štev. 47 Ptuj, dne 7. decembra 1962 CENA 20 TIN Letnik XV. Tednik Izhaja pod tem skraj8a- aim imenom od 24 nov 1961 da- je na predlog ObCinskih odborov SZDL Ptuj in Ormož - Izdaja )Tednik« zavod s samostojnim fi- nansiranjem. — Odgovorni ured^^ nik: Anton Bauman — Uredništvo in uprava Ptuj. Lackova 8 — Te- lefon 156. čekovni račun pri Na-: rodni banki Ptuj §t 604-19-1-206 - Tiska časopisno podjetje »Ma- riborski tisk«. — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzemstvo 1000 din. za inozem-] stvo 1500 din. Socialistična zveza obravnava mnogo perečih problemov v sredo, 5. decembra 1962, Je bila v Ptuju redna letna konfe- renca SZDL občine Ptuj. Na njej je bilo ugodno ocenjeno prizade- vanje organizacij SZDL v ptujski občini, da bi našle v številnih go- spodarskih in ostalih vprašanjih na svojem območju najboljšo re- šitev in da bi posredovale po naj- bližji poti svojemu članstvu naj- boljše izkušnje pri izvajanju svo- jih poHtičnovzgojnih nalog. Tako oceno jp vsebovalo poročilo pred- sednika občinskega odbora SZDL Branka Gorjupa, pa tudi večina^ dr. Jože Fotr5 diskusij gostov dr, Jožeta Potrča, zveznega poslanca, Ivana Potrča, republiškega poslanca, predstav- nika okrajnih političnih vodstev Maribor Mira Bračiča in številnih delegatov. Na konferenci je bil izvoljen 39 članski občinski od- bor SZDL in 5 članski nadzorni odbor ter sprejeta stališča za bo- doče delo občinskega odbora SZDL v mandatni dobi 1963/64. Izvršni odbor SZDL Ptuj je zbral za konferenco najbolj pere- če gospodarske probleme, proble- me izvoza, kmetijstva, turizma, osebnih dohodkov, samoupravlja- nja, kadrovanja, zdravstva in so- cialnega skrbstva, šolstva in var- stva družine, s katerimi se bavijo delovni kolektivi, občinski odbor in krajevni odbori SZDL. Okrog vseh teh problemov se je tudi su- kala diskusija po poročilu pred- sednika Branka Gorjupa. Delega- ti so se na njo pripravili že po tezah, ki so jih sprejeli skupno z vabilom na konferenco. Po vsebini diskusije se je vide- lo, da je večina problematike od- borom SZDL znana, le da vsem odborom ne uspe najti najboljših re.'itev, ker jim manjkajo razne analize, ki kažejo na najbolj pe- reča vprašanja in na najnujnejše, kar bi naj vplivalo na izboljšanje stanja. Ponekod je članstvo SZDL premalo seznanjeno s problema- tiko na svojem območju, zaradi česar se tudi težko znajde pri svojem delu in ne more v zadost- ni meri pomagati organizaciji pri izvajanju nalog. Novoizvoljeni občinski odbor SZDL bo lahko nadaljeval s svojim delom po bo- gatih izkušnjah, ki jih je dosegel dosedanji odbor in po uspehih dela SZDL v zadnjem obdobju, ko se veča število članstva, ki za- vestno sodeluje pri reševanju vseh družbenih problemov. Poleg proizvodnih problemov v industriji je bil v poročilu in v diskusiji največji poudarek na kmetijstvu. To se ne bavi s^mo s proizvodnimi vprašanji, ampak s kompleksom vprašanj podeželja, zlasti zaposlitve in strokovnega izobraževanja mladine in social- nih vprašanj ljudi v letih, ki so delali vse življenje in ki jim raz- drobljeno kmetijstvo ne more dati. kar bi potrebovali. Kmetij- ski kombinat Ptuj in kmetijske zadruge se resno lotevajo vseh perečih vprašanj in si prizadeva- jo čez začetne težave priti do ta- kih možnosti, da bodo lažje vpli- vale na gospodarski in ostali razvoj na podeželju, ki bo zago- tovil mladini enako perspektivo kot jo ima ta v industriji in dru- gih službah, priletnim pa vso skrb. ki jo zaslužijo po težkem delu od mladih let dalje. Takšen razvoj pa zahteva mnogo resnega in žilavega dela. vestno izpolnje- vanje dolžnosti kolektivov in po- sameznikov, razumevanje skup- nih ciljev in nalog ter skrbnega gospodarjenja Posebnost te konference pa je bila v tem, da so diskutanti z dr. Jožetom Potrčem na čela pouda- rili važnost zaupanja delovnih ljudi v ptujski občini v pot raz- voja, po kateri dosegamo uspehe In premagujemo težave, in v visok humanizem, ki nas vodi po tej poti, v zaupanje in spoštovanje naših delovnih ljudi, njihovih na- porov in uspehov. Ob vsem tem je dolžnost poli- tičnih delavcev v SZDL in v dru- gih organizacijah ter društvih, da odgovarjajo na vprašanja svojega članstva, da smatrajo SZDL kot '■ najširšo tribuno, na kateri izra- žajo naši delovni ljudje svoja stališča in izmenjujejo mnenja ter misli. Humanizem v praksi za- hteva globoko vero v ljudi in spo- štovanje njihovega dela, lepe od- nose med ljudmi, zahteva stalno izboljševanje njihovega življenja z odpravo posledic ekonomske in kulturne zaostalosti z dosega- njem uspehov v gospodarstvu in na vseh ostalih področjih, z vestnim izpolnjevanjem dolžnosti ter z doslednim uveljavljanjem pravic v duhu naše ustave in zakonov. Le ob takem odnosa med našimi delovnimi ljudmi lah- ko ostane Jugoslavija tudi v bo- doče zgled socialistične prakse vsem ostalim ljudstvom v svetu in krepka opora vsem borcem za mir in za prijateljsko sožitje med narodi. Glede razvoja in problemov kmetijstva v ptujski občini je na- vedel predsednik Branko Gorjup v svojem poročilu med drugim naslednje: Kmetijska proizvodnja v občini in njen vpiiv na tržišče Gospodarski pomen kmetijstva ptujske občine ni omejen na ob- čino samo. V njej predstavlja drugo najmočnejšo gospodarsko panogo. Kmetijska proizvodnja v ptujski občini je tudi za okraj in za republiko vpliven čmitelj zla- sti za tržišče s kmetijskimi pri- delki. To zahteva od nas več ob- čutljivosti za izvajanje kmetijske politike v občini. Sedanje razme- re v kmetijstvu naše občine niso povsem zadovoljive. V družbenem sektorju lastništva je samo 15.7 odst. celokupnih površin. Te po- vršine že dajejo na tržišče velike količine pridelkov in že v mno- gih primerih količinsko in kvali- tetno močno konkurirajo zaseb- Branko Gorjup nemu sektorju. Tako je n. pr. sa- mo KK Ptuj zastopan na tržišču z 58 odst. mleka, 62 odst. vina, 100 odst. semenskih žitaric itd Tudi kmetijske zadruge že nasto- pajo na tržišču, zlasti KZ Ptuj s pitano živino iz lastnih pitališč in s pridelki lastne in kooperacijske proizvodnje. V zasebnem kmetij- stvu, kjer je zaposlenih 57 odst. delovne sile, ustvarja ta samo 20,5 odst. celokupnega narodnega do- hodka v občini. Ce presojamo razmere v kme- tijstvu naše občine iz nakazanih vidikov moramo nujno ugotoviti, da smo šele zaorali v ledino. Na- ša skrb in odgovornost je in bo, da bomo na tej zemlji ustvarili ! pogoje za veliko in specializirano ! družbeno blagovno proizvodnjo, j Razumljivo je, da bomo morali večati zemljiški sklad kmetijske- ga kombinata in zadrug. Ta pot zagotavlja kljub nekaterim' no- tranjim slabostim navedenih or- ganizacij najboljši in najhitrejši uspeh, ki hkrati neposredno iz- podriva lastniške proizvodne od- nose malih netržnih proizvajalcev. Del gostov in delegatov na konfe renci Kombinatu in zadrugam čimveč zemlje, ljudem pa čimveč strolcovne izobrazbe Vsakodnevno in neprekinjeno si moramo prizadevati, da bodo te kmetijske organizacije odkupile, in najele čimveč zemlje. Poled tega pa ne smemo zanemarjati proizvodnega sodelovanja z za-j sebnimi proizvajalci. To mora bitij zasnovano na enakopravnosti obehj partnerjev. Pri tem nam mort^ biti jasno, da tega ne delamo le( v interesu družbenih kmetijskilj organizacij in njihovih kolektivo\^ v občini. te'-nveč v interesu ce-^ lotne jugosiMvanske družbe, ki seii je že tako razvila in spremenil* strukturo, da ne more več v svoji sredi tolerirati proizvajalcev, ki niso sposobni izkoristiti prirodnih pogojev in m.ožnosti prek lastnih potreb. Prav zaradi tega je socia- listična zveza aktivni mobilizator ljudi na večji kmetijski proizvod- nji, bodisi na soc. sektorju ali pa potom kompleksne kooperacije. Jasno nam je vsem. da se večja proizvodnja brez KZ ne da dose- či. Za individualne proizvajalce, ki ne razumejo teženj naše skup- nosti, bo potrebno tudi večje in- dividualno pojasnjevanje. Sele ,če odpove vsako razumevanje, je treba izkoristiti odloke v okviru zakonitih določil, da bo dosežena proizvodnja v posameznih krajih do maksimalne mere, ki jo zmore zemlja ob danih pogojih. Osnutke odlokov je treba skupno pripra- viti ob pomoči kmetijskih orga- nov ter jih po sprejemu tudi do- sledno izvajati. Odloki naj se sprejemajo postopoma za posa- mezna območja in z razpoložlji- vim kadrom in sredstvi izvedejo dosledno. Kmetijsl(i kombinat in kmetijske zadruae imajo polne roke delti Pri dolgoročni kooperaciji in izvajanju odlokov kmetijski kom- binat ne bo mogel stati ob strani. Prav on razpolaga s primernimi sredstvi, mehanizacijo in števil- nim kadrom. Dolgoletna koopera- cija v poljščinah, nasadih, živino- reji, zlasti v prašičereji