PaMnina plačana v gotovini.
Cena 20.— lir
DEMOKRACIJA
Leto IV. - Štev. 1
Trst - Gorica 6. januarja 1950
Spediz. in abb. post. I. gr.
Uredništvo: Trst, ulica Machiavelli 22/11 - tel. 62-78 Uprava: Trst, ul. S. Anastasio l/c - tel. 30-30 — Goriško uredništvo: Gorica,-- Riva Piazzutta lt Cena: posamezna Številka L 20. — Naročnina: mesečno L 85 (za inozemstvo L 150). — PoStni čekovni račun St. 9-18127.
Izhaja vsak petek
V četrto brazdo
»Demokracija« stopa v četrto leto svojega mladega življenja.
Kdo bi ji bil takrat prisodil tolikšne življenjske sile in odpornosti?
In vendar smo krepko zaorali že četrto brazdo na polju slovenske demokratične dejavnosti na Tržaškem in Goriškem.
Ze četrto leto oznanjamo slovenskemu človeku vero v boljšo bodočnost, pa naj živi ta naš človek na Primorskem, v Sloveniji ali kot begunec ali izseljenec v tujini.
Ze četrto leto prikazujemo svetovni demokratični javnosti prilike, v katerih živimo in s katerimi nismto in ne moremo biti zadovoljni. Prevelika je naša vera v demokracijo in njena politična načela; prevelike so naše izkušnje o demokratični ureditvi javnega življenja; prevelike so pomanjkljivosti (da se dokaj milo izrazimo...), ki jih v tržaškem in noriškem javnem redu opažamo, da ne bi sproti vse prizadete opozarjali na nevarnosti, ki se jim izpostavljajo z zanikanjem grobih dejanskih kršitev mnogih demokratičnih svoboščin na Svobodnem tržaškem ozemlju in v Italiji glede pravice do vsestranskega neoviranega izživljanja »slovenskega naroda.
Premnogokrat smo se sklicevali na razne nevarnosti, ki nam pretijo s porajajoče se šovinistične zagrizenosti na eni strani, na drugi strani pa s totalitarne komunistične zagrizene odločnosti, da bi to ponovno na tem mestu utemeljevali. Vendarle ne bo zaman, če kljub temu še enkrat pribijemo resnico, da je naša borba neporu-šen del splošne borbe, ki se s kru to naglico odigrava na svetu med zagovorniki svobode in pristaši Sužnosti. Mi smo za svobodo! Zato naj naši zapadni prijatelji naše borbe ne ovirajo z nerazumljivimi ukrepi, ker jemljejo mnogo udarne sile svoji lastni zapadni odločnosti, vztrajati možato v vsiljeni borbi do nujnega razpleta, ki za nas ne sme in ne more biti neugoden.
Uredništvo »Demokracije « si stalno prizadeva, da bi bil naš list vedno boljši. Težave, na katere pri tem naletavamo, so velike in z njimi moramo mi kot Vi resno računati.
Težave imamo s prostorom kot tudi s sredstvi, ki nam primanjkujejo včasih celo za najnujnejše potrebe.
Kljub tem težavam »Demokracijo« radi čltajo pri nas doma in povsod v svetu, kjer živijo Slovenci, ki jim je naša skromna, odkritosrčna in iskrena beseda vez demokratično utripajoče slovenske u-stvarjajoče sile.
Mnogo bi se še dalo izboljšati pri našem listu, vendar sami vsega ne zmoremo; zato se obračamo na vse naše somišljenike, ki jim pero ne služi samo za sestavljanje priložnostnih voščilnih in drugih pisem, da s svojim dojemanjem domačega in tujega političnega dogajanja obogatijo naše stolpce.
Naš list verno tolmači javnosti smernice Slovenske demokratske zveze, od katerih se ne bomo oddaljili, ker slone na dolgoletnih izkušnjah stvarnosti slovenske politike na Tržaškem.
Zato od svojih sodelavcev doma in v svetu pričakujemo naklonjenega razumevanja naših prilik. Zato naj bodo njihovi prispevki primerni našemu stremljenju po slogi, bratskem razumevanju in strpnosti. Prispevki naj odpravijo razdalje, ki uredništvo ločijo od krajevnih prilik in potreb, ki jim hočemo biti veren tolmač.
Le na ta način bomo z združenimi močmi uspešno privlekli naš plug do konca četrte brazde in če Bog da še krepkeje zaorali peto!
