J ( Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. V 4- =4) List Slovenskih delavcev v cAmeriki. & The first Slovenic Daily in the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays. CVLXFOM PIIARNE: 187» EE C 7 ML 4 Entered m Second-Class Matter, September 21, 1908. at the Post Office at New York, N. Y„ under the Act of 0oo«z«a of Much 5, 1879. TELEFON PISARNE: XS79 UOTM NO. 144. — ŠTEV. 144. NEW YOBS, THURSDAY, JUNE 20, 1907. — V ČETRTEK, 20. ROŽNIKA, 1907. VOLUME XV. — LETNIK XV Kontrola izseljevanja. Komisija v Evropi. ZVEZINA VLADA ZAHTEVA U-VEDBO STROŽJE KONTROLE V EVROPSKIH LUKAH. Na Ellis Lslandu so imeli včeraj malo opraviti. NEKOLIKO NAD 2000 NASELJEN-CEV. Naselniški komisar Watchorn odpotuje v kratkem v Evropo, da se o-»obno prepriča o inšpekciji izseljencev. Ako bi bila inšpekcija v evropskih lukah popolnejša, bi imele tukajšnje naselniške oblasti mnogo manj dela in mnogim naseljencem bi bilo prihranjeno marsikako razočaranje. — Sedanji naselniški komisar je bil vedno prijatelj naseljencev in skrbno pazi na to, da se na Ellis lslandu z našeljemci lepo in prijazno postopa. Včeraj sta izkrcala v našej luki le dva evropska parnika naseljence, tako, da ni bilo mnogo opraviti. Dospelo jih je le 2230, ktere so kmalo zaslišali. — Taftova prva zmaga. Kandidat o Kentuckyju. KENTUCKYJSKI REPUBLIKANCI SO SPREJELI KANDIDATURO VOJNEGA TAJ-N I K A. Rooseveltovo administracijo so navzoči navdušeno pozdravili. PLATFORMA. NADALJNA TRUPLA UTONELIH MORNARJEV. Žrtve potopljene barkase oklopnice Minnesota. Washington, 19. junija. Mornarič-nemu o»ddelku nase vlade se poroča, da so včeraj našli štiri nadaljna tfup-Ka monnarjer, kteri so utonili, ko so se peljali z barkaso oklopnice Minne-Bote iz razstave v Jamestownu nazaj na ladijo. Dosedaj so našli osem tru-pelj nesrečnih mornarjev. Preiskava potopa barkase se je zaključila in sicer, kakor je bilo pričakovati, popolnoma brezuspešno, tako, Louisville, Ky., 20. junija. Kandi datom za governersko mesto v Ken tuckyju je bil včeraj pri državne j konvenciji Kentuckyja oe ne ve, kaj je bil pravi vzrok ne- j zerva nastopiti proti množici, ktera je pretila napasti župnišče Rev. Hribarja, župnika slovenske cerkve Vida. Kakor znano, vlada v občini ne-jedinstvo. Pod uhod v župnišče so izgredniki dejali razstreljivo ali "firecrackers", ktero se je z velikim pokom razletelo. Iver je množica naraščala in pričela župnišče resno napadati in ker je prišlo tudi do pretepa med pristaši obeh strank, policija ni bila kos množici in so jo morali pomnožiti z rezervo, na kar je zopet nastal mir. Mnogo ljudi, ki so se pretepali, je opraskanih, toda resno ranjen ni nihče. ČUDEN BOJKOT. Vse velike zavarovalne družbe so prenehale s poslovanjem v državi Texas. Dalas, Texas, liJ. junija. Tukajšnji pravni zastopnik večjih zavarovalnih družb, kterih glavni uradi so večinoma v inozemstvu, naznanja, da bodo imenovane družbe z dnem 11. julija v državi Texas prenehale poslovati. To store družbe vsled tega, ker je družbam nemogoče ravnati se po novem zakonu, kteri predpisuje, da morajo družbe, ktere poslujejo v Texasu, imeti tam naloženega 75 odstotkov svojega rezervnega zaklada in da morajo plačevati državi po 1 odst. vseh sprejetih premij. Legar v Pittsburgn. Pittsburg, Pa., 19. junija.. Legar je tukaj pričel nastopati zopet epide-mično. Tekom zadnjih 24 ur prijavili so zdravniki zdravstvenemu uradu 41 novih slučajev te nevarne Indezni. Od 1. t. m. nadalje se je pripetilo v mestu 228 slučajev legarja. Kakor zatrjujejo zdravniki, je l»olezen sedaj TJ , , D . „ , .. ... , .» ... Pred tovarno Ratner Bros. v New hujša, nego je bila tekom p. ejsnjih y ^ HOTEL ZGOREL. Hotel Elmwood v Connecticutu je do tal zgorel. North Woodstock, Conn., 19. junija-Na Woodstock Hillu je včeraj požar razdejal znani Elmwood Hotel. Gašenje je bilo docela brezuspešno in gasilcem ni ostalo drugo, nego čuvati, da tudi gospodarsko poslopje imenovanega hotela in bližnja akademija ni zgorela. V hotelu je bilo prostora za sto osob in so gia ravnokar priredili za poletno sezono. Hotel je zgorel, ker se je v podstrešju razletela petrolej-ska svetilka, ko so popravljali vodovodne cevi. VeČino pohištva so rešili. Mlade Amaconke v boju med seboj. mesecev in tudi umrljivost je sedaj večja, kakor je bila preje. Vzrok, da se bolezen epidemično razširja, je slaba voda. Največ bolnikov je krog reke Alleghany. Padla iz petega nadstropja, a se ni ubila. Osemletna Nellie Ooomerford se je igrala včeraj na strehi petnadstropne hi?e št. 1808 tretja ulica. Naenkrat ji spodrsne in pade pet nadstropij visoko na dvorišče. Padla je z glavo in hrbtom na tla, a se je le neznatno pobila. Prepeljali so jo v Harlemsko bolnico, kjer so zdravniki koostatovali, da ima le neznatne poškodbe in da bode kmalu zdrava. je prišlo včeraj do živahno ve-seletra pretepa med odpuščenimi in novimi delavkami. Boja se je udeležilo nad dvesto zastopnic nežnega spola. Lasanja, trganja oblek in praskanja je bilo dovolj. Policist Lynch je hotel napraviti mir, a je naletel slabo; hipno so pozabile delavke svoja nasprotstva in se spravile z združenimi močmi na moža postave. Glanroo ulogo so imela gnila jajca in razno sadje. Konečno se je posrečilo prijeti policistu dve najbolj vročekrvni put-ki, ktere je odpel j ah na postajo in jih obdolžil dejanskega napada. Priti je morala policijska rezerva, ktera je z veliko težavo napravila mir s tem, da je pognala obe stranki domov. — , Kapljice za ljubezen so bile brez moči. DVE SESTRI STA ISKALI POMOČI ZA SVOJE LJUBČKE PRI VEDEŽEVALKI AUBER BREZ VSAKEGA USPEHA. Duhovi so štrajkali kljub dobri na-1 gradi, ktere je dobila njih vodnica od obeh sester. KONEC V SODNI JI. šest desetletna vedeževalka Elizabeta Auber. stanujoča na 1G9 istočna 89. ulica, je bila včeraj pridržana zaporih Harlemske sodnije: policijski sodnik Finn jo je namreč stavil pod $1000 varščine, ker je obdolžena velike tatvine. Poleg tega pa je obtožena vedeževanja in se bode morala da nes zagovarjati radi tega. Kot tožiteljiee napram njej so nastopile sestri Mary in Bridget O'Connor. Maiy je pri včerajšnjem zasliševanju povedala, da je prišla v njeno stanovanje vsled oglasov po časnikih, da ji pomaga najti njenega zgubljenega Ijubčka. Auber ji je obljubila, da ji pomaga, kar je v njeni moči, ter je zahtevala uajprvo $10. Nekaj dnij pozneje ji je izvabila še $15, da omehča duhove, par dnij zatem pa zopet $100. Od ne izkušene in lahkoverne deklice je zve dela namreč, da ima $175 na banki. Zadnjih $100 ji je zvabila le za toliko časa, da se najde ljubček. Rekla ji je, naj pride čez devet dnij po svoj denar in po Ijubčka k njej. Res pride Maiy devet dnij pozneje k vedeževalki. Ta ji pravi, dia imajo duhovi velike sitnosti z njenim ljub-čkom, ker preveč potuje iz kraja kraj. Za $75 pa bi ga šli nemara zopat iskat in bi ga skoro gotovo pripeljali v njfno stanovanje. Marv dobi od vedeževalke steklenico neke tekočine, ktero naj dan za dnem vrže po tri kapljice za njen hrbet, ne da bi se kaj ozrla. To bode gotovo prignalo nehvaležnega Ijubčka Toda tu'li to sredstvo ni bilo dovolj močno. Ker je tfedi njena sestra Rridget izdala $40 za svojega Ijubčka. ne da bi imela kak uspeh, sti začeli sestri sumiti, da jih vedeževalka vara, ter sti jo naznanili policiji. Auber trdi. da so dekleta plačala le po dolarji, kot d ruin obiskovalci. Res je. da je Maiv govorila nekaj $100. toda ona potrdi pod sveto in častno besedo, Ja jih ni prejela. Vedežuje že osemnajst let in sicer ves čas le ženskam. V njeno sobo ne pride nikdar več kot jedna oseba, ker zaleže v slučaju kake tožbe beseda jedne ženske toliko kot beseda druse. Tako neumna ni, da bi s pričami opravljala svoj posel. Ko je sodnik slišal njeno modrost, jo je takoj stavil pod varščino in jo odkazal sodniji. da se obtoži radi tatvine. Glede vedeževanja pa je rekel njen odvetnik, 'da hoče danes dokazati, da ni proti zakonu. URADNO POTRDILO O POPUSTU KITAJSKEGA DOLGA. Vest, da bode naša vlada Kitajcem popustila $12,000,000 dolga. Washington, 19. junija. Poročilo kitajskega poslanika, da namerava vlada Zjed. držav popustiti državni lolg za $12,000,000, se tukaj uradoma potrjuje. O tem bode predsednik poročal v svojej poslanici, i.aslovljenej kongresu, kteri se snide zopet v zimi. Kitajska bode po predsednikovem priporočilu plačala le one stroške, ki jih je naša vlada v resnici imela povodom ustaje bokserjev. Za to svoto Kitajcem ne bode treba plačati nika-kih obresti. Na račun tega dolga je Kitajska dosedaj že plačala dva mi« lijona dolarjev, teko, da ostane v nadalje-še dolžna devet milijonov dolarjev, j;— Idabo-Haymarket. Afera Haywood. ZANIMIVI GOVORI V OBRAVNAVI PROTI HAY-WOODU. Državno pravništvo in zagovorništvo primerja zadevo z anarhističnim napadom na Haymarketu v Chicagn. ORCHARDOVA PISMA Vesti iz Rusije. Boji z uporniki. UPOR BATALJONA SAPERJEV V KIJEVU SO KRVAVO ZATRLI. — NADALNE PODROBNOSTI. Vojaški nemiri v Kalugi. — Nezadovoljstvo med delavstvom v Moskvi. Boise, Idaho, 20. junija. Včeraj so v zadevi proti Haywoodu, ki je obdol-žen sokrivde umora governerja Steu-nenberga, vse dopoludne argumentirali