naj po- stane tudi bodoča oblika delova- nja kmetijskega kombinata na področju podružbljanja individu- alne kmetijske pro-izvodnje Kmetijske zadruge in kombinat si bodo morali čimprej s perspek- tivnimi programi začrtati pot na- daljnjega podružbljanja in si raz- deliti delo. da ne bo več sporov med posameznimi kmetijskimi organizacijami. Do teh je prišlo med KZ Haloze in Kmetijskim kombinatom. Vse kmetijske or- ganizacije imajo polne roke dela, posebno še pri odkupovanju in zakupovanju zemljišč, kooperaci- ji, dvigu rentabilne proizvodno- sti itd. Premalo je odkupljene in v zakup vzete zemlje Dosedanji uspehi odkupa in za- kupa zemljišč niso zadovoljivi. Vse kmetijske organizacije so v prvem polletju tega leta zakupile samo 54 ha, odkupile pa le 21 ha zemlje. Posebno kmetijski kombi- nat, ki potrebuje glede na pred- videne in že odobrene investicije 2500 ha novih zemljišč, ni dovolj dosegel. S hidromelioracijami in krčitvijo gozdov na gozdnih tleh je pridobil 410 ha dobrih obdelo- valnih površin. To je seveda pre- malo. Investicijski kredit za od- kup 1070 ha zemlje bo odobren S tem bo odstranjena zadnja ovira, pa tudi zadnji izgovor. Same kmetijske organi- zacije ne bodo zmogle vseli nalog Ne smemo se varati, da so kme- tijske organizacije sposobne s svojimi silami izvršiti te velike in odgovorne naloge. Pri izvedbi teh nalog jim moramo pomigati. po- sebno pa še Socialistična zveza. Zavedati se moramo, da bo šele takrat zadosti ponudb zemlje po realnih cenah in večje zanimanje za dolgoročnejše oblike koopera- cij, ko bodo vsi organi v celoti izpolnili svojo dolžnost s strikt- nim izvajanjem ukrepov, ki bodo preprečili nezakonito posedovanje zemlje in neracionalno izkorišča- nje kmetijskih zemljišč, to so predvsem predpisi o agrarni re- formi, zemljiškem maksimumu, zlasti pa odloki o minimalnih ukrepih in podobno. Ob tem bo potrebno že dokončno proučiti fi- nančne in proizvodne obveznosti zasebnih proizvajalcev na regula- cijskem področju Pesnice Pro- učiti bo treba še temeljiteje ne- skladnost družbenih dajatev med družbenim in zasebnim sektor- jem, ki še izvira iz zastarelosti predpisov o katastrskem dohod- ku in njegovo realno obdavčitvi- jo. Kmetijske organizacije bodo morale zraven že omenjenih na- log tudi dosledneje in h'treje iz- vrševati arondacijo. Znano nam je, da lahko samo z arondacijski- mi postopki občutno povečamo zemljiški fond družbenega sektor- ja. Občinska arondacijska komi- sija sedaj miruje. S tem nastaja škoda za družbeni sektor kmetij- stva. Miruje zato. ker v tem času ni vloženih nobenih arondacijskih zahtev s'strani KZ in kombinata. Kmetijske organizacije si bodo morale izpopolniti kadrovsko služ- bo za arondacijo Ta naj nenehno deluje na osnovi ekonomskih in ostalih programov. (Nadalipvsme na 2 stran-'> Po letošnjem jesenskem deževju je Pesnica zopet popla\ljala PreJ obcinsl^o konferenco LMS Ormož Pospešeni gospodarski razvoj! nalaga tudi mladini važne in od-j govorne naloge v gospodarstvu.! Od mladine pričakujemo vestnej proizvajalce in zavestne uprav-' Ijalce, ki bodo sposobni vse po-' litične in gospodarske naloge! hitro in dosledno izvajati. Da bo ; mladina vsem tem nalogam kos,' jo je nujno usposobiti in ji vzbu- ' diti interes za vključevanje v ak-j tivno delo na vseh področjih! udejstvovanja. Nedovoljno vklju-- čevanje zaposlene mladine v sa-* moupravne in upravne organe je' dovedlo do nezainteresiranosti j mladine. Analiza treh podjetij v občini; Ormož je pokazala, da ima KZ »Kombinat-Jeruzalem« 51-članski; zadružni svet, v katerega so; vključeni samo 4 mladinci. V de-' lavskem svetu tovarne »Jože Ke-^ renčič« je samo 1 mladinka, prav' tako pri gradbenem podjetju^ »Grad«, kljub temu, da je v temi podjetju bil nedavno ustanovljeni aktiv LMS. j Vključevanju zaposlene mladi-^ ne v samoupravne in upravne or-"^ gane bo treba posvetiti posebno: pozornost. Zato je treba mladino; upoštevati m upravičeno preks sindikata nastopati proti tistimi vodilnim uslužbencem po podjet-; jih, ki ovirajo uveljavljanje mla-j dine. Ali ne bi kazalo v tem po-., gledu prek sindikata, SZDL in' ZK nuditi mladini kaj več? Ni; prav, da se problemom mladine^ posveča premalo pozornosti, prav.; zato postaja družbeno neaktivna-, in se vdaja raznim slabostim in- pijančevanju. Vse te probleme j mladine bo treba na občinski, konferenci v nedeljo iznesti in o; njih po konferenci sprejeti ustrez-* ne sklepe. Njih dosledno izvaja-i nje naj bo vsebina bodočega de-j la. . Mladina se mora globlji spoznati s problemi kmetijstva v ormoški občini predstavljaj kmetijstvo osnovno panogo go-i spodarstva. prav zato naj bi v^ programe dela aktivov LMS; vnesli pomen in prednosti kodpe-i racije, kompleksne kmetijske pro-.i izvodnje, vaškega kolobarja in* važnost sodobnega izkoriščanja" zemljišč. Prav ta vprašanja so bi- la doslej na vaseh premalo ob-l ravnavana Zato bi bilo potrebno? ustanoviti sekcije mladih zadruž- nikov, v katerih bi se kmečki fantje in dekleta seznanjali s so- dobnim procesom proizvodnje, problemi in njih reševanjem. Sekcijo mladih zadružnikov bi naj ustanovili pri Tomažu, v Podgorcih, Ormožu, Središču in drugod. Sekcije zadružnikov naj bi imele tesno povezavo z obrati kombinata, ki jim bodo lahko vsestransko pomagali. Mladina se zanima za reševanje kmetijskih problemov in so mla- dinci Loperšič pomagali pri trga- nju koruze. > j Mladina se premalo izobražuje Nadalje poročilo podčrtuje, da se predvsem vaška mladina pre- malo izobražuje in večji del učen- cev ne dokonča osnovne šole. Za- to imajo mnogi mladinci zaprta vrata za nadaljnje izobraževanje in izbor poklica. Nujno bo v bo- doče energičneje vplivati na tiste mladince, ki niso več šoloobvezj^i, toda niso dokončali popolne osemletke. Take mladince je tre- ba prepričati, da nadaljujejo s šolanjem. Lani je od 371 učencev končalo osemletko le 205. drugih 166 učencev pa je izstopilo brez dokončane osemletke. Največkrat so to otroci staršev, ki zanemar- jajo vzgojo otrok. Po izpolnjeni šolski obveznosti večji del mla- dincev dela na posestvu svoiih staršev, zato se v^^čkrat tudi na- vzamejo starih. nepotrebnih, škodljivih navad in prijemov. Vajeniški mladini večjo pozornost Posebno skrb bo treba posveti- ti vajeniški mladini, predvsem ti- stim vajencem, katerih življenj- ski pogoji so zelo otežkočeni. Gle- de na to bi bilo nujno proučiti pogoje vsakega vajenca Vajeni- ška mesta je dobilo lani 44 učen- cev in učenk, letos pa je bilo sklenjenih samo 37 učnih pogodb. Poseben problem predstavlja po- tovanje učencev v šole. Mladin- ska organizacija se je doslej pre- malo zanimala za delovne pogo- je vajencev, še posebej za vajen- ce pri privatnih mojstrih. Nepra- vilni odnosi napram vajencem, kot je primer v gostinskem pod- jetju v Ormožu, ko vodilni usluž- (Nadaljevanje na 2 stran) TE DNI PO SVETU Več zanimivih dogodkov doma in po svetu smo zabeležili pre- tekli teden. Med najpomembnejše sodi brez dvoma potovanje ored- sednika Tita na odmor v SZ. Ka- kor je sam dejal v pozdravnem govoru ob prihodu v sovjetsko glavno mesto, bodo našli navzlic njegovemu neuradnemu obisku dovolj priložnosti, da se s sovjet- skimi visokimi gostitelji pomenijo o vseh perečih vprašanjih sodob- nega sveta in o nadaljnjem med- sebojnem sodelovanju obeh držav KORISTNI OSEBNI STIKI Potem ko je zaželel visokemu jugoslovanskemu gostu prijetni' bivanje v SZ. je premier Hruščo\ v pozdravnem govoru v Moskvi med drugim omenil, da bodo po njegovi sodbi osebni stiki med voditelji Jugoslavije in SZ korist- ni in da bodo utrdili prijateljstvo- in sodelovanje. Predsednika Tita spremljajo na njegovi poti med drugim pod- predsednik ZIS Aleksander Ran-' kovic, predsednik ljudske skup- ščine LR Srbije Jov-o Ve?elino\' in predsednik narodneci sobranja, LR Makedonije Ljupčo Arsov. j I Predsednik Tito je v odgovoru I na zdravico med drugim dejal: ! .)Odnosi med našima državama so postali zadnja leta dobri. Drugače tudi ne more biti, ker to želijo narodi naših držav, mi voditelji, pa moramo izpolnjevati želje ljud- stva.