Slučaj g. Branka
Na dvakratni poriv v našem listu g. Branku Babiču, naj naši javnosti pojasni, kako si zamišlja »demokratično« in hkrati »revolucionarno« rešitev tržaškega vprašanja — brez revolucionarnosti o-čividrio pri g. Babiču ne gre ~~ in to brez spoštovanja mirovne pogožJbe z Italijo in brez realizacije Svobodnega tržaškega ozemlja, Branko Babič ni odgovoril in tudi njegovo sicer kaj gostobesedno glasilo »Primorski dnevnik« molči.
Naj najprej pripomnimo, da bi nas politična mišljenja g. Babiča bolj malo žanimala, ker je danes g. Babič v Trstu pač to, kar je, namreč figura, katere danes nihče več resno ne jemlje, celo, in s tem ne odkrivamo gotovo nobene tajnosti, niti njegov naj ožji krog. Ne bi se torej vrnili na njegov slučaj, če bi ne bilo splošno znano, da je g. Babič, vsaj dasedaj, vedno bolj ali manj inteligentno (bolj drugo kot prvo), zgolj ponavljal navodila vodečih partijskih krogov v Jugoslaviji. Ker pa je v Jugoslaviji partija in državna oblast istovetna, našo javnost zanima, a-II je g. Babič s svojo najnovejšo revizionistično linijo v tržaškem vprašanju izrazil tudi mišljenje odgovornih državnih jugoslovanskih činiteljev.
Da ne bo morda kakega zavijanja ali pa obdolžitve, da izkrivljamo dejstvo, bomo navedli dobesedno izjave g. Babiča, s katerimi je svoji politični skupini »nakazal« svojo najnovejšo »linijo«.
Na II. kongresu svoje komunistične partije v Ižoli je g. Branko Babič prvič nakazal to svojo revizionistično stališče v tržaškem vprašanju z izjavo, da ne vztraja več na imenovanju tržaškega guvernerja.
V	potrdilo te svoje revizionistične izjave je g. Babič pod svojim podpisom objavil članek v »Primorskem dnevniku« od 1. novembra 1949, kjer ugotavlja, da Svobodno tržaško ozemlje ne sme biti predmet trgovanja med katerimi koli velikimi silami (s čimer se tudi mi strinjamo, ker vztrajamo na spoštovanju mednarodne pogodbe -glede Trsta) in poziva na sporazumno rešitev med jugoslovanskim in italijanskim narodom ter zaključuje:
»Za takšen sporazum je dail osnovo dogovor TITO - TOGLIATTI.«
Ln slednjič na sestanku Glavnega odbora svoje OF je g. Babič izjavil: »Ko so ustvarili tako imenovano Svobodno tržaško ozemlje ni bilo predstavnikom velesil prav nič na tem, da se to ozemlje resnično tudi oživotvari«, nakar postavlja trditve, katere smo z neizpodbitnimi ugotovitvami ovrgli že v našem članku »Neodgovorna politika« (glej »Demokracijo«, 23. 12. 1949, štev. 54). Iz vseh svojih raz-motrivanj pa izvaja zaključek, »da ne more ostati še nadalje na dosedanjem stališču obrambe mirovne pogodbe za vsako ceno« ter »da bi bilo povsem napačno, če bi našemu ljudstvu ustvarjali iluzijo, da je realizacija Tržaškega ozemlja mogoča. Zato — pravi on — se je treba boriti za to, da bo prišel Trst v takšen politični in gospodarski okvir, v katerem bo mogoče rešiti vsa vprašanja tržaškega prebivalstva«.
Ker g, Babič kljub našemu pozivu noče pojasniti naši javnosti, kako si zamišlja to »demokratično in hkrati revolucionarno rešitev« brez spoštovanja mirovne pogodbe z Italijo, bomo mi pojasnili, kaj se dejansko pkriva za temi njegovimi izjavami.