o tem, na kak način so uvodni članki glasila "Miners' Magazine" od Western Federation of Miners, za umor Steunenberga in razne druge zločine, ki so bili na dnevnem re'du povodom štrajkov v Idaho. Obe stran ki sta pri tem primerjali grozovitosti v Idaho z bombnim napadom anariri stov na Ha.vmarket v Chicagu. Zagovornik Richardson je čital re volucijonarne članke anarhistov Chicagu, kar je obudilo veliko senza cijo. Pri tem je povdarjal, kako nevaren je svet, naj se vse pokonča, kte ri se zavzemajo za zakon in red. Anarhistične članke je zagovornik Čital ra di tega, da bi bile psovke glasila ru darjev videti tem manjše. Te psovke je čitalo naravno tudi državno prav ništvo. Zagovornik je povdai^'al, da Miners' Magazine nikjer direktno in indirektno ne poživlja rudarje, naj u more bivšega governerja, s kterim na stotisoče ljudi v Zjed. državah ni bilo zadovoljnih, ne da bi bili zato odgo vorni za njegov umor, kakor se to o čita Haywoodu. ARETACIJE REVOLUCIJANAR-JEV. Boise, Idaho, 19. junija. Včeraj je Harry Orchard zopet nastopil kot priča v zadevi proti Haywoodu, kter je obdolžen, da je kriv umora bivše ga governerja Steunenberga. Držav no pravništvo je predložilo več pisem ktera sta si pisala priča in obtoženec Ta pisma služijo v dokaz, da sta bila obtoženec m priča spo razumljena tem, da bi Orchardova žena. ktera se je mudila v Cripple C reek u, ne zve dela. k je se mudi Orchard spomladi let a ii 10.). Zagovorništvo je odločno p mt« Utiralo proti takim dokazom. toda sodnik je ibil na strani državnega piavdništva in je dovolil, da se 1 pisma vzamejo med dokaze. Kakor izpoveduje Orchard, mu je Haywood spomladi imenovanega leta sporočil, da je njegova (Orchardova) žena večkrat vprašala, kje se nahaja njen „niož. Orchard je potem pisal svojej ženi par pisem, ktere je poslal v San Francisco agentu Western Federation of Miners, kteri jih je iz imenovanega mesta poslal Orehardo vej ženi. Ta pisma je sedaj predlo žilo državno pravdaiištvo kot dokaz zveze med Haywoodom in Orcbardom /x>pet neko drugo pismo je bilo datirano v Nome, Alaska. Nek agent imenovane delavske organizacije, kteri je potoval v Alasko, je moral to pis mo vzeti seboj in je od tam odpo-slati. Tudi to pismo se je predložilo kljub protestu zagovorništva. Orchard izjavlja, da je tudi odgovore voje žene dobival j>o posredovanju Haywooda. Zagovorništvo skuša sedaj dokazati, da je Orchard že preje večkrat pretil,- da bode umoril governerja Steunenberga, da se na ta način osve ti. ker je zgubil svoj delež pri zlatem rudniku Hercules. iMKuniijn MLAD MORILEC. Devetleten zamorec spoznan krivim umora. Baltiomre, Md., 19. junija, pri tukajšnjem kazenskem sodišču so danes spoznali krivim uboja devetletnega zamorca Sidney Holliaa, kteri je L i||. junija ustrelil jednajst let starega za-jJ morskega dečka W. Griffith*, s kte-rim se je spri pri igrL Ko eo dečku ali pa ▼ Ameriko vxetL naznanili obsodbo, votae cene aa: HUNK VtfK L______I___Sfc, Ne* Ysifc, ker tu bode* najpoiteneje in najbolje postrcfcn. Fr. Sakšer je priznani zastopnik vseh ipi«srecilo pridobiti vse tovariše za revolueijonarno stran Ivo je pa prišel odločilni trenotek. se 'je zbal in ostale vodje so lahko se-vladali. V njegovem šotoru so našli tri bombe. Upornike bode sodilo vojno sodišče. Takoj, ko se je uipor pričel, so delavci v nekej velikej tovarni pričeli štrajkom, toda tovariši druzih tovarn se jim niso hoteli pridružiti Ubegle uporne vojake marljivo iščejo. V to svrho so preiskali več sto hiš in zaprli 93 meščanov. Našli so tudi večje število bomib. Sedaj vlada mestu zopet mir. •Novoje Vremja", ktera je postala reakcijonarna, zahteva v uvodnem članku! v kterem razpravlja upor v Kijevu, da vlada skrajno strogo na stopi proti upornikom. Za slabo disciplino so v prvi vrsti odgovorne japonske ječe, v kterih so bili ruski vojaki, potem čiluti, ki služijo v vojski, končno tudi predobro postopanje oblasti z vojaki. V ostalem pa propaganda med vojaštvom slabo napreduje. Vojaški nemiri so se pripetili tudi med možtvom v Kalugi, in sicer pri 3. diviziji pešcev. T je kaj je odpotoval general Orlov, kteri je najenergič-nejši častnik ruske vojske, da prevzame povelje posadke. Tudi med delavstvom v Moskvi je pričelo vreti in v mesto je prišlo 22 sotnij pešcev. Mnogo delavskih shodov v predmestjih Moskve so razpustili. V Petrogradu so aretacije na dnevnem redu, tudi hiše preiskujejo. Jekaterinoslav, 20. junija. Ves upravni odbor tukajšnjih soicjalnih demokratov so zaprli in zaplenili neko tajno tiskamo. Nežin, 20. junija. Tu so našli zbirališče organizacije teroristov; 14 osob so aretovali. Delavci ne štrajkajo in povsodi vlada mir, le teroristi so postali živahnejši Ligovo 20. junija. Tu so zborovali zastopniki železnic, ki vodijo v Petrograd, da se domenijo o itrajku. Zborovanje so razgnali kozakL Iz Avstro-Ogrske. Prestolni govor. FRAN JOSIP JE NOVEMU DRŽAVNEMU ZBORU PROČITAL SVOJ PRESTOLNI GOVOR. Slavnostni čin na "dvoru". — Obširen socijalno-političen program. AVSTRIJA IN NEMČIJA ISOLI RANI. Razne novosti iz inozemstva, VELIKE POVODNJI V TESALUI NA BALKANU. — MESTO TRIKALA JE PREPLAVLJENO. Siamski kralj je dospel iz v Paris. Badena Dunaj, 20. junija. Na dvoru je včeraj Fran Josip pročital članom obeh zbornic državnega zbora svoj prestolni govor. Temu slavnostnemu činu je prisostvovalo mnogo članov obeh zbornic, toda socijalni demo-kratje niso prišli k tej slavnosti. Oni so poslali na dvor deputacijo dvanaj Stih poslancev, kteri so zastopali so-cijaliste. Ostali navzoči poslanci so cesarja živahno pozdravili, toda ko je cesarju ministerski predsednik Beck izročil rokopis prestolnega govora, je vse utihnilo. Cesar je čital govor tako tiho, da oni, ki so stali nekoliko oddaljeni, njegovih besedij sploh niso razumeli. Sploh je Fran Josip čital z izdatno manjšo vnemo, nego drugikrat. V govoru izraža cesar nado, da bo ljudsko zastopstvo, ktero je izšlo iz splošne volilne pravice, poslovalo v splošni blagor in da se 'bodo vsa protislovja poravnala, zlasti pa narodnostni prepiri in jezikovna vprašanja. Ta odstavek se zaključi z besedami: "Avstrija mora uravnati in pre ustrojiti narodnostne in državne moči, in sicer s pomočjo vseh. Moja resna želaj je, da podelim nekoč 11 mojemu" ljudstvu dragoceno zapuščino njegovih narodnostnih bogastev in da tako zagotovim vsem narodnostni mir." Potem se ibavi prestolni govor z obširnim socijalno-političuim programom, čegar uresničenje bi v inarsi-kakem pogledu pomenjalo izdaten napredek. Cesar tudi želi, da bi se iz vozna trgovina povečala in oibljubuje subvencije. Dunaj, 20. junija. Tukajšnji list "Neue Freie Presse" objavlja sen-zacijonelen članek o novej trozvezi med Anglijo, Francijo in Špansko. O tej zvezi piše, da je njen nameu pridobiti za zvezo tudi Italijo, da ostane potem Nemčija z Avstrijo politično popolnoma osamljena. S tem zgubita Nemčija in Avstrija ves svoj vpliv na Sredozemskem morju in avstrijska vojna mornarica ne bode uik-dar mogla skupno z nemško nastopiti. Ravno to velja potem tudi o trgovini, ktera bode odvisna od Anglije. Francije, Španske in Italije. Tudi ostalo časopisje piše o novi trozvezi v istem smislu, kakor "Neue Freie Presse". V dosmrtno ječo. Rochester, N. Y., 18. junija. Tukajšnje sodišče je obsodilo "Big Ed." Kellvja iz Bostona, Mass., radi umora Edward Pullmana iz Sodusa v dosmrtno ječo v Auburn u. Kelly še vedno trdi, da je nedolžen. Pet osob utonilo. Seattle, Wash., 19. junija. V jezeru Samamish je včeraj utonilo pet osob, namreč dve sestri, brat, mati in teta. A* vodo je namreč padel deček Anton Mayer in ko so ga skušali rešiti, so vsi ostali utonili. v staro domovino pošiljamo: f 10.30 ............ 50 kron, I 20.60 ............ 100 kron, $ 40.90 ............ 200 kron, $ 204.00 ............ 1000 kron, s» $1017.00 ............ 5000 kron. Poetarin je všteta pri tek vsotah. Doma se nakaz, ne ▼ ote popolnoma izplačajo brev vinarja odbitka. Naie denarne pošiljatve izplačuje e. kr. poMni hranilni urad ▼ 11. do 12. duh. Denarje nam podati je najprilič-neje da $86.00 ▼ gotovini v priporočenem «)i registrevanem pianu, večje mieake po Domestic Postal Money Order all pa New Yoxfc Bin! Draft. FRANK 8AK8EB 00. 