« ZLOČIN V MEHLEMU Na sam nacionalni praznik FLRJ. dne 29. novembra, je sku- pina ustaških emigrantov po skrb- ni predhodni pripravi napadla sedež jugoslovanskega oddelka pri švedskem veleposlaništvu Mehle- mu v bližini zahodnonemškega glavnega mesta Rnnna. Uničila je z bombami in ognjem spodnje prostore v želji, da bi povsem za- delala izhode in da bi jugoslavan- ;ki uslužbenci, ki so bili v prvem in drugem nadstropju. ^ stavbo vred zgoreli. Policija je navzlic dvakratnemu pozivu prišla na kraj dogodkov šele čez deset minut in majce po- zneje gasilci Le prisebnosti usluž- bencev gre zahvala, da stavba za- res ni zgorela. Ustaški zločinci so pri svojem barbarskem poslu 3 streh močiio ranili hišnika Momcila Popoviča, starega partizanskega borca. Mač- no rano so mu prizalejali v pršili, pa tudi jetra so prizadeta. Nem- ški zdravniki si sedaj na vse pre- tege prizadevajo, da bi z najmo- dernejšimi prijemi rešili življenje nedolžni žrtvi. V času, ko to po- ročamo, je njegovo stanje zelo kritično. Švedsko veleposlaništvo, ki za- stopa po prekinitvi diplomatskih stikov z Zah. Nemčijo jugoslovan- ske interese, je ostro protestiralo. Odločno protestira naša javnost, njej pa se pridružuje javnost po vsem svetu. Očitno je, da ne gre pri vsem tem samo za protijugo- slovanski izpad, temveč za deja- nje, naperjeno proti vsem. ki so se borili proti nacistom in njiho- vim kvislingom po zasedeni Ev- ropi. To je hkrati tudi dokaz, da uradni krogi zapirajo oči pred revanšističnimi elementi v Zahod- ni Nemčiji in jim dajejo s takim stališčem potuho. POMIRITEV NA HIMALAJI Kakor pravijo poročila, so se ki- tajske čete potem, ko so v Pe- kingu sprejeli enostranski sklep o umiku enot na nekdanje položaje, pričele dejansko umikati Nevar- nost pred odprtim spopadom na himalajskih obronkih je s tem miimo. Seveda pa problem sam ostane Indija vztraja pri Mac- Mahonovi črti oziroma linijah, ki so veljale kot meja ob razglasitvi Indije za neodvisno. Kitajci pa se nameravajo umakniti do črte. ki so jo poprej že malce »popravili« Peking je zaprosil Indonezijo za posredovanje, Indija pa se še gle- de tega ni odločila. Očitno je. da je kitajski napad povzročil pri indijskih krogih resne dvome v kakršna koli uspešna pogajanja Razen tega je v Indiji pripeljal tudi do trenj, ki so terjala ostavko obrambnega ministra Menona. Od tod tudi po- časno reagiranje. ® Kairo: ZAI? bo proda- jala jemensko blago Jemenski minister za frr/crino Abdel Gani Matar je včeraj iz- javil, da je med birmvjem v Kairu podpisal trpovinske spo- razume z arabsko družbo za mednarodno trpoi:>ino. po katerih bo Jem^en nabavil blaga ii vred- nosti 270.000 eciiptovsicih funtov. Jemen bo uvozil bomhaž. tekstil, cement, konfekcijo, avtomobil- ske gume, tekoče gorivo in obu- tev. Matar je izjavil, da bo ZAR prodajala jemevsko blago v tu- jini, ker mlada republika nima dovolj kadrov niti sredstev za mednarodno trgoinnsko dejav- nost. • Damask: Benbela bo obEskal Sirijo P.adio Damask je sporočil, da e alžirski premier Ahmed Ben- hela sprejel povabilo, naj obHi^f .9irt,7o Pričakujejo, da bo do 1 obiska prišlo v prvi polovici pri- hodnjeoa leto. str. 2 TEDNIK PTUJ, DNE 7. DECEMBRA 1962 Socialistična zveza obravnava mnogo perečih problemov (Nadaljevanje % t itran:") hel srbi za ekonomije ^ lcnieti)skili zackug Vprašanju kooperacij, arondacij In jačanju ekonomij KZ in po- vršin kmetijskega kombinata dol- gujejo vse kmetijske organizacije več pozornosti kot do sedaj. Več pozornosti bo potrebno tudi kori- ščenju notranjih rezerv, posebno še v poljedelstvu, živinoreji in mehanizaciji. Pri mehanizaciji bo potrebnih več skrbi za racionalno izkoriščanje in za dokompletira- nje priključkov, za nabavo kom- pleksne mehanizacije in nje ču- vanja. Stroški proizvodnje, odnos kolektiva do konkretnega dela ter ravnanje s pridelki, reprodukcij- skim materialom in sredstvi za proizvodnjo so v neposredni zve- zi. Načrtno politično in strokovno izobraževanje, konkretna zavest in pravična delitev dela, urejenost evidence, posebno pa še ažurnost knjigovodstva vplivajo na odnos do dela. Prav to so v vseh naSih kmetijskih organizacijah zelo šib- ke točke. Članstvo SZDL ne more : bHi prekrižanih rok Do teh stvari člani SZDL ne moremo biti ravnodušni, ker je z njimi v zvezi tudi rentabilnost proizvodnje. Zato je najvažnejše aktivno delovanje organov samo- upravljanja. Organi samouprav- ljanja morajo imeti na razpolago pravočasne in točne podatke o stanju v podjetju, če hočejo pra- vilno odločati o nadaljnji proiz- vodnji. Ne bi mogli trditi, da organi samoupravljanja ne kaže- jo zanimanja in volje pri izvrše- , vanju svoje funkcije. Res pa je, da v teh prizadevanjih niso bili vedno dovolj uspešni v odločit- vah predvsem zaradi tega, ker jim odgovorni in vodilni kadri niso dovolj jasno ter kompleksno prikazali aktualne problematike podjetij, za katero so bili največ- krat sami v dvomih zaradi ne- ažurnosti knjigovodstva. Tukaj zopet zadevamo ob pro- bleme sposobnega kadra in na u- vajanje vsakovrstne mehanizacije ob povezovanju z inštitut^. Po- manjkanje kvalitetnega in vsako- vrstnega kadra v naši občini je glavni vzrok, da se ne dvignejo pi.zvodnja, prodaja, izvoz, go- stinstvo, turizem, organizacija de- la na vseh področjih itd. Glede metod dela v SZDL pa je med drugim v poročilu Branko Gorjup dejal: Problemi, vloga in metode dela osnovnih organizacij SZDL v ob- čini in pri krajevnih organizaci- jah socialistične zveze so vpra- šanja mimo katerih ni mogoče iti. Važno je, kako se SZDL postavi kot organizacija pri reševanju raznih problemov v komuni in ali jih čestokrat sploh vidi? Sociali- stična zveza se bo morala spopri- jeti z raznimi problemi s po- dročja gospodarstva, komunalne samouprave, šolstva, zdravstva in 2 drugimi problemi in jih 8 po- močjo vseh organizacij skupno reševati. Mnoge podružnice SZDL .so sedaj v pripravah na občinsko konferenco in ob razpravah o no- vi ustavi aktivno zaživele Aktiv- nost članstva socialistične zveze nikakor ne sme popustiti po se- danji mobilizacijski aktivnosti. Za to bo moral skrbeti nov ob- činski odbor SZDL, izvoljen na konferenci, skupno z vsemi kra- jevnimi odbori SZDL in sekreta- riati podružnic. Iz analize krajev- nih konferenc SZDL je jasno raz- vidno, da konference niso uspele v celoti samo tam, kjer odboii niso delali s celotnim članstvom v mandatnem obdobju Zato bo moralo vodstvo socialistične zve- ze kvalitetno in vsebinsko ter ak- tivno delati s celotnim članstvom, pa tudi z nečlanstvom. Osnovna skrb vsake podružnice in krajev- nih odborov socialistične zveze bo morala biti številčna rast član- stva. Članstva je zadnje čase ved- no več, vendar še premalo Zlasti je treba sprejemati v socialistično zvezo vso mladino nad 18 let sta- rosti, za kar bi se morala bolj brigati vodstva mladinskih orga- nizacij. Socialistična zveza bi morala mladini pomagati, jo lismerjati in idejno voditi, ter jo pridobivati v odbore SZDL in druge organe sa- moupravljanja. V razpravi bo potrebno posebno temeljito obdelati vprašanja me- tod dela občinskega odbora SZDL, krajevnih odborov SZDL, podruž- nic, sekcij, tribun, komisij, grup in raznih razprav ter nakazati, kako bi bolje delovali z vsemi člani SZDL in ostalimi občan!. Kako odpraviti probleme; samo nakazovanje in kritiko ne zadoščata Na današnji občinski konferen- ci ne bi smeli samo naštevati pro- blemov, kakršni dejansko obsto- jajo in jim dajejo celo duška. Tre- ba je nakazati, kako jih naj od- pravimo in kako naj pri tem po- maga socialistična zveza. Potreb- no je poudariti, da SZDL v obči- ni ne more biti samo javna tri- buna, ki nenehno samo sprejema zahteve in kritike. Morala bi ak- tivizirati vse sile občanov za od- pravo vseh subjektivnih slabosti in prispevati svoj delež k dvigu življenjske ravni občanov. To pa pomeni, da bo potrebno čut do samoupravljanja v komuni še bolj razviti. Pri tem mora videti v ob- čini vsak za delo sposoben človek tudi svoje dolžnosti, ne pa samo pravic. Tudi nov občinski odbor SZDL bo moral bolj kot doslej razvijati ta čut in ga izpopolnjevati pri vseh občanih v komuni, da se bo vsak zavedal svojih dolžnosti in pravic, ki mu jih nalaga ali pri- znava nova ustava. Krajevne or- ganizacije SZDL so danes z od- bori kadrovsko močne organizaci- je, ki bodo bolj sposobne kot do- slej pravilno delovati med član- stvom za dosego ciljev naše druž- bene skupnosti. Pred krajevnimi konferencami je bilo na območju občine 45 krajevnih organizacij SZDL in 62 podružnic. Po zdru- žitvi na letnih konferencah je na terenu še 26 krajevnih organiza- cij in 81 podružnic. Zahtevo po združitvi smo slišali že prej od samih krajevnih odborov sociali- stične zveze, ker mnogokje kra- jevne organizacije po vaseh niso imele kadrov in niso bile sposob- ne za aktivno življenje. Za naj- bližja naselja oziroma vasi je po- I vsod po en krajevni odbor SZDL. Ni naselja, kjer ne bi bilo vsaj I podružnice socialistične zveze. Občinski odbor in krajevni odbo- ri SZDL bodo morali poleg idej- nega dela nenehno spodbujati in pomagati podružnicam pri delu s celotnim članstvom in z ostalimi občani. O združitvi so razpravlja- li na konferencah, krajevni