fKCiä lis'Silrs.^-^g m ti. iS 'HI Sa, • mir"! .1;, i-,,i m ' m«. Piv», Sraprejl Ce lem tdn _ ... _ ^ piše . -M»- , ^ ^aaa' lem. . rsi. 'im'1 asi.: . T 'i-' • i ami ie -ii» i • ;„:! 4an ;xi „rru - aa :J,. • _ 7 K.-škaa- iman» '-»r« ,ra-atrav! jeni! " P- Pmn-.—iratira »iv>> o,» a, tem mmio raéi pr • -.•• i mo» te OijiijCf* t •ismari» , ogiasnlk '«tj» » ,<-VT* »i yomor' t krr alarti MSWffläß " S2II il Siili :rnea krm.la do-,a CifìstiOdark« v L/abijam. t - »„»j-ij 12—15 ietne-rB'ff'« jaar,re|oi»m ,i sa ; pewrra ! i et. ■»"»vi'e 2Š. i « >v. Mar v P' • : Ite m SA.: I --■ IO I ..WS ras.....ž iri- 5 3i'»S! "3- a se j m Bin - ara n p« ì la.cw . T-.I.J :-č»j «i» jrieae i i—sru:;-® ia i-s, . i;. ■-. M-isaw ■ -a iu. ä* . - j -r.- r so säe— "•■'■zkam *» ofc »r ->r -fcaje- .. d-ti.ao if '-Se .ù i>iai xiioo Soart-asica eeaa št 24. f. mi-Aflam 1 fiiii Jaboifae •:« ISH Snjsikovepo zelo ai rh■ nud;: G»br,Korin -!t. Ilj pri Veltnju Sftf. im, trpeiae doma-it harmonike vsake vr-jte izd^i-:ie po na-rocoiponajiiiij'hcenah olino J o /. e ( Kurent, baru. on il; ar. Planinska vas A pri Pian ni p. Sevnica. Bogatu nalogo na izbiro. »ikjttM * *">>< P" rinlaiII ugodni renati pri Ee d j in Karol £r »vet. ftrod. àt. Vid a. LI Stalna zaloja. Up prall LjBbb',:u j ne, DOleg auto-posta i«, je c» pr&daj po ugodni ' cen: Poizve «e v u ravi Daooijnba pod it. 844. »-iltllfllt^ le-m trgovec v- tetovi--k»m kra u Gorenjske, poroéi pr dno kmet-k< (tiadenk u dtbr»- krščanske h'-e s premoženjem o-l 40X00 Din n staro 20—27 let Dori«» s sliko oa upravo I) moljuba pod ,Uruda' št C>64. Fsssjiis p^ijuii 'Zadrais - Ljubljana pp. J07 -Sprejme po- verjeoike. «.li. vajeno kmečke-HIBII ^ deta sprejmem v bližini Ljubljane. Zgladili se osebno. Naslov v u i ira v i Domoljuba pod št. 867. Hmttto dihli tU:1. vajf no vsega kmečkega dela, išče službo, najraje k otrok-im. Gre za malo plačo Naslov v upravi pod štev. Ò89. lože diviažine: domače zajce bele 'j»rve kupuj« H O T, krznar, Ljubljana, Mestni trg 5 Naznanita f roleta« društvo v št Jerneju priredi v •»■ t**- oh 3 p.,»,„iae v dvorani VTZT? fa«edijo v treh dejanjih. ........ • ene običajne. 1'rijntelii f".^lStCTO s«« »atmeja«, naj ***** to prvie v DroStveni dom! Beti»: éjjrw: SlMln'f^ IsMtniee,o «ró-n. . . ■ * »^-etjo. dne 5. februarja ob .. _ ... *-evu. Gosposvetska ' r kovnici vprizori na - uro 'Živ« pokopana« u djor. Pridite to lepo igro v« : .li J«» =»3.1 «ft: »r trnMT knk'et ! SLuel Cti. •em Za smfo Y.zi fin. da - r"-*i'-' «m ars že»:ns r w Kiprs^ial h ;,..rof Kai. . - i- - t., j,, '=■• - ■■'» " - = ni!< kda peui Kol v iris, čer branila it: • - - - r- ------- !>' \idjj, lelri i«čer je.jj pr«v*f. nevM^ijiva • ut eatet j» n^p «adita na *tol ter dejjt^ft »S U- a stola 1 zen ne «mi, dokler *e ae paboijsaš.« P04 gern "asu pravi mat -Bf-'-.u. je. da p s. t Metka iato S' i» mama,!, se se ni-.--rr» pot-rf>lj4a'a.r Zdravmi: ..'.:. Wra, > Bik: »Posfcunti -'-m. pa Jem Jtlen . da t< raje kašljal f Nekdo je poirkai na vrata., »Dobro j® ali iHe vi oni. ki je fzjjBtói jim" — vi ve?«te. kje je moj Fido.t -- »Siüii im.fì ste raafMsali nairrado st> •••«mc.f vam psa pripelje.« — »8«v st jg vi ^g šli?« — »Ne še. Ampak, ker ps arm ati^ iskat, prosim, da bi mi •ìm'f ae-t. J;*® naprej.' Bahaé. »Ali je bilo pr. v.->< vloaB no?« -- Milijonar: -Ott, : nikjer nič ne poznalo. * Učitelj: »Narek, zadnjič n: -- M, medved prespi zimo. AH nv -.K tiovedjMl kom, ki prespi polelje?« Nacek: »Da. sv. MikUv. A. & E. Skaberne| Lfubljam Uvoz in prodata angleške^- r. éfik'-p sukna. volnen e a* Ni =.-, Važno: -m—m- Važno: I V račun i-mijem i (do preklicaì tudi ^ hranilne knjižice | prvovrstnih ljubljanskih denarnih javod® - A. & E. Skaberne Ljubila na Brin f e in fige t pri FRANC POGAČNIKU v Ljubl|i Duna laka cesta št 67 (nasprot- mitnice) Pozor ženini in neveste^ modroc«, morsko travo in drujjj potrebščine debite na ceneje f I. And lov it. Mestni trg št IZJAVA. . Podpisani France Na^lič, posestnik v Vol pri Kranju, lem |Hitom mavljam da sem »! pričal, da moj ai» Miha. delavec v Ljubil»*,.»' niti murna,ud„i,.že„ .>r< a„r, tu name, M misi! ,(„« n tecemhra 1»T2 Obžalujem. «Ne strast padal sum nanj, ter tem pO»Jj prav.,uni te krivi,.» v...» Nif« KraaM