109 Greenwich Strast, New York. 6104 8t Clair Ave. NE., Otoifaad, O. UKRADENA KRALJEVA NAGRADA. Raznoterosti. Atene, Grška, l!». junija. V*led deževja je reka Lit bor narastla, izstopila iz struge in preplavila večji del tesalskega mesta Trikala. Več nego tretjina poslopij je razdejana in bati se je, da je mnogo ljudi utonilo. Trikala ima 80,000 prebivalcev. — Paris, 19. junija. Siamski kralj Kulalongkorn dospel je i/. Baden-Ba-dena semkaj, kjer so ga oblasti sijajno sprejele. Ascot, Anglija, 10. junija. Pri vt*e-rajšnjej dirki je nekdo ukradel razstavljeno kraljevo zlato darilo, ki je tehtalo OS unč in je bilo vredno naJ $1000. Atene, 20. junija. Pri povodnji v T tikali, Tesalija, je utonilo več nego sto osob. Reka Lithos še vedno narašča. Harbin, Mandžur, 20. junija. Kitajski roparji so včeraj po noči razdejali železniški most pri Ashehob. V novejšem času so roparski napadi na dnevnem redu. Nedavno so napadli tudi kolodvor v Pogranični oh iztočuej mandžurskej meji. Shanghai, 20. junija. Tukajšnje kitajsko časopisje objavlja napad na japonske Časnike, kteri neprestano •trdijo, da skrbi le Japonska za mir v Aziji in s tem pretiravajo sovražnost i napram inozemcem. Nezaupanje do Japoncev postaja vedno večje. Torquay, Anglija, 20. junija. Na jednej torpedovki, ktere so bile vče-ra jpopoldne pri vajah na tukajšnjej višini, se je pripetila razstrelba, nakar se je poltopila. Možtvo se je rešilo na topničarko Rrvad, ktera jih je dovedla v Plymouth. --o——-— Svetovna razstava v Parizu. Francoskega parlamenta odsek za trgovino in industrijo je imel sejo, v kterej je razpravljal tudi o svetovnej razstavi v Parizu. Sklenil je, da se razstava priredi in da naj vlada določi čas in obse? izložbe. KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Teutonic 20. junija iz Liverpoola. Armenian 20. junija iz Liverpoola. Dospeti imajo: Princess Alice iz Bremena. Bosnia iz Havre. ^ Memphis iz Antwerpena. Koenig Albert iz Genove. Graf Waldersee iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Albano iz Hamburga. Livonia iz Libave. Gerty iz Trsta. Lu Savoie iz Havre. St. Laurent iz Havre. St. Paul iz Southamptona. Columbia iz Glasgowa. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Kaiser Wilhelm der Grosse iz Bremena. Bremen iz Bremena. Carpathia iz Reke. Caronia iz Liverpoola. Samland iz Antwerpena. Tropic iz Hamburga. Georgic iz Liverpoola. Odpluli so: Amerika 20. junija v Hamburg. La Loraine 20. junija v Havre. Cretic 20. junija v Genovo. Friedrich der Grosse 20. junija v Bremen. Odpluli bedo: Philadelphia 22. junija v Southampton. Etrnria 22. junija v Liverpool. Zeeland 22. junija v Antwerpen. Astoria 22^ junija v Glasgow. lieflatf- mmm "GLAS NARODA" Llrt sloveasklh deUvcev v Ameriki. •loTen.ko ti .kovno društvo «-RANK SAK El^ predsednik VIKTOR VALJAVEC, tajnik. lakorporirano v državi New York, dne if. julija 190G. Ljubezen in brooklyn= ski most. državnih vsloabeneev, med temi tmdi železniških, naj ee posebno jemlje v i ozir številnost rodbine. — Tretje: pre-[ osna vati treba cerkveni davek. Pisec —o— i se vnaprej zavaruje proti govoru, da Newyoisko časopisje je že neSteto-.'905 Predlogi reakcijonarni, kajti tn-krtft pisalo o gneči, ktera je t rajna I kaJ za sadjarsko narodno 1K) dnevu in po nw-i pri Obeh vhodih vprašanje, a v -takem vprašanju da BAZNE FOVlOis oe: AVSTRO- -a leto velja list za Ameriko ' pol leta.......... la Kvropj, za vse Itto . . . " pol leta . 1.50 . 4. 50 . 2.50 " četrt leta...... 1.75 r Evropo pošiljamo list skupno dve _ _številki._ -1LAS ? A RODA" izhaja vsak danTT vzemši nedelj in praznikov. '•GLAS NARODA" ("Voice of the People") a jed every d.n, except Sunday: Holidays, Subscription yearly $3.00. and Published by the »LOVENIC PUBLISHING COMPANY Incorporated under the laws of the State ot New York. Advertisement on agreement. ? i og ase do deset vrstic se plača 30 ■m tov. Doni«; brez podpisa in osobnosti se icnr' * l> '' ; sp-ememb; kraja naročnikov ■rodimo, da se nam tudi prejšnje bivali-da hitreje najdemo aslov naj se blagovoli pošiljati po lika. Dopisam in poSiljatvam nare -ite "OI«« Naroda^ 09 Greenwich Street, New York City. , Telefon 1279 Rector. Vrednost gozdov. Počasi, toda sigurno se v našem ljudstvu razširja razum in vedno bolj znajo ljudje cenili vrednost gozdov. V iztočnih državah so se tekom zadnjih let vsi merodajni krogi živahno zanimali za vedno bolj se množeča svarila pred uničevanjem gozdov. Tudi zvezina vlada je že davno spoznala, da je potrebno, da se z gozdovi prične raeijonelneje gospodariti. Ameriško gozdarstvo je v primeri 7, evropskim še mlado, kajti pričelo se je v letih 1877—1881. Od tedaj t ustanovljenega temelja se je pri nas razvilo zvezino gozdarstvo. Vzgledu zvezine vlade so sledile tudi razne države in pričele z umestnim gozdarstvom. Vse druge države je v tem pogledu nadkrilila država New York, ktera je v letu 1885 ustanovila veliko državno gozdno rezervacijo, ktero so potem par let pozneje še povečali, kajti vlada v Albany je v to svrho dovolila nadaljnlh $1.000.000. Vzgledu države New York sledile so potem druge države, vsem na čelu Pennsylvania. ktera je ustanovila tri gozdne rezervacije, kterih vsaka meri po 40 tiS'M- oralov. Pennsylvania je to storila radi tega, da ostanejo velike ta-in^iiji reke v ovojem vodotočju, kt>r le na ta način je mogoče preprečiti, da se \elike po>vodnji, k t ere postajajo v imenoviuiej državi, vedno bolj !i«osl4', \ nadalje ne pojavljajo. Pennsylvania sedaj leto za letom povečuje svoji- gozdne rezervac ije, tako da merijo sedaj /.«> 600,000 oral. Od leta 1001 nadalje una Pennsylvania svoj lastni gozdarski urad, kieri posluje od .poljedelskega urada neodvisno. Vsleil velikih poVodnji, ktere se sedaj ob reki Ohio vsako leto ponavljajo. m- je prebivalstvo lYnnsylva-nije prepričalo, da dosedanji koraki v svrho vzdrževanja gozdov nikakor ne zadotM ujejo in tako se je sedaj pričela v Pittsburgu agitacija za pogozdovanje vse dežele ub rekah Ohio, Allegheny in Mocoiigaheli, kar se lahko doseže tekom petnajstih let. To podjetje bode sicer stalo velikansko svoto denarja, kajti t.reba l>ode 2000 milijonov drevesc, tako p »zdi bodo v par letih preprečili vsako nadaljuo povoden j in to je več vredno, nego milijoni, ktere l>ode izdalo ljudstvo za po-gozdov an je. Italijanska mornarica. Mornariški proračun italijanski za loto 1907 in 1908 <»bse»a sledeče točke: Hitro se morajo zgraditi in oborožiti ladije "Vittorio Emanuele", "ltoma" in "Nai»oii" ter križarka 4'Sati Mareo". (iiailiti se prične takoj vojna ladija prvega razreda in lija, namenjena za morje ob Ameriki. Nadalje se oborože štiri torpedovke. Nadalje zgrade še v«* manjšin ladij. "Kegino Kleno" tako hitro grade, da prične službovati že koncem meseca junija. Graditi -prično oklopno križarieo "San Giorgio" in žtiiri torpedne rušilce. " Vit-torio Emanuele'' bo dograjen prvo Četrtletje 1908, "Napoli" nekoliko pojme je, "Roma" koncem leta 1908, "San Giorgio" koncem letošnjega leta, "Pisa" koncem aprila 1908, kri-iarica "Ajnalti" pa v juniju leta 1908. na brooklynski mos:, toda za glavni vzrok te gneče se dosedaj še nihče ni zmenil in nihče ga ni natančno diag-noziral. Sedaj bodo zgradili novo štacijsko poslopje in v to svirho je mesto kupilo več blokov zemljišča, ktero je veljalo par milijonov dolarjev. Ra-zun tega so pričeli tudi pod zemljo graditi železnične tirove, da bodo saj del množice odvažali na william^bur-ški most. Vse to je dobro in hvalevredno. toda uverjeni smo, da bodo vsi ti dragoceni koraki brezuspešni. Tekom zadnjih dni je neki član našega uredništva porabil par ur v to, da je opazoval neprestano gnečo pri vhodih na most in to proučevanje je bilo zelo zanimivo. Pred vsem se tu zapazi, da stoji tu na stotine dam in gospodov, kteri brezdvomno koga pričakujejo. Nam se dozdeva, da čakajo dame na gospode in gospodje na dame. Gospodje morajo običajno mnogo dalj čakati, nego dame. Ti čakalci so naravno vedno na poti onim, kteri prihajajo iz Brooklyna ali pa ki gredo v Brooklyn in baš ti ljudje izdatno pomnože gnečo na mo-siu, kar je povsem nepotrebno. Na mostu bi pa gotovo ne bilo take gneče, ako bi tam toliko zaljubljencev ne čakalo. Iiadi^ tega bi bilo umestno, da bi mostni komisar izdal poziv, s kterim bi naprosil zaljubljene parčke, kteri imajo na mostu svoj redni sestanek, naj si najdejo za svoj rendezvous kak drug primeren prostor. Ljubezen, tajna ljubezen in še posebej prepovedana ljubezen zakonskih mož in žen je vzrok, da vlada na mostu vedno 'Utka gneča. Mi bi nikdar ne verjeli, da je v New Yorku in še posebej v Brooklynu, kjer vsi ljudje običajno spe, toliko ljubezni. Toda o tem se lahko vsakdo sam prepriča, treba je iti le na most. Ako torej mesto izda poziv, naslovljen na ljubeče se parčke, se bode tudi most lahko končno oddahnil. Zaljubljenci se lahko ravno tako dobro in ugodno sestane jo v poštnem poslopju ali pa v lej>ej in nove j Hali of Records... takem ničesar reaiceijonarno. Tz Budimpešte poročajo, da je minister za notranje stvari grof Andr&s-sy vsprejel odposlanstvo mnogih sed-mograških županij, ki so ministra prosile, naj izda odredbe, da se prepreči izseljevanje v Rumunsko. Minister je odgovoril odposlanstvu, da v kratkem predloži zbornici zakonski načrt v tej stvari. Alzacija in Lotaringija Propadanje madjarske rase. Oton Arendt, poslanec v nemškem državnem zboru, ki je v stiki z nemškim cesarskim dvorom, je pred nekoliko dnevi priobčil v nekem bero-linskem listu zanimiv članek o Alza-eiji in Lotaringiji. V članku pravi, da nameravajo v Berolinu povzdigniti Alzacijo in Lotaringijo na stopinjo velike vojvodinje. Najvišja uprava v Alzaciji in Lotaringiji se poveri, kakor govore, drugemu cesarjevemu sinu, princu Eitel Frideriku. Arendt zaključuje, da bi se na ta način definitivno rešilo vprašanje o Alzaciji in Lotaringiji. Obe deželi bi dobili skupno politično in upravno avtonomijo ter neodvisno ustavo. Na ta način, meni poslanee Arendt, bi bili Francozi postavljeni enkrat za vselej pred dovršeno diplomatično-politično dejstvo in prenehali bi za vedno