odbo- ri SZDL, izvršni odbor in plenum občinskega odbora socialistične /.veze. Tudi kadrovski sestav se- kretariatov podružnic je po kon- ] ferencah boljši, kot je bil nekoč. Nov občinski odbor SZDL čakajo odgovorne naloge Krajevni odbori bodo morali v bodoče več delati, zlasti pa skr- beti za vsebinsko plat skupno s sekretariati podružnic. Sociali- stična zveza bi morala usmerjati politiko v krajevnih skupnostih, Socialistična zveza bo morala še bolj skrbeti za aktivnost članstva v raznih organizacijah in društ- vih in zagotoviti, da se bo izvaja- la enotna občinska politika. Mo- rala bo koordinirati enotno poli- tiko pri vseh organizacijah, orga- nih in društvih ter pri ostalih ob- čanih v kraju in občini kot celoti Večjo skrb za vsebinsko plat dela SZDL Aktivnost članstva SZDL bo potrebno nenehno idejno-vsebin- sko krepiti. Pri aktivnosti nam lahko dosti pripomorejo družbeni centri in klubski prostori, kjer se lahko sestajajo vsi občani, član- stvo raznih organizacij in druš- tev in medsebojno izpopolnjujejo. Socialistična zveza naj bo organi- zator družbenih centrov v krajih, kjer so dane možnosti, V ta na- men je potrebno zbirati in še bolj združevati vsa razpoložljiva sred- stva in prostore ter opremo orga- nizacij, društev, pa tudi občanov Klubske prostore bo potrebno urediti, da bodo estetsko in vse- binsko privlačni za vse občane. V njih naj bodo debatni večeri, predavanja, televizijski in drugi programi, knjižnice, časopisi in revije; skratka družabno in druž- beno življenje vseh ljudi z ob- močja. Podružnice bodo dobrodo- šle javne tribune, delo bo v sekci- jah, zlasti v Ptuju, Kidričevem in večjih krajih naše občine Do sedaj so krajevni odbori SZDL vse preveč čakali tudi sa- mo na navodila s strani občinske- ga odbora socialistične zveze. Spodbude za formiranje politike v komuni bi morale prihajati v še večji meri prav od strani kra- jevnih organizacij SZDL in dru- gih, torej od spodaj navzgor, kjer ima možnost predlagati, pa tudi odločati vsak občan. Nekatere misli in stališča dis- kutantov bomo posredovali bral- cem v prihodnjih številkah. V. J. Na terasah v vinogradih Kmetijskega kombinata Ptuj Ob robu rozdft PRED OBČINSKO KONFERENCO LMS 0RM02 (Nadaljevanje s 1 ■tranl) benci s pretepom kaznujejo va- jence, bodo morali prenehati. Idejno-politično izobra- ževanej na prvo mesto z ustanovitvijo nižje politične šole v Ormožu, bo tudi pri mla- dini problem kadra rešen. Ome- niti velja, da bo odprta šola za življenje, ki jo namerava Se letos ustanoviti DU v Ormožu, v Ivanj- kovcih, pri Tomažu, v Središču in pri Miklavžu. Sola bo dala odgo- vor na mnoga odprta mladinska vprašanja in na njih nova gle- danja. Bilo bi prav, uvesti prek DU mnogo več političnih preda- vanj. Aktivno dela samo 13 mladih članov ZK Pri delu mladine na terenu se premalo čuti vpliv OOZK, ki bi moral idejno politično usmerjati in vzgajati. Ce primerjamo, da je od 262 članov ZK samo 39 mla- dincev, je jasno, da je bila po- svečena sprejemanju mladine v članstvo ZK premajhna skrb. Te- mu vprašanju bo treba v bodoče posvetiti mnogo večjo pozornost. Mladina je mnogo naredila Da bi lažje reševali vse proble- me, je tudi mladina večkrat pri- skočila na pomoč. Mladinci so pomagali pri gradnji vodovoda in ureditvi igrišča. Tako je aktiv LMS Ivanjkovec in Cei-ovec pri gradnji igrišča napravil 350 pro- stovoljnih ur. Igrišča so mladinci s prostovoljnim delom še ureje- vali na Jeruzalemu, v Središču, na Kogu in v Lahoncih. Mladina je sodelovala pri gradnji in ure- ditvi sindikalnih dvoran v Ivanj- kovcih, na Jeruzalemu in v Ce- rovcu. Največ prostovoljnega de- la je opravil 22-članski aktiv LMS Jeruzalem — 350 ur, drugi aktivi LMS pa skupno 2400 pro- stovoljnih ur. 21 mladincev se je prijavilo za gradnjo ceste »Brat- stva in enotnosti«, udeležili pa so se 4 mladinci, ki so zaradi po- žrtvovalnosti pri delu bili pohva- ljeni. Ne smemo še pozabiti, da so mladinci priredili številne pro- slave in se udeležili raznih poho- dov. Delo aktivov LMS v občini je premalo razgibano v ormoški občini je 21 aktivov LMS s 1120 člani. Vaških aktivov je 11 in so v svojem delu zelo omejeni, saj je njihovo delo v glavnem usmerjeno samo na športno, kulturo-prosvetno in za- bavno dejavnost. Vaški aktivi bi morali predvsem razpravljati o problemih kmetijstva, kar je vse do sedaj bila le stranska zade- va. Mladinci aktivov LMS se predvsem zanimajo za prosvetno dejavnost, saj so mladinci Ivanj- kovec, Cerovca in Ormoža skup- no priredili »90 veselih minut«. Tudi druge dramske sekcije pri aktivih so dosegle zaželene uspe- he. Mladina se zanima tudi za športno udejstvovanje, predvsem za igre: rokomet, odbojko, nogo- met, tenis in šah. Strelsko druži- ne so pomlajene z mladino, ven- dar vse kaže, da primanjkuje sposobnih kadrov, da bi lahko sistematično delali z mladino. Delo mladine na osnovnih šo- lah ni bilo zadovoljivo, predvsem zaradi premajhne zainteresirano- sti nekaterih učiteljev, kar pove to, da v nekaterih šolah mladinci sploh niso seznanjeni s progra- mom m statutom LMS. Prav bi bilo ustanoviti komisijo pri ObK LM za delo s šolsko mladino, ki si naj bi izdelala program dela. Treba je pritegniti mlade učite- lje, ki prevzamejo »ilavno breme pri delu aktiva na šoli. Govorimo o uspehih, n^ pomanjkljivosti pa pozabliamo Res je, da je delo ObK LMS potekalo na osnovi zaključkov in smernic lanske letne konference, toda vprašanje še ostane, ali so bili vsi sklepi dosledno izvedeni. Temu vprašanju bo posvetila ob- činska konferenca posebno pozor- nost. Letošnji proslavi za dan repu- blike v dvorani SZDL na Bregu, je pripravilo program učiteljstvo osemletke »Ivana Spolenjaka« na Bregu s svojimi učenci višjih razredov. Poleg deklamacij in re- citacij in plesnih točk je zelo ugajal nastop šolskega pevskega zbora pod vodstvom pevovodje Branka Rajštera. Močnega aplav- za pa so bili deležni tudi mladi harmonikarji. , GIBANJE GOSPODARSTVA V ORMOŠKI OBČINI 8. decembra 1962 bosta v pro- storih restavracije »Abonent« v Ormožu zasedala oba zbora ob- činskega ljudskega odbora Ormož. Na skupni seji bodo odborniki med drugim razpravljali tudi o gibanju gospodarstva v občini. Temu vprašanji; je posvetil ObLO posebno pozornost glede na po- speševanje proizvodnje v kmetij- stvu in industriji. Zaradi vskla- jevanja možnosti z dejanskim sta- njem podjetij je nujno storiti vse, da bo dosežen proizvodni plan. Nepotrgana koruza je ostala pod snegom Slabo snežno vreme je iznenadi- lo marsikaterega kmetovalca, predvsem pa KZ »Kombinat-Jeru- zalem« Ormož, ki svojih jesenskih kmetijskih pridelkov koruze še ni vse dosedaj pospravila. Res je, da je letošnjo muhasto vreme kmetij- stvu zadalo mnogo težav predvsem v jeseni, prav zato bi morali biti kmetijski strokovnjaki na kombi- natu glede spravila koruze mnogo pozornejši. Večji čut odgovornosti glede pospravljanja koruze naj bi imeli tisti vodje poslovnih enot ^ kombinata na Tomažu, v Središču i in v Ormožu, ki so prepočasi pri- stopali k reševanju takih proble- mov. Na Tomažu niso bili pravo- časno zgraieni koruzniaki, zato so morali večkrat prenehati s trga- njem. Tudi na obratih v Središču, Tomažu in v Ormožu ni za nepotr- gano koruzo bil vzrok pomanjka- nje delovne sile, kakor meni re- ferent za poljedelstvo na kombina- tu inž. Terezija Stefančič, ampak le muhasto vrepne. Nadalje je re- ferentka podčrtala, da je večji del nepotrgane koruze bil namenjen za silaio, kar je v nasprotju z mnenjem direktorja kombinata. Ce se dotaknemo nekoliko kon- kretnih številk, ki povedo koliko je vrednosti v nepotrgani koruzi, ki jo je prekril sneg. ne da bi računali vrednost koruznice, ki je tbita s koruznim klasjem vred na zemljo Ne smemo pozabiti, da dališa zima s snegom lahkn pov- zroči gnitie nepotrganega koruz- nega klasja, ki na 14 hektariih niivskih koruznih oovrSin velia 1.200 nofl dinarjev Pes ie. d^ za marsikaterega na kombinatu ta problem ne predstavlja posebne skrbi, ker upajo, da posebne ško- de ne bo. Toda s takimi odgovori se dr- žavljani ne moremo sprijazniti, saj dobro vemo, da morajo prav socialistična posestva biti vzorna, to pa bodo samo takrat, ko bo vse delo pravočasno opravljeno, eko- nomski račun pa zagotavljal ren- tabilnost podjetja. Ostane še vprašanje ali se ču- tijo odgovorni krivega, če ne, se naj zavedajo, da razpolagajo z družbenimi sredstvi in da jih ima družba glede njih uporabe pravico in dolžnost nadzirati. Kolektiv kombinata, ki je na če- lu s kmetij, strokovnjaki dose- gel s pridnim in marljivim delom velike uspehe v kmetijski proiz- vodnji, se trudi za višjo produk- tivnost in moderno specializirano kmetijsko proizvodnjo, za med de- lom nastale napake pa ga je druž- ba dolžna opozarjati. Dcidvsha univerza OD priccihn sezone Delavska univerza Ormož je že septembra letos pričela s pripra- vami za letošnjo sezono. Priprava predavateljev za predavanja dr- žavljanom o osnutku zvezne in republiške ustave je bila prva naloga DU. Sočasno pa je DU pričela z delom na oddelku sred- nje ekonomske šole za odrasle. Pod pokroviteljstvom DU bo v decembru ustanovljen tečaj za slovenski, nemški in angleški je- zik. Mnogo dela povzroča pripra- va za nižjo politično šolo. ki bo imela tri oddelke in sicer za čla- ne ZK sindikalne delavce in za člane aktivov LMS Vsak oddelek naj bi imel 22 slušateljev, razen oddelka za sindikalne delavce, ki bo štel več slušateljev glede na potrebe sindikatov Letos v oktobru so predavatelii I DU pričeli s predavanii o osnut- ku zvezne in republiške ustave, ki jih je bilo doslej petnajst. Za predavanja o ustavi se občani ze- lo zanimajo in med razpravo stavljajo razna vprašanja, ki jih zanimajo, predvsem pa o tistem delu ustave, ki govori o lastniš- kih pravicah, dedovanju in o vprašanju davkov. DU ima pripravljena tudi 4 zdravstvena. 