G.. Babič se poziva na znani sporazum »Tito - Togliatti«, s katerim se je odgovorni jugoslovanski državnik izjavil pripravljenega priznati Trst Italiji v zamenjavo za (Jorico. Ce se daines g. Babič vrača ria ta predlog, ne more to pomeniti nič drugega kot, da ponuja Trst Italiji za kako drugo kom-
penzacijo. Pri tem gotovo ne gre za kako zamenjavo Trsta z Gorico, ker toliko bo morda tudi g. Branko Babič razumel, da se zeJo verjetno ne bo našla nobena italijanska vlada, ki bi mešetarila z lastnim državnim ozemljem, kot je tudi zelo verjetno, da tudi jugoslovanska vlada ne bo trgovala z lastnim teritorijem. Iz tega dosledno sledi, da za to najvažnejšo »državniško potezo« g. Babiča tiči ponudba, naj si Trst vzame Italija v zamenjavo za cono B STO-ja.
V tem pogledu je zelo zanimivo, kaiko g. Branko Babič postopa s Svobodnim tržaškim ozemljem, o katerem je prav v njegovem glasilu »Primorskem dnevniku« od 28. 12. IJ49 ugotovil uvaževani profesor meddržavnega prava na ljubljanski univerzi g. dr. Ivan Tomšič, da je na podlagi čl. 21 mirovne pogodlbe z Italijo »15. serptembra 1947 nastal nov subjekt meddržavnega prava (Svobodno tržašiko o-zemlje) in sicer kot država nastala na pogodbeni poti«, kaT je v polnem soglasju z našimi ugotovitvami.
Z našim Svobodnim tržaškim o-zemljeim hoče sedaj g. Babič Dostopati tako, kot to ravno odgovarja njegovemu trenutnemu razpoloženju, in ga rezati, kot se reže kos sira.
Veliko smo že slišali od našega velikega državnika g. Branka Babiča. Katere politične akrobacije nismo še od njega doživeli! Od najširše demokratične linije pa do posflfusa uveljaviti v našem poli-
tičnem življenju metode najbolj grobega osebnega diktatorstva, od sklicevanja na bratsvo v orožju z zapadnimi zavezniki, pa do pozivanja na neizprosno borbo proti anglo-ameriškemu imperializmu, od tako imenovane dosledne borbe za mir in za bratstvo med narodi, pa do proglasitve »dosledne .revolucionarne linije« za vrhovno politično modrost, od »neizmerne ljubezni« do ruske boljševiške partije in do »največjega človeka vseh časov tovariša Stalina« pa do proglasitve tega istega Stalina za najnevarnejšega imperialista, od odločne borbe za brezkompromisno spoštovanje mirovne pogodbe z Italijo pa do prehoda z razvitimi zastavami v tabor italijanskih šovinističnih revizionistov, od edinega branilca slovenskih nacionalnih koristi v Trstu, pa do očividnega prodajalca tržaških Slovencev Italiji: na vseh registrih nam je že sviral g. Babič, da se nam končno odkrije kot neodgovorni igralec z našimi naibltnejšimi (življenjskimi) narodnimi koristmi.
Mi se vsemu temu početju g. Babiča ne čudimo. 2e zdavnaj smo spoznali, da komunistom, pa naj se že projglašajo za manksiste-lenini-ste, staliniste ali pa, trookiste, ni nikdar šlo za načela, temveč izključno in zgolj za oblast. Vsaka sleparija, le da prideš do oblasti, je njim dovoljena.
Vendar se pa spričo najnovejše politične linije vprašamo: »Kdo je njemu (Baibiču) dal pooblastilo, da poskuša razbijati Svobodno tržaško
ozemlje? Ali so mu to pooblastilo dali člani odborov njegovih organizacij, katerim še komandira, pa naj se že kličejo KiP STO, SIAU, OF, AISIZZ?« itd. itd. Posebno pa nas, zanima, ali se je on »edini demokratični borec na Tržaškem o-zemlju«, pred prehodom v revizionistični tabar posvetoval z edinimi poklicanimi narodnimi predstavniki svoje politične skupine, namreč z občinskimi odborniki njegove Ljudske fronte, izvoljenimi od ljudstva, v mestu in na podeželju?
Gre za naša življenjska vprašanja in za zgodovinske odgovornosti. Zato od njih kot Slovenci in edinole (kot Slovenci zahtevamo pojasnila. Po njihovem stališču jih bomo sodili!
Naj se nihče ne skriva za partijsko disciplino in naj. se nihče ne izgovarja z gospodarsko odvisnostjo od blaigajne g. Babiča. Kdor je prevzel javno politično funkcijo, nosi pred našo javnostjo polno o-sebno odgovornost!