smatrati Alzacijo in Lotaringijo kakor dve ugrabljeni pokrajini. V dobi prvih dvajset let po vojni iz leta 1870—1871 so mogli neprija-teljski francosko - nemški odnošaji vsak čas izzvati novo vojno. Tekom 37 let po vojni se je evropska politika mnogo spremenila in nastala so razna nova vprašanja, toda Nemška in Francoska sta še vedno ena nasproti drugi v oboroženi defenzivi: Vprašanje o Alzaciji in Lotaringiji ostane še vedno odprto in radi tega se Nemčija tako marljivo oborožuje in na drugi strani stopa Francija v sporazum z Angležka. Kajti vprašanje o Alzaciji in Lotaringiji znači vedno politično vprašanje za Francosko, ktera meja ostane brez teh dveh pokrajin popolnoma odprta in nezavarovana nasproti Nemčiji. V tem tiči vsa teža francosko-nemškega spora. na li [tržni Novi ogrski tiskovni zakon. Kakor javljajo iz Budimpefite, js tiskovna enketa zaključena. Državni tajnik Toery je izjavil, da bode nov tiskovni zakon najbrž tak, da bode ugajal veakeanu pravemu prijatelju tiskovne svobod*. Nazore, ki smo jih priobčili v članka pod naslovom "Finis Hun.jjariae", jM>trja tudi zanimivi članek, ki ga je priobčil grof Aladar Zichv v madjar--kero 'budiraj>eštanskem listu "Ma-irvarorszag". Ta članek je vreden največjega zanimanja, ker podaja zelo črno sliko propadanja madjarske rase in to one korenite madjarske rase, ki ne spada v vrsto takozvanih Madja-iov po eni kroni. Pisec pravi, da je politika "Drang nach Osen" naletela na veliko podano v propadanju čistokrvnega ma-iljarstva. A Madjari propadajo vsled dveh velikih katastrof, ki so zadele madjarsko raso. Ena katastrofa je izseljevanje.. Največ se seli 4z Ogrele emadjarska rasa. Vse odredbe proti izseljevanju ne koristijo. — Druga, še večja katastrofa je doletela ma-djarstvo v tem, da madjarske rodbine delajo na to, da nimajo več nego po eno dete. V tem pogledu je na < Verskem huje nego-li na Francoskem. Tamkaj imajo roditelji vsaj po dvoje otrok, dočim se va Ogrskem omejujejo samo na eno dete. V te rodbine ne spadajo samo inteligentni sloji, marveč nasprotno, večina spada šir-jim slojem prebivalstva. Je vasi, v kterih ima komaj kak kmet več nego enega otroka. Vzroka temu sistemu >ta v glavnem: vojaštvo in cerkveni davek. Znano je, da v rodbini, ki ima samo enega sina, tega ne jemljejo v vojake. Če pa ima rodbina več sinov, potem morajo vsi ti .postati vojaki. Večji vzrok tej katastrofi padanja madjarstva je cerkveni davek. Vsaka rodbina mora plačati cerkveni davek na glavo, tako da kmet. ki ima več otrok, mora plačali na leto 50 do 60 kron cerkvenega davka. Naravno, da skušajo tedaj kmetje omejiti svoje obitelji na tem manje število otrok. In kar je najosodneje za madjarstvo, je to, da isto propada ravno v onih krajih, v kterih prebiva čista madjar-ska rasa. Štatisftika dokazuje, da se izseljuje iz Ogrske na leto do 40,000 ljudi več, nego se jih rodi. Ako se sedaj prišteje še one, ki so umrli, potem je slika prav obupna. Pisec svetuje vladi, da se spoprime drakonskega sredstva, ako hoče rešiti madjarsko raso propada. Prvo: trebalo bi uvesti v vojaštvo nov sistem, to je, v rodbini, ki ima več sinov, naj se enega osvobodi od vojaščine, obitelj pa, ki ima samo enega sina, naj tega edinega dd v vojake. — Drugo: zločinstva, ki jih izvršujejo babice, da odribrane"''*porod, naj se najstrožje kaznujejo. — Pri povišanju plače iin avaocemenfco rasnih ootn. Štiridesetletnico udeležbe potovanja avstrijskega nadvojvode Maksimilijana, cesarja me-hikanskega, bi še marsikteri sedanjih Ostalih starčkov po naši domovini rad praznoval. Ali, žal, da je večina vsled slabih gmoitnih razmer v tem neljubo zadlržana, dasi vsi jako radi pripovedujejo o tistih dogodkih ter se žalostno spominjajo »obljub, ki so se jim v istem času baje delale, da se jim namreč po vrnitvi v domovino zagotovi primerna eksistenca, ktere obljube, ako so v resnici bile dane., so pa v štiridesetih letih prišle v po-zabnost. Po posebni milosrčnosti in dobrot-ljivosti je sprejel velikodušni gospod Josip Hruša, vodja c. kr. dvorne kobilarne v Lipici, enega taeega, za delo povsem neporabnega, 741etnega starčka Frana Cerkvenika v službo. Imenovani Fran Cerkvenik, po domače Bonaparte, je rojen in pristojen v Lokev na Krasu. Zanimivo ga je poslušati, kako prii>oveduje, da je bil leta 3854 potrjen v vojate, se udeležil leta 1S59 italijanske vojne, bil 48kra.t v bitki, kjer je bil štirikrat "plezi-ran". "Kaso je vahtov", kar pripoveduje vsakemu ter vpleta pri tem še v spomin ostale mu "španske", "mehi-kanske", "francoske" in "anglež-ke" stavke v zatrdilo, da je moj umef, dasi brez izobrazbe," več svetovnih jezikov. Svoječasno — piše tržaška "Edi-'nost" — ko je potoval avstrijski cesar leta 1903 v Pulo, je prosil starček Fran Cerkvenik, da bi smel v Divači proseče poklekniti pred Njegovo dobrosrčno obličje, a mn je c. k. okrajni glavar sežanski naravnost prepovedal ter bi ga dal kmalo aretovati, kar se pa v letu 1859 ali 1864 ne bi zgodilo. Mar tozadevni gospodje mislijo, da se svoje državljanske dolžnosti mora vršiti, a v potrebi se niti ne sme prositi pomoči!t Ker se vse razne slav-nosti v Avstriji tako sijajno više, ali ne bi bilo umestno, da bi se takim ubogim starčkom, ki jih je s pomočjo županstev hitro najti, ne napravilo primerne spominske slavnoeti, ki bi bila najnmetnejša s primerno podporo, ktera naj bi se uporabila namesto eventuelnih razkošnih sijajnosti? Lepo je obhajati raznovrstne obletnice, a še lepši iste uporabiti v korist našim tipeČim n gladi um sudriLa v 1 ja- Novi konflikt. — Ustavne garancije. (Poštna poročila.) Budimpešta, 2. junija. Novi konflikt, ki je izbruhnil med ogrsko vlado in krono (vladarjem), je jeden izmed iiajresnejših in najosodnejših. Gre se za takozvane ustavne garancije. Kaj je to? Od nekdaj se zde Ogrom pravice krone glede na ustavo nevarne in izkušajo jih kolikor mogoče omejiti. Sedaj zahtevajo, naj krona potom postave da Ogrom trdno jamstvo, da ne bode nikoli več imenovala neparlamentarne ministre, iztir-jala parlamentarno nedovoljene davke, odstavljala komitatne uradnike, razpuščala parlament in imenovala mesto komiiatnih uradnikov kraljeve komisarjel Te zahteve so sicer od nekdaj na programu neodvisne stranke, toda so začasno utihnile vsled znane pogodbe med krono in ogrskim koalicijskim ministerstvom. Sedaj pa je košutovska stranka to preporno točko nanovo pogrela, ker ji njeni nasprotniki izpodkopujejo med ljudstvom ugled ter ji očitajo, da. kroni na ljubo zanemarja stare ustavne zahteve ogrskega naroda. Seveda je minister za notranje zadeve, grof Julij Andrassy, dozdaj predložil cesarju zgolj načrt preosnove upravnega sodišča, torej vprašanje, ki je v kompleksu ustavni!^ garancij primeroma še najbolj nedolžno. Toda krona se že sedaj ustavlja, kajti uvidi, da bi razširjenje kompetenee upravnega sodišča pomenjalo prvi korak do izpolnitve vseh "ustavnih garancij". Krona ima pa še tudi druge pomisleke. Predno dovoli Ogrom ustavne garancije, hoče imeti tndi sama trdne brez velike ustavne krize. Krona hoče preje rešiti vojaško vprašanje, potem šele vprašanje o ustavnih garancijah, ogrska vlada pa narobe. . Rešitev iz te zagate ne bode lahka in ta konflikt Madjaixnn sedaj nič prav ne pride. Budimpešta, 2. junija. Konflikt med krono in vlado je sledeči: Prvi zakonski načrt ogrske vlade glede na ustavne garancije določa, da se smejo avtonomne ogrske upravne oblasti, to so namreč komitati, proti nared-bam vlade, ktere smatrajo za protiustavne, pritožiti na upravno sodišče, dočim se doslej smeli se pritožiti na državni zbor, pa so bili obenem vzlic temu vezani dotične vladne naredbe izvesti. Vlada je dozdaj lahko v slučaju, ko so se komitati pritožili na državni zbor, državni zbor odgodila in s tem zlomila odpor komitatov; novi zakonski načrt Andrassyjev pa poverja rešitev teh pritožb upravnemu sodišču, ki je dozdaj v teh vprašanjih bilo nekompetentno. Na neki dražbi avtografov, ki se je nedavno vršila v Parizu, moglo se je videti, kteri avbograft da so dandanes v eeni. Neko pismo Napoleona I. iz leta 1875, ko je bil Napoleon še povsem mlad, prodalo se je za 5500 frankov. V tem pismu piše Napoleon samo "o Tieki penziji, ki jo je hotel pridobiti za:-se. Ako se primerja cena t^a avtografa s ceno avtografov živih vladarjev, niso ti poslednji v veliki ceni. Pismo Edwa'rda VII. prodano je za 80 frankov, pismo cesarja Viljema II. za 30 frankov, pismo carja Nikolaja II. za 25 frankov, a pismo švedskega kralja Oskarja II. za 13 frankov. Belgija in Kongo. Iz Bruselja poročajo, da se (belgijska vlada pogaja s kraljem Leopoldom radi pripojitve Konga. Katehetski tečaj. Prvi hrvatsko-slovenski katehetski tečaj se bode vršil v Zagrebu, baje v prvi polovici meseea julija. Volitve na Bavarskem. Iz Monakovega poročajo: Pri de-želnozborskih volitvah si je katoliški centrum priboril doslej 99 poslancev, liberalci samo 25, socijalni demokra-tje, ki so prej imeli 12 mandatov, so jih dobili 20, kmetska zveza pa 19. NAZNANILO. Društvo sv. Alojzija št. 13 v Bag-galey. Pa., bode imelo dne 23. junija ob 10. uri dopolndne SV. MAŠO v slovenske j cerkvi v Whitneyu, Pa. Maševal bode naš rojak Rev. Vence-slav Šular. Po končanej sv. maši je blagoslovljen je naše društvene zastave. Člani se morajo Obrati v Baggaley, Pa., istega dne ob 8. uri zjutraj; — z nedošlimi postopalo se bode po društvenih postavah. Pozdrav vsem sobratom! Ivan Arh, zastopnik. Box 45, Baggaley, Pa. (19-20—6) Slovensiv j katoiUk Ob podp. društvo svete Barbar Zlsdlnjene države Severne Amerik^ Sedež: Forest City-, Pa. »Un* a«, januarla 1903 v cSrlan p«^^ -0-0- 0DB0RNTK3: Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TEL BAN, Box 3, Moon Run, Pa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHlC, Box 537, Forest City, P^ NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea. Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. C, Box ##7. Merest City, Pa. DruStveno glasilo je "GLAS NARODA". "TfTV ' ^'iiijjjijiii-pjiiiiijpuii^uiii^e Telefon 2034. LT Perzijska zbornica proti perzijskemu vladarju. Čez luxistanskega governerja so se pritožili burušajdski prebivalci, ker so plenili njegovi vojaki po vaseh. Perzijska zbornica je nalto poslala šahu deputaeijo, ki je zahtevala, naj šah takoj energično nastopi, sah je izjavil, da nima še poročil in da bode dal preiskati vso zadevo. Zbornica pa ni bila zadovoljna s šahovim odgovorom in je izjavila,- da je šah pro-vzročil nemire. Množiee so nato de? inonstrirale proti šahu. V več krajih se je ljudstvo uprlo. Perzijske in an-gležke oblasti so sklenile, da nastopijo skupno proti upornikom. • Petindvajsetletnica avstrijske poštne hranilnice. Dne 28. maja je preteklo 25 let, kar je v Avstriji uvedena poštna hranilnica. Uvedena je bila na Angleškem že leta 1801. v Belgiji že 1865, v Italiji 1875, v Nizozemski'1881, na Francoskem leta 1882. Silno izseljevanje iz Ogrske. Budimpeštanski listi poročajo, da se ljudstvo v taki množini izseljuje izlasti iz severne Ogrske, da so ob-lasbnije radi tega v skrbeh. Iz same Trenčanske župani je izselilo se je meseca aprila 1S70 prebivalcev. V južnih krajih dežele pošiljajo rumunski agenti delavce v Rumunsko. Doslej je odšlo v Rumunsko 40,000 poljskih delavcev, vsled česar bode Ogrska letos silno itrpela, Velike goljufije v Monte Carlo. Berolin, 3. junijai iKrupirji in drugi vslažbenci igralne banke v Monite Carlo so ogoljufali zavod za visoke svote. Neki goljufivi krupir ima hišo vredno 136,000 mark__Zaprli so več goljufov. Zatiranje Armencev. Carigrad, 3. junija. Kumli v Er-»erumu m v Bitlisu poročajo, da mučijo Kurdi Armence. Davki se irtir-jojejo od Armencev jako ostro. Armenci se pečajo' med prebivalstvom predvsem s poljedelstvom in trgovino in sato se —gfcqejo vilajetni dobedki. Baski poslanik je oposoril turško riado na zatiranje Armencev. SLOVENCEM V POGLED. Cenjeni Dr. E. C. Collins, M. L, New York, N. Y. Vam naznanjam, da sem Vaša zdravila prejel in oddal mojemu prijatelju. On jih je porabil po navodilu ter se sedaj čuti .popolnoma zdravega, zato se Vam srčiuo zahvali za Vaš trud in. zdravila ter njih dobri uspeh. Zahvaljujem se Vam tudi jaz ter Vas bodem §e za/naprej priporočal bolnim rojakom ter jim svetoval, naj se v vsaki bolezni na Vas obrnejo. S spoštovanjem Joseph Shintler, ' 712 Hough St., Indianapolis, In d. ROJAKI, kteri potujete V STARO DOMOVINO IZ COLORADA in želite kupiti parobrodne listke pri nas, poskrbite si železnični listek DO. NEW TORKA na postaji MISSOURI PACIFIC RAILWAY v Pueblu, Colo., pri agentih C. M. Cox ali pri C. A Waterman; ta bodeta za vas brezplačno nam vaš prihod t New York brzojavno naznanila. Nas vslnžbenec vas bode na postaji pravočasno pričakoval in dove-del v našo pisarno. To je za vas važnega pomena in v lastno korist ter upamo, da se bodete po našem nasvetu ravnali. FRANK SAKSER CO. Wl H H E T 0II, Rdeči Gentleman je izšel in se dobi 1. zvezek za 40c., I. in XI. zvezek pa Za 75c. • pošto vred. UpravniStvo "Glas Naroda" 109 Greenwich St., New York. JOHN VENZIJL, 10162nd Street, N. E., Cleveland, Ohio izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK. Delo napravim na zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno4« dobro. Trivrstni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80. Frank Petkov 214-118 Market Street Waukegan, ill. priporoča rojakom svoj ^SAUOOIN, v kterem vedno toči sveže pivo, dobra lina in whiskey, ter ima na razpolago line sinodke. V svoji PRODAJALN1CI ima vedno iveže grocery© po nizkih cenah. Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v !New Yorku. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik. AVSTBO-AHEBICiN Lil Regularni potni parnlkl "Sofia Hohenberg" odpluje 4. julija. £ "Uaura" (nov % 2 vijaki) odpluje 13. julija. "Fi'ancesca" odpluje 31. julija. v°7,Jo m«d i\ew Vorkorr, Trstom lr» keko. Sajpnptavuejša m.jreuejPa paiobroiJua črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja ilo Ljubljane le CO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo. Phelps Bros. C&, Co., General Agents, 2 Washington St., New York. Conii)pie Generale Tiansaliantique. (Francoska parobrodna družba.) h j ?£yl DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UURUANE. Poštni parniki so:1 "La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči. "LaSavOie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 «La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 „ "LaTouraine" , „ „ ..................10,000 „ 12,000 "LaBretagne"................................ 8 000 9,000 "La Gasgogne"................................ 8,000 \\ 9,000 „ " Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Paniki adplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. nri dopolndne Iz pristanišča št. 42 North Eiver, ob Morton St., N. T. •LA. SAVOEE UL TOURAINE •LA PBOVENCE La Bretsgne •IA 8AVOIE 27. jnnija 1907. *LA TOdJEATNU 1. avg. lftT. 4. julija m7.*IiA. LORRAINE 8. avg. 1W7. 11. julija 19¥l La Bretagce 15. avg. 1®07. 1& julija lttT PHOVENGE 22. avg. 1907. 25. julija *Ul TOURAINE 29. avg. 1907. Parnika a svezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M* W« Kozmlnski, generalni agent za zapad. 71 Deaborn St., Chicago, 111, f§ rnsgrn m 1 Jugoslovanska Katol. Jednota. inkorporirana dne 24. janu»ija 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. UKADN EKJ: Predsednik: MIHAEL SUNIČ, 421 7tfc St., Csiumet, Micn., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. b., 57, Braddock, P« Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednic nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, HI. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN K K RŽI SNI K, III. nadzornik. Bnx 138, Burdine, Ps. POROTNI ODBOR: JAKOB 7ABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4F24 Blackberry St., Pittsbnrg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Ifiek. JOSIP PEZDERC, m. porotnik. 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago Street. Joiiet, HI. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugean. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOCŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jedifote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. * * Društveno glasilo je "GLAS NARODA". ODSTOPILI. Iz društva sv. Petra in Pavla št. 51 v Murravu, Utah, 2. junija: Josip Bejrant cert. 3056, Anton Truden cert. 4162, Fran Truden cen. 3952, Vincenc Padar cert. 3854, Martin Podbelšek cert. 3S61, Josip Železnikar cert. 3951. Vsi v I. razredu. Iz društva Marija Danica št. 28 v Cumberlandu, Wyo., 11. maja: Iv. Fatur II. razred, Anton Tratnik I. razred. Društvo šteje 50 udov. Iz društva sv. Alojzija št. 43 v East Heleni, Monr., 17. maja: Fran Kos cert. 5959 I. razred. Društvo šteje 12 udov. Iz društva sv. Mihaela Arhangela št. 27 v Diamondville, Wyo., 20. maja: Ivan Turk cert. 1855 I. razred. Društvo šteje 25 udov. Iz društva sv. Janeza Krstnika št. 37 v Clevelandu, Ohio, 5. junija: Ivan Petrie cert. 4480 L razred. Društvo šteje 144 udov. Iz društva Zvon št. 70 v Chic-agu, HI., 5. junija: Fran Grom cert. št. 6307 I. razred. Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 5. junija: Andrej Muha cert. 4128, Ivan Kucler cert. 3909. Oba v I. razredu. Iz društva sv. Jožefa št. 30 v Chisholmu, Minn., 5. junija: Matija Turkovie cert. 5911 I. razred. Iz društva sv. Florjana št. 64 v South Range, Mich., 5, junija: Mihael Tomelj cert. 5970 I. razred. Iz društva sv. Cirila in Metoda št. 16 v Johnstownu, Pa., 5. junija: Anton Logar cert. 3343 I. razred. Iz društva sv. Alojzija št. 18 v Rock Springs, Wyo., 5. junija: Marija Bogataj cert. 1338. >i n '^pjypj^vp Iz društva sv. Mihaela Arhange]a št. 27 v Diamonr^ille. Wvo.. 20. maja: Marija Turk cert. 1S55. Društvo šteje 12 članic. Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn.. 25. maja: Josipina Primožič cert. 1727, Ivana Kucler cert. 4130. Društvo ŠKeje 52 članic. JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik. tffta&NtSn PRIMORSKE NOVICE. Luteranska propaganda. V Rušiču pri Korminu stanuje na svojem gradu neizmerno bogata vdova grofica El-vina La Tour en Voivre, vneta prote-" stan t in j a. Leta 1874 ustanovila je tam na lastne stroške zavod za vzgajanje mlailih deklic. — Število gojenk se množi vsako leto; letos jih je 62, med temi 3d katoliške vere in 18 iz goriške nadškofije, od kterih stanuje devet v zavodu samem. Zavod je bil u-stanovljen brez vladnega dovoljenja, minister-tvo ga je šele leta 1877 pri-poznalo s pogojem, da se katoliški o-troci poučujejo v svoji veri. Ker se pa to ni uvaževalo in je nekaj deklic pretopilo na protestantizem, je deželni šolski svet zaprl zavod. Grofica ima pa mogočne zaščitnike in zavod je bil po nrkoliko dneh zopet odprt in naniestništvo ga je z odlokom 0. novembra 1879 pripoznalo kakor za-ljudsko šolo, v kteri so se gojen ke proti ^radnim določilom vzgajale v protestantskem duhu. — Kne-zonadškof Andrej Gollmayer je zatorej v pastirskem listu od dne 21. julija 1882 izjavil, da stariši in varuhi, ki pošiljajo otroke v to šolo, so krivi ; smrtnega greha in so odveze nevredni. — Nadškof Alojzij Zorn je zahteval z vlogo na ministerstvo od 12. avgu- j sta 1889. naj to šolo zapre, kar se je tndi zgodilo. A z odlokom minister-: stvi 8. junija 1907 je vsled mogočne ' protekcije dobila pravico javnosti. Radi par klofut. 331etni ogljar Al. Nogarut je bil aretovan na zahtevo krčmarja Marcela Braceiarollija v Trstu, ker je bil tega napadel na ee-i tfti in ga oklofutal. Na policiji so ga ! vzeli na zapisnik in ga partem izpu- j stili. — Istotako je mešetar Nikolaj Cenda ovadil na policiji v Trstu 40-l«tnega Ivana Jeloviča, ki da ga je napade) blizu zelenega mosta in ga dvakrat tako udaril s pestjo po glavi, da ga je vrgel na tla. RMi sumljivega vedenja. 191etni mizar Ivan B. je trli eretoraa na dvo- . ritto hiše St. 40 v ulici Giosue Car-1 dncei v Trstu. Neki redar g* je nam- J reč našel na refteoem dvorišču in ker K mo je ■ 4Mor da se mladenič vede nekam sumljivo, ga je aretoval. Na policiji je Ivan B* povedal, da je bil več časa v bolnišnici. A ko je prišel iz bolnišnice, da ni imel kam spat in da I je torej šel na ono dvorišče, da bi tam prenočil. — Pridržali so ga v zaporu. ŠTAJERSKE NOVICE. | Nesreča. Iz Ptuja se poroča: Ko se je dne 4. junija zjutraj dr. Stuhec. ki je bil poklican k bolniku, peljal v vozu po Flori jamske m trgu, pri drvi nasproti v silni naglici kolesar Bračič, uslužbenec v trgovini Leposcha in trči z veliko silo v voz. Oje se zabode Bračiču v trebuh, pretresli so se mu tudi možgani; oddali so ga takoj v ptujsko bolnišnico. Mariborsko okrožno sodišča je obhodilo hlapca Pavla Tulipaja v 18-mescčnoječo, ker je ranil z rfožem nekega Antona Podvršnika, ki mu je 13. aprila za salo izpodnesel nogo, ko sta se vračala iz vinograda domov. KOROŠKE NOVICE. Požar v celovški okolici. Nedavno ob deseti uri zvečer je zgorela lopa za mrvo pivovamarju Lochu, ki ima 2400 kron škode. Požigalca, nekega čedno oblečenega tujca, so zaprli. Cesarski manevri na Koroškem. Dunajska "Zeit" je zvedela, da se bo na cesarskih manevrih na Koroškem nahajal cesarjev glavni stan v Celovcu. Vrhovno vodstvo manevrov bo pa glasom dosedanjih odredb v Št. Vidu. To bi bil prvi slučaj, da ne fcosta cesarjev glavni stan in volstvo manevrov na enem in istem mestu. • HRVATSKE NOVICE. Hrvatsko-madjarski spor. Budimpešta, 4. junija. Hrvatski poslangj ne odnehajo od svojih zahtev glede službene pragmatike železniških uslužbencev, ker vztrajajo na stališču, da bi bila žalitev temeljnih načel nagod-be, ake bi zahteval zakon, da morajo na Hrvatskem nameščeni železniški uradniki znati madjarski. Hrvatski poslanci pridejo danes v Budimpešto, a v četrtek pride usodni zakonski načrt v razpravo pred državni zbor. Kako bi prišla do moža Marija Ra~ mač, mlada kmet ska ptrnica v Miku-ševcih ca Hrtatskem, je bila nekega dne sama doma. Prišla sta k njej dve ciganki, ki sta jej začeli razlagati, kako pride do dobrega moža; seveda sta zahtevali za to plačilo. Rekli sta, da ee se bi kaj obotavljala, bi jej naredili, da jo vzamejo vile, ki jo bodo držale devet let pri sebi ter bi jej prebile roke in noge. Deklica je dala cigankama razne reči, ti dve pa ste jej izročili neki omot, in dekle se je za nekaj časa onesvestilo. Potem sta jo ciganki odkurili. BALKANSKE NOVICE. Premoženje pokojnega ministra Petkova. Od siromašnega Časnikarja, ki je imel samo osnovne šole. in ki je bil tesni prijatelj Stambulova, povzdignil se je Petkov do ministerskega predsednika v Bolgariji. Ko je postal minister, je pričel tudi bogateti. Radi tega,-je med Bolgari naraščalo ogorčenje proti Petkovu. V kratkem času si je zgradil v Sofiji krasne in razkošne palače, v kterih je kraljevsko živeL Njegov imetek znaša dva milijona, ali Jb'di te zapuščine se prične, kakor poroča "Balkanska Tribuna" cela vrsta pravd. Slaba letina v Bolgariji. Bolgarski listi se tožijo, da bo letošnja letina slaba in da ne bo žetev dala ni semena. V mnogih vaseh ne bodo imeli kaj žeti. Bolgarsko prebivalstvo se že boji lakote. Kmetje ne morejo ni preora-vati, ker je zemlja suha in je že več časa suša. Iz mnogih krajev prihajajo na ministerstvo prošnje, da se jih za to leto oprosti davkov, a mnoge vasi zahtevajo od ministerstva žitno seme, da bodo mogli na jesen sejati. RAZNOTEROSTI. Truplo sv. Vinceaca Pavlanskega prepeljano v Belgijo. Pariški ' Eclair1 poroča, da so Lazaristi, ki so Izgnani iz Francoske, prepeljali truplo svojega ustanovnika sv. Vincenca Pavlanskega v Belgijo, kjer se jih je več naselilo. Za časa velike francoske revolucije je bilo truplo svetnika skrito v hiši nekega notarja v Parizu. V o-nem času so srce poslali v Turin. Sedaj se nahaja truplo v Litiho, kjer je tamošnji škof uradno overovil smrtne ostanke. Pariški krematorij. Gradnja kre- rrra-rorija na pokopališču Pere La-chaise se je pričela 1. 1889, a dovršena je bila šele 20. aprila t. 1. Mesto je dalo za gradnjo 60,00-1 frankov, ostanek je bil pa nabran z dobro voljnimi prinosi pariških bolnišnic in drugih zavodov. Peč za sežiganje gori noč in dan in razvija toploto 1600 stopinj. Večina mrličev, ki se jih v kremato-riju sežiga, prihaja iz pokrajin in že 48 ur potem potuje njih pepel na adiyso njihovih sorodnikov. Sežiganje I. n^zreda stane 250 frankov, II. razreda 50 frankov za osebo. Od 100 kg spaljenih teles ostaja 1 kg pepela. Siromake sežigajo zjutraj in zvečer, a tiste, ki plačajo, popoludne. Pepel siromakov pride vskt^no posodo, dočim se pepel pojedincev spravlja v male posode in vzida v steno. Le mali venci spominjajo obiskovalce krema-torija, da se nahajajo v počivališču mrtvih. Roparji v Monakovem. Dne 30. maja so ob belem dnevu oropali štirje roparji neki ženski 30,000 mark in ušli. Nekemu bančnemu slugi je pa iztrgal neki fino oblečen mož v vozu električne železniee 10,000 mark in pobegnil, a so ga prijeli. Kongres antialkoholistov bo prihodnje leto na Dunaju. Nemški cesar se boji l^isov. l»ero-lin. 3. junija. Pri letošnji spomladanski paradi se je zgodilo prvič, odkar vlada cesar Viljem, da po paradi ni sam peljal vojake v mesto. K temu je pregovorila cesarja policija, ker se je baje bati Rusov, ki so razkačeni, odkar so jih toliko brez vzroka aretirali, da jih pošljejo čez mejo. Italijanska srednjemorska eskadra je, kakor javljajo iz Rima, odjjlula iz Tarenta na Vztok. Eskadra, kteri zapoveduje podadmiral Brocchetti, obišče na svoji vožnji med' drugim tudi pristanišča Narepli. Volo, Solun in Smirno. Časnikarstvo v Italiji. V Italiji izhaja približno 1400 listov in sicer v Rimu 394, v Milanu 322, Turinu 195, Napolju 190, v Florenci 150. Razstava v Monakovem. Bavarska prestolnica Monakovo priredi prihodnje leto splošno razstavo za umetnost, obrt, in'dustrijo, trgovino itd. Quito (republika Ecuador) je edino mesto na zemlji, ki leži točno na ekvatorju. Tukaj vzhaja, skozi vse leto solnce ob 6. uri zjutraj in zahaja ob 6. uri zvečer. Rumunska je, kakor se zdi, dežela Evrope, ki je najbolj zaostala v šolski omiki Zadnje štetje je pokazalo, da od pet milijonov prebivalstva ne znajo štirje milijoni ni pisati ni citati in da je le en mlijon dobi,! malo temelji-tejo zobrazbo. Kdo najrajše piše. Izmed izobraženih narodov najrajše in največ pišejo Angleži, pri kterih pride na enega prebivalca 78 pisem, pri Ameriksneili pa 67. V Novi Zelandiji pride na glavo 66 pisem, v Švici 50, na Nemškem 55, na Danskem 41, v Avstriji 38, v Hokndiji 31, v Belgiji 29, na Švedskem 26, na Francoskem 28, na Norveškem 2D pisem. Ob cesarjevem obisku v Pragi Cesarjevo potovanje v Prago je dalo po-vo*d mnogim deloma (resničnim, deloma izmišljenim pripovedkam. V Žiž-kovu je baje cesar rekel tamošnjemu župniku: "Vi imate eno izmed največjih far, kajne, gotovo imate lepe dohodke?" — "Nasprotno, Veličanstvo," je odgovoril župnik, "kajti krsti se vrše v porodnišnici, poroke v kamenolomih, pogrebi pa v kaznilnici, in če kdaj dobim kak goldinar, gotovo je ponarejen.'' — Nekega mestnega svetnika je vprašal cesar, kak referat ima. Ker pa mož v svojem življenju še nikoli ni slišal besede "referat", jo je zamenjal z neko drugo in odkritosrčno odgovoril: "Lesen, Veličanstvo."" — V Žižkovu, kjer so nedavno zasledili delavnico za ponarejanje denarja in zato govore v šali o "žižkovskih novcih", je cesar napram županu izrazil željo, da bi si to delavnico rad ogledal. Toda župana ni spravil v zadrego; hitro je fca odgovoril: "Veličanstvo, to je nemogoče, kajti ravnatelj je v zaporu." Aretirana smrt. Neki v požunski stolici stanujoči ženski je poslal njen mož iz Amerike 400 kron, ki jih je vložila v hranilnico. Prihodnji dan je hotela zopet dvigniti denar, češ, da se ji je prikazala po noči smrt, ki ji je zagrozila, da jo vzame seboj, ako ji ne izroči denarja. Orožništvu se je pa zdela smrt tako sumljiva, d«, jo je "aretiralo", ko je prišla po denar. V smrt se je preoblekel krajevni sodnik. — - ----- Stovani v državnem zboru. Dr. Kra-marovo glasilo "Den" prinaša članek "Slovanski blok" v jako črnogledem zmislu. Pisec, ki je že po izidu čeških volitev jako nezadovoljen, tudi med drugimi slovanskimi narodi ne nahaja tega, kar bi rad. Pravi, da bo v novi zbornici še manj pogojev za slovanski blok, kakor je bilo v starem* Čehi so strankarsko razdejani, tudi enotnost poljskega kola je za vedno preč, kajti Poljaki so razdejani v lju-dovce, konservativce, vsepoljake, demokrate, katoliško-narodne, soeijtflne demokrate in zioniste. Med Rusini se je pokazala močna staro ruska stranka, ki hoče čisto drugo politiko, kakor ruski narodni demokrati, ki teže po zvezi z Nemci S Slovenci in Hrvati je nezadovoljen zato, ker so v ogromni večini na krščanskem stališču. — Naznanilo. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, Minp., priporočamo našega zastopnika g. Josip Scharabon=a, 40« WEST MICHIGAN »T, DULUTH, MINN., kteri ima svoj SAL.OO IV prav blizu kolodvora. Vsak rojak j* pri Djemu najbolje postrežen. Pošilja denarja ▼ staro domovino najceneje in najhitreje po našem po ■redovanju. Zastopa nas v vseh po slih; torej pazite, da se ne vsedetr na lim laskavim besedam ničvredne žev, kterih v Duluthu tudi ne manjka Spoštovanjem FRANK SAK1E1 00. NAZNANILO. Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko lici priporočamo našega zastopnika g. PRAN GABRENJA, 1105 Virginia Ave., Johnstown, Pa j Preje j« bival na 519% Power St. j Dotičnik je pooblaščen pobirati na i ročnino za list in knjige ter je z nami (že več let v kupčijskej zvezi Spoštovanjem FRANK SAKSER CO. NAZNANILO. Rojakom v Calumetu, Mich., ii okolici naznanjamo, da je g. PAUL SHALTZ, 11 7th Street, Calumet, Mich., pooblaščen pobirati naročnino z "Glas Naroda" in ga toplo priporo Samo. Upravništvo "Glasa Naroda". ^^^^ m m m m >m m m '-^^rrivvinrin. PRIPOROČILO. Rojakom v Black Diamond, Wash., in bližnjih mestih, kakor: Ravens dale, Renton, Mackay, Taylor in Enmdclaw, Wash., priporočamo našega zastopnika: Mr. GREGOR PORENTA, P. O. Box 701, Black Diamond, Wash. Dotičnik ja pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in je s nami v zvezi IBANK 00. NAZNANILO IN PRIPOROČILO MR IVAH PAJK, F. O. Bos 116, Oonemaafh, Pa, je z nami v svati valed česar ga vsem canj. rojakom is Oommaock, Pa, ta okolico topto priporočamo. Dotičnik Ima todi v zalogi rano knjig« po MsaJb run MMCBHg CO r Pozor Rojaki! Potne noge, kurja o5es?» in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino t KujpoTim praškom, kdor teli poskuSn jo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in Slešaste imam najboljše mazilo po kate-em se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam vsakomu $500. Jakob Wahcie, P2Q SOUTH FRONT STREET, STEELTON, PA. NA PRODAJ SALOON pod jako ugodnimi pogoji. Vprašati je treba pri: Štefan Novak, 984 Addison Road, N. E., (20-21—6) Cleveland, Ohio. ŽENITNA PONUDBA. Želim se spoznati z gospodično ali vdovico brez otrok. Sitar sem 30 let, rim.-katol. vere. Moj Čisti letni dohodek je do $1500. Slovenke, ktere znajo nemško, imajo prednost. Tozadevna pisma s sliko blagovolite poslati na naslov: Glueckauf, P. O. Box 156, Steelton, Pa. (20-25—6) Kje je moj prijatelj FRANK KO-LENC? Doma je iz Sel a, fara Mirna. Pred dvema meseci je bil v Thomas, Va., in sedaj se nahaja nekje v Clevelandu, Ohio. — Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ker poročati mu imam nekaj zelo važnega. Joseph Russ, P. O. Box 188, Thomas, W. Va. (11-20—6) ^ 50 IZVEŽBANIH PREMO GARJE V DOBI DELO. Premog je 4 čevlje visok in čist. Strelja in dela se vsak dan. Premo-gokopi so 50 milj od South McAllister poleg kompanijske in Rock Island železnice. Oglasite se pri: Turkey Creek Coal Co., Hughes, Indian Territory. (15-29—6) NAZNANILO IN VABILO. Društvo sv. Barbare postaja št. 22 v Imperialu, Pa., priredi dne 4. julija t. L VELIKO PLESNO VESELICO, v dvorani društva sv. Jožefa Št. 29. Čisti dobiček je namenjen v dru štreno blagajno. Začetek oh 2. uri popoludne. — Vstopnina za gospode $1.00, dame proste. Tem potom vljudno vabimo cenjene rojake in rojakinje iz Imperiala, Pa., in okolice, kakor tudi nam sobratska društva, društvo sv. Jožefa št. 29 in društvo sv. Barbare št. 3 v Moon Run, Pa., da nas blagovolijo v polnem številu obiskati Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo skrbel bode ODBOR. 10x 2x n t — 2 j ni NAZNANILO. Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v državi Illinois. Obiskal bode cenjene rojake naj prvo v Chicagu in okolici, potem pa se poda v države Visconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo. Frank Sakser Co. poročam svoj SALOON v obilen poset. Točim vedno svcie pivo, dobra vinu ia whiskey ter imam v zalogi zeo fine J| smodke. j* Rojakom pošiljam denar-s Jev staro domovino ■fl hitro in popeni. t Pobiram naročnino sa "Glas Naroda"". V zvezi sem z gg. 3 Frank Sakser Co. v New Yorku. ^ Z veles pošto van jem j Ivan Govže, | Ely, Minn. 0WAi nnptii|iitflT|ilinr;[l IjjWqip'ljilill i' ROJAKI SLOVENCI PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO Novih 50.000 Iztisov ZDRAVJE" le zastonj razdeli med Slovence zKiisrcriEG-^. ^iDiR/JL^criEr katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko iGo strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče b?atski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ..ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali. Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. !. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirat« za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetlko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno. Ozdravljen: reuoiatizma v rokah, nošah in kri^u« V dokaz nekaj najnovejši^ zahval: MIKE NOVAK, 1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo. Ljubi moj prijatelj Dr. E. C. COLLINS M. I. Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil. Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Wis priporočuioč, ostajam Vaš prijatelj } MIKE NOVAK. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, preclno se obrnete na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jezikuj naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov: DRE. C. COLLINS MEBiCM 140 W. 34th St. ~ New York N. Y. Potem Fmeie inirne duše biti prepričani v kratkem popolnoma ozdravljenja. ( »»Ttawwiwm^n« p1 arammmm.»AmureTKua Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane "MARIJACEUSKE KAPLJICE". Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. fSl.SO, ■—- za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00. ČUDODELNO MAZILO ZA LASE. Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani cisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 škatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja: IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y. Trade Mmrk rej. Varstvena znamka MARKO KOFALT, 249jjSo. Front St, STEELTON, PA 1 Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polncmoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadnjočih stvari, ktere točno in po ceni izvrSujem. Dalje prodajem perobročne listke ra v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Alf. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER c6. V------j Najboljfe sdroflo sa potiko, trganje ib lOTUMtisam j« BIGHTKR-JEV SIDRO PAIN EXPELLEE. Dobiti g»> vietern* po 2Ba Ib po M ~ NA PRODAJ NARAVNA CALIFORNIJSKA VINA. Dobro črno ia bdo Tina od 35 do 45 ftw salona. Staro belo ali črno vino 50 eento\ Salona. Etanliiif 55 centov galona. Kdor kupi mang kakor 28 galor Tina. mora sam posodo plačati. Droiaik po $&60 galona. flttrortea po $3.00 galona. Pri Teijem naročilu dam popu rt. fl|wftma>ijM,ii iTfiFAI JAKiB. P. O. Bo* 77, OludUO, Contra Ooata Co., Oal. Magr. Seb. Koetpp. Ako kašljai, ako si prehla-jen, ako imaš kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni :n si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o tla-šaj pisati takoj po knjižico: -NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vihj Knajpovih zdravil" ^atero dobiS zastonj ako dopošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino. Knajpova' zdravila so poznata in odobrena i o celem svetu m se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih. Knajpova iznajdba je neprecenljive vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človešt* o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov: K. AUSENIK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y. BoJaki, naročajte a* na "Olaa Va toda", največji ia- aajcenajii dnavnik. "Winnetou, rdeči gentleman" Spi-ai Karl May. Priredil za "Qh» Naroda" B. (Nadaljevanje.) 