2 politični, 7 poljud- noznanstvenih in ciklus 5 preda- vanj iz kmetijstva. Vsa predava- nja bodo ponazorjena s filmi ali diapozitivi. Nadalje pripravlja DU seminarje za delovne kolek- tive, seminarje za DS in UO. Te seminarje bodo izvedli v podjetju KZ »Kombinat Jeruzalem-Ormož« v opekarni, v tovarni »Jože Ke- renčič« in v gradbenem podjetju »Grad«. Ormož. Predavateljem povzroča poseb- ne težave muhasto vreme in pre- vozi, ki "SO zaradi snega zelo otežkočeni. Od česa je odvisen velik pridelek? Inž. Egon Zoreč Znano je, da je z umnim kme- tovanjem mogoče pridelati na hektar mnogo več, kakor pri nas povprečno pridelamo. V mnogih deželah, ki imajo podobno pod- nebje in podobna tla, pridelajo na hektar dvakrat, trikrat več, kakor povprečno pridelamo mi. Katera so sodobna napredna načela kmetovanja? Prvo načelo je, da gojimo primerne, dobre sorte, take, ki so rodne, primerne zemlji in podnebju, odporne proti boleznim in škodljivcem. Drugo načelo je, da je treba skrbeti za zdravje rastlin od sa- mega začetka, to je od semena in setve, pa ves čas njihovega živ- ljenja. Varovati jih je treba pred plevelom, ki jim odvzema vodo, svetlobo in hrano. Tretje načelo je, da mora biti zemlja dobro obdelana. Biti mora rahla, zračna, toda ne suha, vlaž- na, vendar ne mokra, skratka, bi- ti mora godna. Najbolj povečamo godnost zemlje tako, da jo pri- merno obdelujemo in ob pravem času. da gojimo v kolobarju take kulture, ki ugodno vplivajo na zemljo. Ob upoštevanju teh treh načel smemo pričakovati, da bo pride- lek dober, toda le takrat, če je I izpolnjeno še četrto načelo, to je, če je v zemlji dovolj rastlinske hrane. Kaj je rastlinska hrana? To so prvine, ki jih rastline s korenina- mi sprejemajo iz zemlje in brez katerih ne morejo živeti in se razvijati. Nekaterih teh snovi je v zemlji dovolj, nekaterih pa pre- malo. Zmanjka zlasti dušika, fos- forja in kalija. Tedaj rastline stradajo, ne morejo roditi velike- ga pridelka, čeprav je bilo vseja- no najboljše seme, zemljo pa smo najbolj skrbno obdelali. V hlev- skem gnoju je precej rastlinske hrane. V 100 kg vležanega gnoja je približno pol kg dušika in pol kg kalija ter okrog četrt kg fos- forne kisline. V gnojnici je pre- cej dušika in kalija, fosforja pa ne. V pepelu je precej kalija in fosforja, ni pa dušika. Z gnojem, gnojnico ali s pepelom vračamo v zemljo nekaj hranilnih snovi, ki so jih pridelki izčrpali. Toda hlevskega gnoja nikdar ni toliko, da bi mogli nadomestiti vso rast- linsko hrano, ki smo jo s pridel- ki vzeli iz tal. Poleg tega del hra- nilnih snovi izpere voda v globi- no. V zemlji naših krajev primanj- kuje predvsem dušika, fosforja in kalija. S hlevskim gnojem ne mo- remo te izčrpanosti popolnoma odpraviti. Uporaba umetnih gnojil omogo- ča, da lahko pridelamo mnogo (Konec na 5. strani) Sovjetski bombniki do 20 decembra s Kube Washington, 6. Prebivalci ormoške obči- ne so lepo proslavili dan republike Kakor vsako leto, tako so tudi letos prebivalci ormoške , občine častno proslavili dan republike 29. november. Omeniti velja, da je letošnja proslava za dan repu- blike med prebivalci vzbudila še večjo pozornost prav zato, ker so kolektivi ustanov in podjetij pri- redili svoje proslave. Ze pred praznikom so plapolale zastave. V Ormožu, Središču, na Kogu, pri Tomažu, Veliki Nedelji, Podgor- cih in drugod na območju občine so bile proslave v prosvetnih in gasilskih domovih, ki se jih je udeležilo lepo število občanov. Sporedi so bili poživljeni z reci- tacijami mladincev in pionirjev, slavnostnimi govori in sporedi narodnih pesmi. Lepo je bil izve- den program proslave dneva re- publike v ormoški prosvetni dvo- rani, ki se je je udeležilo nad 300 ljudi. Spored je navzoče zelo na- vdušil, saj je bil skrbno priprav- ljen. Na vseh osnovnih šolah v obči- ni so šoloobvezni otroci na pro- slavah nastopali z recitacijami, narodnimi pesmimi in drugim kulturnim sporedom. Lepe so bile tudi proslave v po- • djetjih. Tako je kolektiv tovarne »Jože Kerenčič« priredil proslavo v lastnih prostorih. Def slavnost- nega programa v tem podjetju so prispevali mladinci in pionirji osnovne šole Ormož. Učenci so navzoči 120-člans! kolektiv' pre- senetili. Slavnosti govor direktor- ja podjetja Milana Ritonje je ko- lektiv navdušil. Nadalje sta govo- rila tudi Rudi Fras in Jože Zni- darič o nalogah delavskega samo- upravljanja. Tudi v drugih pod-, jetjih v občini so bile proslave, i Menijo, da sc je vseh proslav v' občini ob dnevu republike udele- | žilo nad 6000 prebivalcev, I Kako je Dragec učil koštruna Dragec je bil velik nagajivec. Rad je nagajal živalim, in ljudem. Nekoč so imeli pri sosedovih ov- na. Bil je mirna in ljubka žival. Dragec je rekel: »Tega ovna na- učim bosti.« In res, od tega dne Dragec ni dal ovnu več miru. Prijemal ga je za rogove, butal s svojo glavo v njegovo, dokler ga oven ni začel posnemati. Vsa sva- rila, naj tega ne dela, niso poma- gala. Tako se je začel med ovnom in Dragcem boj. Ker je bil oven močnejši, se je Dragec vedno po- stavil k drevesu. Ko ga je oven napadel, je Dragec spretno od- skočil, koštrun pa se je z vso si- lo' zaletel v drevo. To je ponav- ljal tako dolgo, dokler se ni oven pošteno obtolkel. To je ovna tako razjezilo, da ni pustil pri miru nikogar več. Saj že ni bilo člove- ka v vasi, ki bi ga oven že ne prevrnil ali mu vsaj malo nabru- sil pet. Dragec pa se je vedno hu- domušno smejal, saj se je zave- dal, da je bilo vse to po njegovi zaslugi. Nekega dne ga je mama posla- la v trgovino. Pot ga je peljala mimo vaškega pašnika, sredi ka- terega je bila velika mlaka za napajanje živine. Dragec vidi. da koklja venomer teka okoli mlake in gleda v njo. Bil je radoveden, kaj je v vodi. Stopi bliže in vidi, da plava v vodi šest lepo pisanih račk. Sedaj so bile mirne, potem so se zopet podile po vodi, pa so se spet potopile in se na d-rugem mestu prikazale iz vode. Dragec je bil v te račke tako zamaknjen, da je čisto pozabil na ovna, ki se je pasel na pašniku. Ko je ta opa- zil svojega tekmeca, kako mirno stoji ob vodi, se mu je z vso silo zaletel v hrbet, da je Dragec v velikem loku zletel na sredino mlake. Hitro se je pobral, si obri- sal vodo iz oči in hotel naglo od- iti, da ga ne bi kdo videl. Oven pa si je tokrat Dragca pošteno privoščil. Kjer je hotel iz vode, tam je stal pred njim. Ko se je Dragec zopet na drugi strani po- skušal skobacati iz vode, je over^ spet poskočil in že je stal pred njim, pripravljen za napad Vsi, ki so to opazovali, so se najprej od srca nasmejali, potem pa so s skupnimi močmi prepodili ovna in rešili Dragca iz neprijet- nega ujetništva. Ta dogodek je naletel na odobravanje pri vseh vaščanih. Dragec pa od tistega dne ni imel več miru pred ljud- mi. Zinkg FA?,IELA HENNEL Prababica piše iiiijigo Imela je devetindevetdeset let. V majhnem kalifornijskem mestu so jo imenovali »prababica«. Bila je suha kot majhen hrast, ki so ga številne nevihte šibale, pa je vendar ostala hrabra in vztrajna. John Riley pa je imel okoli petdeset let. Nekaj časa je bij najboljši advokat v mestu. Takrat mu je poginil na lovu sin, on p^ je opustil delo in se vdal pitju. V času zlate mrzlice je praba-r biea prehodila dolgo pot do Kali- fornije, do nekega svojega strica. Ko je prispela tja, je izvedela, da so strica ubili ravno zaradi zlata. Takrat se jo zaposlila kot učite- ljica v nekem majhnem mestu, v katerem je bila sila močnejša kot zakon. Kmalu nato se je poročila z nekim lesnim trgovcem Preži- vela jc njega in svoje otroke Imela jih je šest Potem ,ie živela v hiši AlicG. neke svo.io praneča- kinje, vdove ? dvema otrokoma. Ko je bilo prababici osemdeset let, je opazila, da se je oprijema- jo starčevski običaji in da živi v minulosti. »Kdor začne govoriti o svojih spominih, je star,« je rekla in se glasno zasmejala. »S pripo- vedovanjem o spominih druge ljudi dolgočasimo.