'Našo slovensko javnost pa pozivamo, vse Slovence brez razlike strank in političnega prepričanja, tudi same Mane Babičevih organizacij, naj postavijo vsem njegovim agentom, pa naj se pojavijo v kakršni že koli politični, kulturni, prosvetni ali pa sindikalni oblekci, trdo vprašanje: »ALI SE STRINJATE Z REVIZIONISTIČNIM STALIŠČEM G. BRANKA BABIČA V TRŽAŠKEM VPRAŠANJU?«
Tržaški občinski svet
in Svobodno tržaško ozemlje
AH si že storil svojo narodno in socialno dbiinošt?
Slovenci, spominjajte še Slovenskega dobrodelnega društva ob veselih in 2a lostnih dogodkih življenja.
Darove v denarju in bla gu lahko pošljete po pošti ali oddaste osebno v uradu društva, v ulici Machiavelli št. 22, vsak torek od 10, do 11. ure in vsak petek od 15. do 16. ure.
Predstavnik Tržaške demokratske stranke v Trstu dr. Stocca je s tehtnim govorom bistveno pripomogel k utrditvi zavesti o nujnosti Svobodnega tržašk. ozemlja.
Občinska seja z dne 30. decembra 1949 je bila ena izmed zgodovinskih sej, na kateri so v glavnem razpravljali o Svobodnem tržaškem ozemlju. To vprašanje je spravil pred mestni svet in pred evropsko javnost že naš občinski svetovalec dr. Agneletto s svojim temeljitim govorom dne 9. decembra. Njemu so odgovarjali razni govorniki laške večine (Monciatti, Slataper, Harabaglia). Ali misli, ki so bile sprožene od dr. Agneletta. so bile na zadnji seji povzete in podkrepljene od vseh govornikov, od katerih je bil prvi občinski svetnik odvetnik dr. Mario Stocca, predsednik Tržaške demokratske stranke. Iz njegovega občinskega govora posnemamo glavne misli, ki se popolnoma krijejo z mislimi dr. Agneletta glede STO-ja. One so tembolj izanimive, ker odražajo naziranje in mišljenje velikega dela italijanskega narodno demokratskega prebivalstva tržaškega mesta.
Dr. Stocca je med drugim o STO-ju dejal:
Nek drugi kolega je opeval in
hvalil preteklost Trsta pod Italijo. O tam bi bilo bolje molčati: priznavam, da je nesrečna preteklost mnogim pripomogla do časti, položajev in bogastev, ki jih še vedno ohranjajo, in ravno tako priznavam, da je Trst tudi po 1. 1918 živel, ker ljudstva živijo in vedno stremijo k napredku. Toda omenjena doba ni bila za naše mesto doba napredka! Dovolj je primerjati število prebivalcev našega mesta s številom prebivalcev drugih mest.
Po ljudskem štetju iz 1. 1911 so imele Benetke 184.000 prebivalcev, Bologna 176.000, Florenca 242.000, Genova 295.000.
Trst je imel 1. 1911 226.000 prebivalcev in 1. 1914 253.000.
V letu 1948 je Trst štel 260.000 prebivalcev, medtem ko so imele Benetke 303.000, Florenca 375.000 itd.
V primeri s Trstom so Benetke od 1. 1911 do 1. 1948 povečale svoje prebivalstvo za 66 odst., Florenca za 64 odst. Turin za 56 odst, medtem ko je naše prebivalstvo ostalo vedno skoro na isti višini.
Drugi so še govorili o zaslugah Sedanjosti, hoteč prikazati neobstoječe zasluge, češ da trosi Italija težke milijarde za naše mesto. Resnica je le ta, da gre za navadno finansiranje, do katerega je Italija primorana po določbah mirovne pogodbe; to finansiranje je za
Slovenski kmetje in kmečka zveza
V Trstu obstoja še iz časov fašizma, ko sta spadala pod Trst 'še ves triiški in gradeški okraj, Zveza zemljiških posestnikov, ki je bila in je ostala v izključno laških rdkah. Po 15. septembru 1947 s-o se pri nas razmere popolnoma spremenile. Kmečka posestva so na STO-ju v našem pasu skoro Izključno vi rokah Slovencev, ki tvorijo gotovo 96 odst. vseh kmetijskih posestnikov. Kdo Zastopa koristi te ogromne večine kmečkega stanu? Naš kmet je brez svoje strokovne in stanovske organizacije. Sindikati zasledujejo vse druge cilje in namene, zato sindikati ne morejo zastopati koristi našega kmeta, ki je po večini mali ali najvfeč srednji kmet, ki sam s svojo družino obdeluje svojo zemljo.