'Ali hočeš, da ti lažemf" "Ne. Toda če mi poveš tako resnico, je to izredno nevarno zate!" "Old Shatterhand ni bil nikdar bojazljive«." "Torej upaš vsekakor na beg?" "Da." 1 Po teh besedah se še bolj začudi. "Uff, uff!" iztisne in dvigne obe roki. "Do-zidaj smo ti prizanašali, od zdaj pa hočemo strožje postopati s teboj!'' "Jaz se ne bojim strogosti; ta me ne straši. Ponosen sem na to, da ti ne prikrivam resnice. Tega bi ne storil nikdo." "Old Sbatterhand ima prav. Samo on more biti tako drzen, da pove odkrito, da namerava ujti. To ni samo drzno, ampak pogubno!" "Nikakor ne. V zadnjem slučaju ravna človek iz obupa, ker ne vidi na nobeni strani izhoda. Moja odkritosrčnost pa ima dovolj vzroka in čisto poseben namen." "Kakšen?" "Povedati ti ga ne morem, a si ga lahko misliš." ' Kar mu ne smem povefdati, je sledeče: on je prišel k meni z namenom, da me reši smrti s tem, da mi ponudi svojo hči za ženo. Če vzprejmem ta ]>ogoj, me ne umore, ampak oproste častno; toda vzeti moram hči za ženo in postati Kiowa. Tega ne ir.orem vzprejeti; zato moram zavrniti ponudbo 'Jednega peresa', kterega bode to ne samo peklo, ampak tudi sililo k maščevanju. Da se temu ognem, sem mu povedal kar naravnost, da nisem tako prepričan o moji smrti kot on. To se pravi z drugimi besedami, ne ponujaj mi svi.ji hčeri : jaz se lahko rešim, ne da bi posial mož Indijanke. Če razum* tn mifflini. si prihrani on vsako ponižanje, jaz pa sovraštvo in maščevanje. Res premišljuje nekaj, a žal ne pride na pravo misel, kajti odvrne Tiii 7a trenutek zvito: "Old Sbatterhand nam hoče napravljati samo skrbi; prepričan je tudi sam, da ne more ujti. Njemu se zdi pod Častjo priznanje, da je zgubljen; toda *Jednega peresa' ne zapelje s tem. Ti veš popolnoma dobro, da si zgubljen." "Jaz vem popolnoma dobro, da vam ubežim!" "Mi te mučimo do smrti." "Ne, jaz vam ubežim!" "Beg je nemogoč; Če bi bil namreč mogoč, bi jaz sam sedel tukaj in te 6tra/.il. Ujti nam torej nikakor ne moreš. Vendar pa je jeden izhod, da se rešiš smrti." "Kakšen?" ga vprašam, ko uvidim, da ne mara opustiti svoje misli. '' Z mojo pomočjo.'' "Jaz ne potrebujem nobene pomoči!" "Ti si ponosnejši, kot sem si mislil! Kdo bi zavrgel pomoč, ktera mu reši življenje!" "Tisti, kteri jo ne rabi in upa, da se reši sam." "Ti ostajaš ponosen in hočeš rajši poginiti, kot biti komu hvaležen. Toda jaz ne zahtevam nobene hvaležnosti. Ti veš, da je bila 'Temni lasje' pri tebi?" "Da." '' Ona je moja hči. Ti se ji zelo smiliš. "Potem mora biti Old Sbatterhand obžalovanja vreden človek, ne pa pogumen vojnik. Usmiljenje je vendar žalenje!" Nalašč se izražam bolj trdo, da bi opustil svoj namen; toda ne posreči mi. Zagotavlja mi z mehkim glasom: "Ne nameravam te žaliti Slišala je veliko od tebe, predno te je videla. Ona ve, da je Old Shatterhand največji med vsemi belimi vojniki in bi te rada rešila.'' "To kaže, da ima 'Temni lasje' dobro srce; toda nemogoče je, da bi rešila mene.'' "To ni nemogoče, ampak celo lahko." "Ti se motiš." "Ne. Ti poznaš vse slučaje rdečih mož, le ta ti je neznan. Vzprejel ga bodeš, ker si rekel, da ti ugaja 'Temni lasje'." "Ti se motiš. Jaz ji tega nisem rekel." "Toda ona mi je priznala. Moja hči mi vendar ne bode pripovedovala neresnice.'' "Najbrž so se zamenjale osebe. Ona mi je prinesla jed. Stražnik me je vprašal, če mi ugaja in jaz sem odgovoril: da. Tako je." "To je vendar vsejedno; ona ti je ugajala. Ali veš, da se vzprejme med svojce tistega, kteri vzame rdečo hči za svojo squaw?" "Da." "Tudi Če je bil prej sovražnik, ali oelo njihov vjetnik?*' "To vem." "In da ae mu potem odpusti zločine in prizanaša življenje?" "Tudi to vem." "I'lT! Potem me vendar razumeš!" "Da. jaz te razumem." "Moja hči ugaja tebi, ti pa njej. Ali jo hočeš za squaw?" ' "Sledi dolg, globok molk. Tega ni pričakoval. Mene čaka smrt; ona je jedna izmed najbolj čislanih deklet, hči jednega izmed najuglednejših voj-nikov; kljub temu sem jo zavrgel! Ali je kaj tacega mogoče? Konečno vpraša kratko: "Zakaj ne?" Ali naj rnu povem svoje prave vzroke? Da izobražen Evropejec zgubi svojo prihodm»t, če se oženi z rdečo deklico? Da ne nudi zakon z Indi-janko tega, kar bi moral? Da ne spada Old Shatterhand med tiste lopove, kteri vzamejo rdečo deklico za squaw, pozneje jo pa zapuste? Taki lopovi imajo večkrat pri raznih rodovih svoje žene. Ali naj mu povem te in še druge vzroke, kterih ne pojmi? Ne. Povedati mu moram vzrok, kterega bode razumel in pojmil; zato odvrnem: "Moj brat je rekel. 0c. Pripovedke, 3 zvezki po 20e. Pri Vrb ovce vem Ghrogi, 20c. božji, 15«. Prva nemžka niska, 35e. Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c. Poezije. Vojanov-R. Majct«r, 60c. Repoštev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40e. Rodbina Polaneskih, 3 neriti $2JS0. Roparsko življenje, 20c. Ročni angleško-slovenski in slovensko angleški slovar, 30e. Ročni nemško-slovenski slovar, Jane-žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane- žie-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilis, 15c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zveaka po 20«. Spisje, 15c. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 25e. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20«. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroka, 20c. Sto majhnih pripovedk, 25c. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20e. 60 malih povestij, 20e. Slovenska kuharica, Bleiweie, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitovanj skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c Sto'etna pratlkz, <>0c. Slovarček priučiti s« nemščine brez učitelja 40e. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20e. šaljivi Slovenec. 75e. Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena^noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20c. V deln je rešitev, 20c. Venček pripovesti, 20c. V gorskem zakotja, 20e. Vojaka na Turškem, 30e. Vrtomiro v prstan, 20e. V zarji mladosti, 20c. Voačilni listt 20c. Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas,' 25c. Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c. Znamenje štirih, 12 centov. Zbirka ljubavnih in mobilnih pisem. 30c. Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zavese, vezano 50c. Zgodbe sv. pisma sa nižje rasrede ljudAih šol, 30e. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatako-angleški razgovori. 40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-O grške 25c., mali lOe. Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 25e. Zemljevid Zj edin j enih držav 25c. RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in dragih mest na Kranjsksm, new-yorske in raznih mest Amerike, s cvetlicami in humoristične po 3e., ducat 30c. Rans svete podobe, komad Se. Ave Marija. lOe. Albmn mesta New York s krasnimi slikami mesta, SOe. Zdravju najprimernejša pijača je LEISY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranepa CtSkt^a hmela. I adi ^S. ure, ter cb sobotah do ^ 8. ure zvečer. Frank Sakser. ^lip'iisji« n ^JLi »Ai i eanimira povest, OPOMBA. Narottom Js poštni nakfgnici aH paMh nnrnksh. is bodisi v gotovini, js pri vssh teh KDO VAM HOČE DOKAZU, DA VAM ZAMORE POMAGATI. ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počutite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih, zdravil dati. kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta ž raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402. GLEJTE KAJ MAŠ ŽUPNIK PRAVI! m t m i Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co. v New Yorku. Ako je hvaležnost umestna, za Vaš trud in Vašim gospodom zdravnikom, potem bodi mi dovoljen«, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh kateri g« ste imeli jiri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne. Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, r#di tega Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zv€ narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje Iwlezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni [po drugih zdravstvenih, zavodih. Vaš udani J. CEKAZO. KAJ HOČEMO Ml? Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najtežje bolezni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogu '> d ivi;i. Ako pišete na na-S j red tožimo Vaše [ i smo našemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne nara ve je. kakšne posledice lah ko nastanejo, k::ko se u.o rate zadržati, kako se 11111 rate zdraviti, koliko caša bode zdravljenje trajalo, i. t. d., - ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj overjeni, da se to gotovo zgodi, kjer miwsakemu bolniku garantirana/, katerega v zdravljenje sprejmemo. Ako vam dnu/i zdravniki ni^.o pomagali — Potem nikar ne m i si rte, da i i zči Vas pomoči. ''Ako čez šest dri po uporabi naših dravil ne OMf»ite. da se Vam je bolezen zboljšala, potem nam pošljite zdravila na aj in mi Vam hočemo povrniti denar, kjer, mi nečemo da bi nam kodo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo. Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste. Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od AMERIKA EUROPA CO. 161 Cahmbtts Ave., New York.