« Zato pa je, namesto da bi pri- povedovala o svojem življenju, pisala. Stanovalci so se privadili klenpanju njenega starejja. izrab- ljenega pisalnega stroja. Vsak; dan je delala na svoji knjigi, to- ; da v njeno pisanje se niti Alice ni smela vtikati. Prababica je vi- dela in slišala slabo, toda srce ji jo bilo še junaško. Nekega dne je Alice obolela in so jo odpeljali v bolnišnico. Obe dekleti so sprejeli prijatelji. Pra- babica ni hotfla iti nikamor iz iiJše. k^^r ni hotpl'i biti nikomur v napoto. Denarja pa ni hotela vze- ti od nikogar, čeprav je ves svoj prihranek zapravila. Vse mesto se je razburjalo, ker je živela v hiši sama. Kadar je slišala, da sta dekleti nesrečni, je padla v obup! Neke- ga jutra je videl starček slabotno starko, ki je stala pred njegovo garažo Sosed jo je odvedel v pisarno Johna Rileya. Prababica f svoji- mi slabimi očmi ni opazila zapu- ščene pisarne in siromašnega člo- veka. Prisrčne mu je rekla' »John, ne bom te dolgo zadrževa- la. Vem. da te čakajo mnogi kli- enti. Samo za uslugo bi te prosi- la.-; Joiin ni mogel takoj odgovoriti Od sramu sc mu je st^snijo grlo. Stara go.-pa je vzela i/ torbo svo?eni oapirja. »John spi spi a sem knjigo Kaj m .■^l f ali bi mi mogel najti zaloznikaV^ John je vzel rokopis in rekel, naj sede. Spomnil se je, da je ona preživela težko in naporno življe- nje in da je slišal, kako je v svo- ji mladosti objavljala v časnikih povesti. Na to jo je tudj spomnil Pregledal je prababičin rokopis in dejal: »Dobro je, prababica« John jo je odpeljal domov. Ccz deset dni ji je javil zmagoslavno, da je založnik prebral rokopis in da je bil nad njim tako n?vdušen. da ji za pravico natisa pošilja 100 dplarjev. Prababica je bila ponosna. Ta- koj je poslala po otroke in si na- jelr hišno pomočnico, John ji je prinašal vsak m.esec 100 dolarjev in pismo od založni- ka, ki jo je obve.ščal n napredku pregleda Po njegovem mnenju bi bilo treba določiti še c'ejstva Jn dneve potem pa bi lahke dali knii«;o v tisk Snriči prabnbičinegt) uspeh? so je J.ihn tako spremen;! d;i je z?.- čel msnj piti in sr n;i'>osled al- koholu sploh odrekel. 7,3čp1 jr-zo- P"' rjoi^jti r ?'-niim stsrim 't-.n-eir I in klienli so se mu zcpe; vrnili. Cez nekaj časa se je Alice vr- nila iz bolnišnice. Stoletna, popol- noma oslepela babica je vzdrže- vala vse gospodinjstvo s preduj- mi, ki jih je dobivala za knjigo. Vse mesto sc je ponašalo z njo. Nekega jutra, tri mesce po nje- nem stotem rojstnem dnevu, pra- babica ni več vstala. Zc nekaj te.inov je slabela. Ko ji je zdrav- nik rekel, da bo živela le že ne- kaj dni. so jp zelo razburila. Nič ni imela proti temu. če umre. to- da hotela je. da bo prej natisnje- na njena knjiga »Saj jo boš dobila,« ji je ob- ljubljal John. Pozneje ji je dejal, da jc založniku telegrafiral in da je prejel zadovoljivo siioročilo: s knjigo se podvizajo in čez ne- kaj dni bo imela v roki prve iz- vode Prababica se je s svojo močno voiju obdržala pri življenju. Bila pr' polovični zavesti, ko je pri- šel Jnhri % deViplim zvezkom, na katrrem jc b'l natisnjen nai.iQv in njeno ime Ccfirav ni vdela je pimopn.-" m s solzami v nčfh pre- tipal« T- i-rsti svoje imc »Tako nisem bila nikomur v breme,« je zašepetala. Izgubila je zavest, in krčevito držeč svojo dragoceno knjigo je dve uri nato umrla Potem je Alice prelistavala knjigo, medtem pa Johna začude- no pogledala, »Saj so vendar vse strani praz- ne,« jc vzkliknila. »Najbrž mi boste oprostili,« je rekel John, »saj knjiga ni nikda? obstajala Prababica ni videla. Slišala ni niti cingljnnja zvončka v pisalnem stroju ob koncu vrste. Pisala je dalje, pa m niti ve^elfl, da manjkajo celi stavki in so v vrstab ostali samn črpi madeži. Tega ji nisem mogel reči Nisem ji mogel V7*ti '.adni. .-..ide,« »In fa i?.n'k?« je vprpsala Alice začudeno. *On ji je pošiljal vsak mesec denar.« John je zardel. Toda Alice ga je razumela. Založnikpva pisma jp pisal OB. prodal je svo] avto In ji dnial predujme Alice je spo^ jnala ?akaj jr John, klub svoji prak.^i, ki je znova vzcvetela, ho^ dil zopet v svoiih nonoč-^nih oble- kalv Prevedel: M. Lipužič PTUJ, UNE 7. DECEMBRA 1962 BolcBen našega stoletja RAZTRESENOST Učitelji in predavatelji na šolah lahko navadno že veliko pred koncem šolskega leta povedo, kdo od učencev bo dobro izdelal, kdo bo »komaj zlezel« in kdo se bo moral prijaviti za popravni izpit. Ce jih vprašamo, kaj je vzrok ne- zadostnega učneg.-j uspeha pri če- dalje večjem številu učencev in dijakov, bodo brez izjem odgo- vorili: pomanjkanje zbranosti in pozornosti. Vprašanje pozornosti se iz leta v leto zaostruje. »Kri- za pozornosti«, kot bi jo lahko imenovali, je ena izmed najočit- nejših značilnosti današnjega ča- sa. Njene posledice se ne kažejo samo v ocenah, ampak so še veli- ko hujše v zrelih letih: neuravno- vešenost, nestalnost razpoloženja, nezmožnost skladno se vključiti v okolje. Sposobnost pozornosti je moč razviti v človeku prav v dobi šo- lanja. V tem času pa jo prav lah- ko tudi povsem pokvarimo, z vse- mi nezaželenimi psihološkimi in socialnimi posledicami. Tega bi se moral zavedati vsi vzgojitelji in starši. Kateri so vzroki »krize pozor- nosti«? Kino, televizija, časopisi in številna druga sredstva sodobne množične kulture. Živimo v stal- nem vzdušju raztresenosti, ki zelo neugodno vpliva na naš živčni si- stem. Nenehno moramo gledati in j po.'^lušati zdaj to zdaj ono, naglo preživljati eno občutje za drugim. | Ne drži, da današnja mladina ni spescbna pozornosti. Resnica pa jf-, da se mlad človek ne more zbiati predvsem zaradi nenehne intelektualne in moralne napeto- sti ter duševne utrujenosti, ki iz- ' ha.ia iz tega. j Televizija in kino sta pravi ma- i miu V šolskih klopeh sedi never- jetno veliko učencev, ki so v j rivii gonji za motivi vseh vrst zabav, ki jih omogoča sodobna civilizacija, izgubili sposobnost, osredotočiti svoje misli na stvari, ki bi jih resnično morale zani- mati. Tistim, ki so najhuje priza- deti, ne pomeni učiteljev glas nič več kot katerikoli drugi zvo- ki, ki jih stalno poslušajo. Ne- kateri sicer menijo, da so to pre- tiravanja, da otroci ohranijo in celo razvijajo sposobnost pozor- nosti, o čemer baje priča njihovo vedenje pred televizijskim zaslo- nom. Toda ali je to mogoče ime- novati pozornost? Ne. Televizij- ske in kinematografske slike le zelo šibko delujejo na naš razum. Ce se hočemo prepričat: o tem, samo natančneje opazujmo, kako se obnašajo pred televizijskim sprejemnikom otroci in odrasli. Ta izrazna sredstva neposredno delujejo na našo podzavest. Ve- čina na primer ne zna pojasniti svojih simpatij oziroma antipatij do posameznih junakov. Gre de- jansko za »občutja«, ki niso po- vezana z razumom. Nekateri psi- hologi sodijo, da televizija in kino zmanjšujeta našo duševno silo prav do nezmožnosti. Podobe usvajamo spričo njihove skrajno prepričevalno moči brez odpora, povsem pasivno. Tako pridemo praktično do nasprotja pozorno- sti, do popolne raztresenosti. Kam utegne priti človeštvo, če. se bo ta pojav še bolj razpasel in poglobil, kot napovedujejo neka- teri črnogledi preroki? Kaj storiti? Ni mogoče trditi^ da Se mladina nauči pozornostiij brž ko vzpostavi trden stik z živ-i Ijenjem. Surov kontakt z življe-^ njem, ki nanj mladoletnik ni biH pripravljen, utegne povzročiti zelo negativne posledice, ker gm pogosto odtuji od resničnosti, na-j mesto da bi ga nanjo prilagodilj Da bi zmagali v bitki za pozor-j nost, so poizkušali nekateri peda-^ gogi uporabiti isto orožje. Poizku- šali so napraviti učno snov čim- bolj slikovito in pestro, z upo- rabo kinematografskih projekcij in gramofonskih plošč (magneto- fona). Je to prava pot? Nikakor. Namesto da bi izpodbujale učen- čevo pozornost, jih takšne meto- de še bolj polenijo. Zatekali so se tudi k nasprot- nim rešitvam. Da bi obvarovali učence pred agresivnimi sredstvi sodobne množične kulture, pred zabavnim tiskom, radiom, TV in kinom, so poizkušali ustvariti v šoli »drugačen svet«, v katerem ničesar ne spominja na raztrese- nost zunanjenga okolja. Kakšne nasledke je mogoče pričakovati od tega? Tako dobijo zunanji vplivi čar prepovedanih sadov in postanejo še bolj