Zato je potrebna stanovska organizacija naših kmetov - lastnikov, nepolitična, ampak le stanovska gospodarska organizacija, ki bo imela namen, da varuje našega kmeta, da ohrani njegovo lastnino in pomaga našemu kmetu do višje življenjske ravni. Ta organizacija mora imeti tudi skrb, da se podpore iz Marshallovega načrta uporabijo v odgovarjajoči meri tudi za slovenskega kmeta.
Slovenski kmet, ako si hočeš ohraniti svojo hišico in svoje injivice, ako hočeš ostati sam svoj gospodar na svoji kmetiji in ne suženj, ako hočeš, da se bodo tvojj pridelki pošteno plačali, ne pa darovali raznim izkoriščevalnim birokratskim zadrugam, potem pripravi se za svojo lastno stanovsko zedinjenje na izključno gospodarski podlagi!
Trst izelo obremenjevaLno, ker predpostavlja povezavo našega gospodarstva iz italijanskim.
Ko so nekateri govorili o davkoplačevalcih in sličnem bi morali raje misliti na one velike in plemenite davkoplačevalce, ki so plačali s svojim 'imetjem in s svojim življenjem, da so rešili Evropo in svet pred pohlepnimi kremplji dveh diktatorjev; ti davkoplačevalci še danes izvajajo ogromen načrt’ pomoči za vse narode, ki jih je vojna izčrpala.
Onim pa, ki so ‘izjavili, da se prav radi pustijo vzdrževati, odgovarjamo, da mi želimo biti svobodni in sami skrbeti izase v skladu s svojimi potrebami; če pa bi že morali 'biti vzdrževani, potem je za nas boljše neposredno kot pa posredno vzdrževanje (preko Italije).
Govorili so tudi o industrializaciji našega mesta, ki bi v določenem času nadoknadila padec našega pomorskega prometa, usmerjenega v druge luke. Govorili so tudi o žaveljskem industrijskem področju. Tudi po 1. 1918 so ustanovili posebno družbo v ta namen; družba ni ničesar naredila in pred nekaj meseci so jo celo črtali iz trgovskega registra.
Na žaveljskem področju je bila Luzizattijeva tovarna olja, ki jo je kupila, če se ne motim, družba Gaslini «z edinim namenom, da ostane zaprta.
Govorili so o družbi »Aquila« gre pa za tuj židovski kapital, ki se je rešil pred nacizmom, ki so ga dvigali in opogumljali, ker je bil vložen v zelo potrebno vojno svr ho: fašizem se je tedaj mrzlično pripravljal na vojno!
Govorili so o ladjedelnicah in strojnih tovarnah pozabljajoč, da so to podjetja z dolgim življenjem ki so bila že v preteklosti ponos našega mesta in ki so jih stalno primerno cenili in izkoriščali razlogov vojaške narave.
Nek govornik je želel, da bi Trstu skoro nastala druga beneška »Marghera«; ni pa vedel, da smo mi to petrolejsko »Marghero« ime li že tedaj, ko prave »Marghere« še na svetu ni bilo!
L. 1918 je naše mesito imelo naj modernejše luške naprave v Sre dozemlju. Kaj so iz njih naredili? Naše paroplovne družbe so naj prej fuzionirali, nato pa delili premeščali so njihove družbene sedeže in ustanovili različna sre dišča za opremljanje ladij. v dru dih Italijanskih lukah; v Genovo (Konec na drugi strani)
28. DECEMBRA: Trinajst angleških laburističnih poslancev je na uradnem obisku po Jugoslaviji. — Znani učenjak Einstein je odkril novo teorijo, .s katero bo baje možno razložiti vse naravne pojave...— Zaostruje se spor med Anglijo in Madžarsko, ker je madžarska vlada prepovedala angleškemyi konzulu obisk aretiranega angleškega državljana. — Italijanski korrihnisti bodo v novem letu usmerili svojo borbo na gospodarskdarsko področje.
29. DECEMBRA: Angleški profesor Arnold Toyubee, ki slovi kot najboljši svetovni zgodovinar, govori o petdesetih letih miru na svetu, izpolnjenimi Z mrzlo vojno med ZDA in ZSSR V Aziji. — Madžarska je začela z nacionalizacijo podjetij z več ko 10 delavci. — Češkoslovaška je minirala svoje meje z Avstrijo. — V indijskem mestu Kalkuti je prišlo do spopadov med policijo in delavci. — Policija je v Franciji nastopila s silo proti stavkujočim delavcem nekaterih tekstilnih in avtomobilskih tovarn. — Grški narod prosi na vrnitev po komunistih ugrabljenih otrok. — Novi ameriški poslanik v Jugoslaviji Allen izjavlja, da prinaša jugoslovanskim narodom jamstvo za varnost pred napadom s kafere koli strani.
30. DECEMBRA: Atentat v Parizu proti poljskemu poslaništvu.
—	Med državami, članicdnii angleške imperialne Skupnosti vlada velika osupnost, ker je Indija priznala komunistično Kitajsko. — V Bukarešti so bile velike proslave druge obletnice rumunske ljudske republike. — Izrael odklanja u-mik vlade iz Jeruzalema. — Glavni stan ZDA bo odpotoiial na Japonsko, da na licu mesta preuči vojaški položaj na Daljnem Vzhodu. — Francoski vladni predsednik demokrščan BidauU je s pomočjo starega radikalca Herriota zmagal z 18 glasovi večine' pri glasovanju o parlamentarni zaupnici v zvezi s preračunom. — V Beogradu preklicujejo vesti o skorajšnjem sestanku med Titom in Be-vinom.
Od srede  do srede.
31.	DECEMBRA: Italijanska industrija bo preusmerjena v vojaške proizvajalne svrhe. — V ameriških političnih krogih so prepričani, da se mora vojne in gospodarske krize vedno bolj oddaljuje od zahodnega sveta. — Francoski politični krogi so prepričani, da je zahodna antikomunistična akcija v Evropi paralizirala sovjetske vojaške uspehe v Aziji. — Sovjeti so na Baltiku vzpostavili vse prejšnje nemške postojanke za izstreljevanje VI in V2 zračnih torped.
1. JANUARJA: Za novo leto so državni poglavarji naslovili na svoje narode opogumljajoče poslanice. Značilne so poslanice Trumana, Franca, grškega kralja Pavla in Gottwalda; Tito je poudaril,' da jadra Jugoslavija varno v neodvisno socialistično urejeno luko. — Predsednik Truman se je odločil, da ne poseže vojaško v obrambo ogroženega kitajskega otoka For-moze. — V Pragi in drugod na Češkoslovaškem je stopil v veljavo zakon ;o obveznih civilnih porokah.
—	Moskovski radio dolži Finsko, da daje zavetišča protisovjetskim vojnim zločincem.
2. JANUARJA: Francoski vladni predsednik BidauU je le s težavo dosegel odobritev preračuna, o katerem bo še razpravljal republiški svet, to je senat. — Izraelski parlament zaseda v Jeruzalemu. — Kitajska ljudska vlada si je zadala nalogo, da v l. 1950 osvobodi Formozo, Haiman in Tibet. — V Franciji je po širokogrudni izdani amnestiji prišlo na svobodo mnogo političnih osebnosti, obsojenih tudi na dosmrtno ječo zaradi kola-boracionizma.
3. JANUARJA: De Gasperi najavlja važne socialne in delovne reforme, ki pa ne smejo ogražati trdnosti italijanskega denarja. — Truman poudarja pred ameriškim kongresom svojo trdno voljo, da bdi nad svetovno varnostjo, ne da bi s tem izključeval možnosti sporazuma in pomirjenja v svetu. — Italijanski komunisti se pripravljajo na sabotiranje mednarodnega pomorskega prometa. —. V Egiptu so bile parlamentarne volitve; izidi še niso znani. — Protestne stavke po vsej Italiji zaradi novega odpuščanja delavcev. — Anglija goji načr( gospodarske zveze s skandinavskimi državami, v katero skuša pritegniti tudi Zahodno Nemčijo.
Nehvaležna bilanca
»Giornale di Trieste« je v svoji številki z dine 30. decembra priobčil uvodnik izpod peresa Diega de Castra, v katerem je pisec podal svojo bilanco tržaškega političnega življenja iti položaja v preteklem letu. Ker je to bil nekak poslovni obračun najmočnejše krajevne italijanske stranke in obenem seveda glavne pobomice krajevnega italijanskega iredentizma, ne bo odveč aiko si ogledamo nekaj postavk tega obračuna.