privlačni, kar stvar še poslabša. Toda zdravilo obstaja. Sola se- veda ne more zavreti razvoja so- dobnih sredstev množične kultu- re. Lahko . pa postane branje, kino, televizija itd izvrstna šola pozornosti, če naučimo otroke med predstavami, branjem itd. aktivna razvijati duševno, razum- sko dejavnost, poklanjati dogaja- njem večjo, zbranejšo pozornost, analizirati ga, kritično sprejemati, skratka, stalno reagirati na doga- janje in se upirati, da bi ga ob- vladalo. Veliko staršev se pritožuje nad nezaželenim vplivom fUma na otroke. Najboljši način boja proti takšnemu vplivu ni prepovedati obisk kina. temveč uvesti otroko v filmske klube, kjer se naučijo gledati filme in pravilno '.n-eso- jati njihovo vrednost. Brž ko se nauči otrok ali mladostnik neke- ga filma, knjige ali sestavka v ilustrirani reviji, se razvija v njem vzgojni proces, ki je aepri- merno učinkovitejši od tistega, ki bi nastal, ko bi mu prepov'^3daU kino ali neko vrsto branja. Gre torej za nekakšno vakcinacijo, cepljenje: ker ne moremo cbva-^ rovati otrok pred številnimi inte-; lektualnimi vplivi dvomljive vrednosti, jim jih nudimo na pa- meten način, tako da bodo nanje zdravo reagirali. To je morda edini način, narediti otroke imu- ne do morebitnih okuženj. Poma- gati jim moramo razumno 'n ak- tivno dojemati številne vplive so- dobnega sveta, tako da bodo znali tudi sami, brez tuje pomoči, loči- ti pristno od ponarejenega in se znali sami odločiti, čemu bodo posvetili pozornost in čemu ne. • Washmgton: Dean potuje v Pariz Ameriški zunanji minister Dean Rusk bo 10. decembra od- potoval v Pariz, da bi se udele- žil zasedanja ministrskega sveta Atlantske zveze. Pred zaseda- njem se bodo zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Franci- je sestali na posebnem sestanku, da bi proučili najpomembnejše svetovne probleme ter vpraša- nja, ki so na dnevnem redu tega zasedanja sveta Atlantske zveze. • Washington: ponovno neresnične vesti Včeraj je predstavnik Bele hi- še zanikal govorice, da so letala SZ med kubansko krizo letela nad jugovzhodnimi predeli ZDA. Vesti o poletih sovjetskih letal so se pojavile v ameriškem ti- sku kljub' temu, da so jih že prej tudi zanikali. • Atene: protesti zaradi premajhniii sredstev prosveti Včeraj je kakih 30.000 grških študentov protestiralo v Atenah. Solunu in drugih mestih, ker je vlada sklenila zmanjšati izdatke za prosveto. Študentje so zahte- vali, naj povečajo izdatke v te namene od 6,8 na 15 odst. v pri- merjavi s celotnim državnim proračunom. • Eiisabethville: posvet o iHaloze<', Ptuj, v 15 dneh od razpisa. — Vlogi naj bodo priloženi življe- njepis in dokumenti o kvalifikaciji. Upravni odbor KZ »Haloze«, Ptuj Od česa je odvisen veiik pridelek? (Nadaljevanje z 2. strani) več, kot smo pridelovali doslej. Umetna gnojila so take snovi, v katerih je rastlinska hrana v zelo zgoščeni obliki, n. pr. v 100 kg superfosfata je toliko fosforja kot v približno 7000 kg hlevskega gnoja; v 100 kg kalijeve soli je to- Znano je, da jc z umnim kme- liko kalija kot v 10.000 kg hlev- skega gnoja. Ce se dižimo prej omenjenih načel in če rastlinam strežemo s to hrano, rastline po- plačajo skrb, dajo velike in ka- kovostnn pridelke. Uporaba gnojil je v kmetijstvu važno vprašanje. Najvažnejše je, da rastline dobijo vsa hranila. Ce le eno izmed njih manjka, rast- lina no more dobro rasti. Zemlji v naših krajih sKoraj povsod pri- manjkuje vseh treh hranil. V primeru, da ni znano, da je v nekem zemljišču katerega izmed hranil premalo, je najbolj zanes- ljivo gnojiti tako, kakor da pri- manjku.ie vseh treh. Splošno pravilo velja; če je ob- delava dobra, zemlja godna in uporabljeno seme prvovrstno, je najbolj gospodarno obilno gnojiti z umetnimi gnojili. Ce pa sta splošno stanje in obdelava slabša, dajemo manjše obroke. Ni pa tre- ba misliti, da gnojil ni treba, če je pognojeno s hlevskim gnojem. Prav tam, kjer uporabljajo mno- go hlevskega gnoja, je zemlja godna, kar omogoča s pomočjo umetnih gnojil velike pridelke. Narobe je uporabljati umetna gnojila kot nadomestilo hlevske- mu gnoju. Oboje skupno, dobro seme, dobra obdelava in oskrba posevkov ter pravilno kolobarje- nje dajejo največje pridelke in najbolje poplačajo k.metovalčevo delo. Kratke zanimivosti SOVRAŽNIKI NIKOTINA Prvo posvetovanje o boju z ni- kotinom je bilo organizirano v Liverpoolu 1. 1957. Kmalu so po- dobno ustanovo odprli v Londonu, nato pa so ustanovili stalno po- svetovalnico sovražniki nikotina v češkem mestu Gradec - Kralov. ' Preden bolnika sprejme zdrav- nik, mora izpolniti vprašalno po- i lo, ki obsega 57 vprašanj. Odgo- voriti mora na vprašanja o tem, kako se hrani, ali telovadi, koli- ko skodelic kave popije na dan, kako misli o kajenju njegova že- na itd. Za zdravnika so vsi li podatki zelo važni, saj gleda na kajenje kot na bolezen, in sicer kot na zelo nevarno bolezen, saj je nenavadno razširjena. Graška posvetovalnica deluje nekaj več kot dve 'eti in že jo po^^najo po vsej držav'. Tja pri- hajajo ljudje iz zelo oddaljenih krajev. Statistični podatki ijri^ajo o tem, da je ljudi, ki pokadijo 50 j cigaret na dan, zelo dosti. So ce- I lo taki, ki jih pokadijo po sedem- deset. Na posvetovalnico je pn- ! šel tudi rekorder med kadilci, ki je pokadil po .'^to cigarci na dan, po obisku v posvi.'r,o\a'ni('0 jia je povsem nehal kaditi. GLENN .TE DEJAL ; Najbrž sem občutil najhujši su- i nek na svojem potu toda.i, ko je zadela moja kabina ob bok torpe- doJovca »Noa.<. I Ko sem bil v breztežnem stanju j in sem iztiskal iz tube jabolčno ; mezgo in jedci, nisem čutil prav I nobene težave. Mislim, da bi v I vesoljski ladji lahko jedel kar I koli. tudi žemljico s šunko, le I kruh bi se ne smel mrviti. I Največje presenečenje na svoji ! poti sem doživel tedaj, ko so se j pred okenci moje kabine prikazali I svetleči se drobci, tako da sem I imel vtis. kakor da se vesoljska ! ladja premika v oblaku kresnic, j Ko sem vzletel, sem občutil. ' medtem ko sem se na ležišču obračal, da se j" '.ačela vsa ra- I keta skoraj n«'-"'- --o '^r"P'knti. J Ko se je kabina ločila od po- gonske rakete, sem imel občutek, da sem na odskočni deski. VODA NA MARSU Nikolaj Kozirev, ravnačelj zve- zdarne v Pulkovem pri Lenin- gradu, je prepričan, da je na Marsu voda v obliki leda in sne- ga. Pravi, da to lahko tudi do- kaže. Kozirev je prav tisti uče- njak, ki je 1. 19!58 odkril vulkan- sko aktivnost na Luni. V inter- vjuju za TASS je učenjak izjavil, da je analiziral na desetine spek- trogramov, ki jih je dobil v zvez- dami na Krimu s 50-palčuim cd- bijalnikom, ko se je v letih 1954, 1956 in 1961 Mars močno približal Zemlji. Njegov zaključek je, da povzročajo razpršitev svetlobe na Marsu drobci, ki so proti obema tečajema čedalje bolj gosti. Zdi se. da pokriva planet ob tečajih ledena odeja. Jasno je — pravi Kozirev — da so ti drobci sneg ali pa drobni kristali ledu v ozračju. Odkritje navedenega uče- njaka je nov dokaz za možnost življenja na Marsu. TVVIST IN HRUSTANCEVINA Novi ples, imenovan »twist«, kar pomeni po angleško »zvija- nje«, ni zbudil veliko zanimanja samo pri mladini, temveč tudi pri zdravnikih. V neki študiji o ana- tomiji in dinamiki, ki jo je obja- vil »Journal Medical«. opozarjajo zdravniki na napore, ki jih terja ta ples od normalnega mišičevja. Posebno napetost mora prenašati hrustančevina na kolenih. Menda j ni potrebno opozarjati, da twist| ni ravno primeren za plesavce, ki so že prekoračili štirideseto leto. SINTETIČNI ZOBER V hellabrunnskem živalskem vrtu v Nemčiji se je posrečilo s križanjem ustvariti neko vrsto tura, ki je izumrla že pred nekaj stoletji. S križanji nekih vrst ogrskih, korziških in alpskih go- ved se je posrečilo dr. Heinzu Hecku. da je po tr'desetletnem eksperimentiranju ustvaril prave- ga zobra, vrsto evropskega tura. Zadnji zobri so izumrli v Evropi že leta 1627. Po hudih naporih je zdravnika naposled le doletela sreča, da lomasti po njegovem živalskem vrtu edini »sintetični« zober na svetu. SPET MORSKA KACA Najprej vest iz sovjetskega vira: Nekaj ruskih geologov, ki so bili v posebni komisiji v vzhodni Sibiriji, je opazilo v nekem dolin- skem jezeru kakih 12 metrov dol- go žival z veliko bleščečo plavutjo in dva metra dolgo glavo z očmi, ki so bile zelo vsaksebi. »Žival,« pravijo sovjetski učenjaki, »se je gibala sunkovito, skoraj skokoma in zelo hitro. Ko sc jc približala bregu, je povzročila na vodi šu- meče pene, nato pa se je naglo obrnila in izginila v valovih.« Druga vest je iz Londona. Slavni angleški zoolog Mavricij Burton je proučil pogoje, v ka- terih je bila napravljena slavna slika lochneške pošasti, in ko je preračunal oddaljenost od foto- grafskega aparata in živali, je prišel do prepričanja, da je bil vrat namišljene pošasti dolg dva metra ali največ dva metra 20 centimetrov. Ni bil torej nikak plesiozaver, temveč samo posebna vrsta vidre, ki se je potopila v vodo. Kot dokaz za svojo trditev je izdelal Burton sliko, ki je res fotografija vidrinega repa. TIH KAKOR SOVA Mar bomo govorili poslej: »Tih kakor sova?« Poskusi na petih vrstah sov, na dveh vrstah skobcev in petih vrstah golobov, ki so jih napravili strokovnjaki v živalskem vrtu v Londonu, so pokazali, da so sam^ sove pri letenju zares tihe ptin^ glede na ultrazvok. Vse drug- ptice so pri letenju hrupne. Zan- mivo pa je. da so azijske in afri ške sove. ki se hranijo izkij'ičn z ribami in lupinaru. prav tak' hrupne kot druge ptice. l Naše zdravje Nevraigija in nevritis Nešteto živcev prepleta čedalje bolj na drobno do zadnje kitne celice vse naše telo. Da so živci povsod, nas marsikaj zelo nepri- jetno spominja, npr. če pride zo- bozdravnik pri vrtanju zoba pre- blizu ali pa, če nam povzroča muke bcdrni živec, ki je sicer de- bel kot svinčnik. To je področje živčne bolečine — nevralgije in živčnega vnetja — nevritisa. Oba pojma težko ločimo, ker se po" naravi pojavita družno ali pa je eden naslednik drugega. Živci prepletajo vse telo. Tako se primeri, da se živčne bolečine lahko pojavijo povsod. Nekateri deli telesa so seveda bolj priza- deti kakor drugi. Velik del različnih bolečin v glavi ima svoj vzrok, za primer v živčnih bolečinah. V oprsju so medrebrni živci: ti so lahko kaj neprijetni. Tudi udje niso izjema: od močne narilahtne bolečine do bedrne bolečino je cela lestvica različnih inačic. Bolnik opisuje včasih prav nazorno te bolečine kot »zobne bolečine, v roki ali nogi«. Ta bolečina je res lahko tako huda. Ce vprašate po vzro- kih, jih je lahko našteti precej- orehladne bolezni, preveliki na- oori. alergično dogajanje, vnetja bližini živcev, agonija vnetiščn ■•■ekje v telesu — največkrat na '.-^bnih korf^nikah ali v nebnicah. dalje zaradi pritiska nanje, nalez- ljive bolezni, bolezni preosnove, npr. protin in sladkorna bolezen, zastrupitev z alkoholom in dru- go. Kakor pri vseh drugih boleznih, je tudi pri živčnih bolečinah ne- spametno šušmariti na okrog. I Vzrok, ki sproži bolečine, je tre- I ba odpraviti. Zato mora zdravnik i najprej ugotoviti ta vzrok, zlasti j ker se neredko skriva za »živčno i bolečino« kakšno organsko obo- lenje, neogibno potrebno zdrav- ljenja. Splošni ukrepi so umiritev pri- zadetega telesnega dela ini upo- raba toplote v vsakršni obliki: kopeli s pregrevanjem, obseva- i nje s kratkimi valovi in infra- rdečimi žarki. Vse drugo določi zdravnik. Medtem ko se motnje čutnih živcev razodevajo z bolečino, povzroča motnja izvršilnega živ- ca, na primer, izpad opravila. Kot primer naj navedem izrazni živec obraza, enostranska ohro- mitev tega živca ima za nasledek krivi obraz«. Se bolj zamotana postane za- deva, če je motnja v središču, v možganih. Znamenja se lahko ka- :':ejo kot bolečine v čutnih živcih •ili kot funkcijski izpad v »cen- trali«. Jasno je. da more biti 'dravlienie. ki povzroča šr .'.tro- Uovniaku m"ogo preglavic, le te- mu dano v obravnavanje. Stran 6 TEDNIK PTUJ. DKE 7 DECEMRA 1962 PODJETJA, POZOR! Prodam enonadstropno hišo s poslovni- mi prostori, ki se lahko pre- uredijo v stanovanja. Dvosob- no stanovanje takoj vseljivo. Naslov v upravi. HISO Z GOSPODARSKIM PO- SLOPJEM in 4 ha zemlje, od- daljeno 1 km od centra Ptuja, prodam. Naslov v upravi. PRODAM TRAVNIK nad 1 ha ob Dornavski cesti Kolnik Maks, Kukava 67. p. Juršinci NOVO KUHINJSKO KREDENCO prodam Vidovič Ivan, Cojzova pot 11, Ptuj. , NAJDITELJA 29. NOV. IZGUB- LJENE DENARNICE z doku- menti od Selške ceste do haj- dinske postaje prosim, naj do- kumente vrne na naslov, denai pa naj obdrži, ČEVELJ, izgubljen 28. nov. 1962 v bližini Avtoopreme oddajte pro- sim, proti nagradi na Mlinski c. štev. 2 a. RAZNO DEKLE, ki je bilo v ponedeljek, 3 dec 1962 v Mlinski 11. ,Ptuj, naj se ponovno zglasi zaradi , službe. Petek Stanko, Mlinska štev. 11, Ptuj. Kino Mestni l(ino Ptuj predvaja 7. decembra t, 1, jugo- slovanski (vistavision) film »CUDNA DEKLICA«, 8 in 9. decembra t. 1, italijanski barvni (cinemascope) film »MARATON- SKA BITKA«; 11, in 12 decem- bra t, 1. italiianski film »ŠKAN- DALI ZA KULISAMI«. Kino »Ruda Sever«, Gorišnica predvaja 9. decembra t. 1. itali- janski film »ZALJUBLJENI«, i Kino Tomaž pri Ormožu predvaja 9, decembra t. 1. itali- janski film »SIROMAŠNI, PA LEPI«. Kino Zavr^ predvaja 9. decembra t. 1. ame- riški barvni (cinemascope) film »MLADI LEVI«. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega drage- ga očeta in moža Jo leta Gregoreca bivšega gostilničarja iz Grajene se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom ter znancem za vso pozornost in po- moč ob težki izgubi, za poklonje-,: ne vence in sprem.stvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smOi dolžni zdravnikom in strežnemu osebju bolnišnice, zdravnikom in sestri Mariji v zdravstvenem do- mu za ves njihov trud v čusu po- kojnikove dolgotrajne bolezni. Vsem prav prisrčna hvala! Žalujoča družina Gregorec Lunine sprememlie in vremensl radijski koledar. 8.00 Poročila 11,00 Pozor, nimaš prednosti: 12.00 Po- ročila. 12,05 Radijska kmečka univerza. 12,15 Poje Žensk* vokalni kvartet. 12.30 ■Nekaj ritmov za dober tek. 13,00 Na- poved časa. poročil.!, vremenska napo- ved, prireditve dneva in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Mediteranski intermezzo. 14.00 Poročila. i7.00 Poročila. 17.05 Glasba a Talijinega hrama. 18.00 Poro- čila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Naš plesni karnet. 18.45 Kulturna kronika. 19 00 Obvestila, 19,05 Glasbe- ne razglednice, 19,30 Radijski dnevnik. 20,00 Četrtkov večer domačih pesmi tn napevov. 20.45 Zabavna glasba na še- stih strunah. 21,00 Literarni večer. Pa- norama sodobne makedonske lirike. 21,40 Ivo Petnč: Concerto grosso za godalni orkester, 22,00 Napoved časa. poročila, vremenska napoved in pregled sporeda za naslednii dan. I I Petek, 14. decembra ' 5,00—8.00 Dobro iutro! (pisan glas- beni spored) — vmes ob 5,05—5 lo Po- ročila in dnevni koledar, 6,00—6 10 Ka- poved časa. poročila, pregled t.oka, vre- menska napoved m obvest'a, 7 00—7,15 .Sapoved časa. poročila, vremenska na- poved in radiiski Koledar. 8,00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12,00 Po ročila 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Ansambel Mihe Dolžana s sekste- I tom Pleško, 12 30 Iz violinskih sonat I Cvrila Scotta, 12,46 Sopran in bas 13 00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved, prireditve dneva in obiava I dnevnega sporeda, 13,15 Obvestila m zabavna glasba, 13 30 Randez vous z za- havnn glasbo 14 00 Poročila 17 00 Po- ročila 17,05 Od Bacha dn Bartoka. 18 00 Poročila - aktualnn<:t, doma in v svetu. 18.10 Z lokom po strusak. 18.25 Rezija — neodknt zaklad sloven- ske folklore. 18.45 Iz naših kolektivov. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razgled- nice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Po- pevke ulice. 20.15 Tedenski zunanjepoli- tični pregled, 20.30 Štiristo let klavir- ske glasbe. 21.00 Harfa in ogrlica. 21.15 Oddala n morju in pomorščakih, 22 00 Napoved časa. poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda z<* naslednji dan. Sflbfita, IS. decembra 5,00—8.00 Dobro jutro' (pisan glas- beni spored) — vsem ob 5.05—5 lo Po- ročila in dnevni koledar. «00—6 10 Na- poved časa. poročila, pregled tiska, vre- menska napoved in obvestila. 6.30— 6 35 Napotki za turiste 7.00—7 15 Na- poved časa. poročila, vremenska napoved in radijski koledar 8 00 Poročila. 11 00 Pozor, nimaš prednosti' 12.00 Poročila. 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Poje Planinski oktet. 12.30 Chopinov Klavirski trio 13 00 Napoved časa. po- ročila, vremenska napoved, prireditve dneva in obiava dnevnega sporeda 13 15 Obvestila in zabavna glasba. 13 30 Od lužnoamenških namp do madžarske pu- ste. 14.00 Poročila 1700 Poročila 1705 Gremo v kino. 17 50 Pianist Alberto Sem- Ptini 18 00 Poročila — aktualnosti do- ma in v svetu. 18.10 Dve romanci — solist violinist Igor Ozim. Orkester di- rigira Uroš Prevoršek. 18.26 Balade fran- coskih naseljencev v Kanadi 18 45 Vaši popotniki na tuiem 19 00 Obvestila. 19 05 Glasbene razglednice. 19 30 Radii- ski dnevnik 20 00 Novo v studia 14. 20 20 Mart Oeen voč ko ie zelo močno in necenehoms deževalo 21 oo Za ko- nec tedn« — ples" 22 00 Napoved časa, poročna vremenska naroved ifl pregled