Ko si piščeva izvajanja natančneje ogledamo, vidimo, da ima samo dve aktivni postavki.
Za prvo se pisec lahko zahvali vsem tistim nezavednim kominfor-mističnim slovenskim volivcem, ki so mu omogočili, da danes izjavlja, kako so tržaške volitve dokazale, da je v Trstu samo 10 odst. Slovencev, medtem ko jih je pred volitvami celo »Giornale di Trie-ste« cenil na 15 odst. Potem ko je pisec izrekel to trditev si še celo upa reči, da je ta številka »nastala na osnovi točnih in dobro pretehtanih računov« Raje bi o tem molčal in se iskreno zahvalil vsem nezavednim Slovencem, ki so v tako važnem trenutku, kot so bile volitve, dali prednost svoji idejni orientaciji pred svojo narodno dolžnostjo. Danes, ko je prepozno, se zastonj tolčejo po glavah. Gospodu de Castro smo pa hvaležni za nauk, katerega jim je dal.
•Za drugo aktivno postavko pa gre vsa hvaležnost zaveznik un. Brez njihove podpore se ta postavka ne bi uresničila. Saj izjavlja sam pisec: »Po kolebajoči politiki prvega časa, so nedvomno zavezniki rešili italiianstvo Trsta; dovoljujejo mu, da iprihaja svobodno do izraza in ohranili so vse, kar je potrebno, da se nekega dne z razvitimi jadri izvrši povratek v naročje domovine«. T,o je eno najlepših priznanj za zavezniško nepristransko upravo na našem o-zemlju! Vsi, ki trde, da je Zavezniška vojaška uprava do pravic Italijanov in Slovencev nepristranska, da ne predpostavlja koristi enih na račun drugih, si ga lahko vtaknejo za klobuk! Sicer se pisec nato pritožuje, da mora pač za vse prejeto tu in tam nekoliko potrpeti. Tako mora n. pr. prenesti kolanijalni ukaz 206 (sodna nedotakljivost funkcionarjev ZVU). Najhujše pa je, da je izšlo celo dovoljenje za uporabo slovenščine v okoliških tržaških občinah. Res nezaslišana krivica! Dobro, da je bila takoj popravljena z vis-okode-mokratičntm čutom za pravičnost in demokratično linijo, ko je pod patronanco iste uprave njen funkcionar proti volji večine občinskih svčtnikov v Miljah prepovedal u-porabo slovenščie. Priporočali bi, da v skladu z isto doslednostjo oblastva prepovedo uporabo italijanščine v okoliščih občinah...
Res, čudna so pota, po katerih
skušajo nekateri reševati nujnost narodnostnega sožitja na takem o-zemlju, kakršno je tržaško! Meni vse, tebi nič! Na ta način ne bomo nikdar prišli do konca, gospod de Castro!
S tem smo z aktivnimi postavkami pri koncu. Vse, kar je pozitivnega, so torej Italijanom dali Ne-italijani.
Vse bolj zanimiva pa so še ostala razmotrivanja našega pridnega piisca. Potem ko je tako lepo pohvalil zaveznike za njihovo veliko uslugo, ki so jo napravili italijan-stv.u Trsta, pa mara na žalost u-gotoviti, da niso njegovi lastni sonarodnjaki v domovini posvečali tržaškim Italijanom tiste pozornosti, da bi si lahko zaslužili tako pohvalo kot tukajšnja Zavezniška vojaška uprava. Citamo: »Italijani v Republiki, prevzeti od vprašanj, ki jih bolj neposredno , prizadevajo, ne čutijo našega problema...« ali pa »italijanski tisk je gluh za naše prošnje, naj istalno oživlja naše vprašanje; vlada mora slediti vprašanjem, na katera jo opozarjajo javno mnenje in življenjske potrebe 46 milijonov državljanov, živečih na polotoku; koliko Italijanov sploh ve, da obstoja cona B?« in podobno. Trda resničnost! Velika večina njegovega članka je posvečena tej in podobnim resnicam.
Iz njih ne more slediti nič drugega kot to, kar ugotavlja pisec o'b zaključku svojega članka: »Mednarodni politični položaj je trenutno proti nam. Sovjetsko-ju-goslovanski spor in stiki med zavezniki in Titom, ki so prešli tudi na politično področje, odnosi med Sovjeti in Zapadnim svetom so prispevali k temu, da je danes cona B pozabljeno in zanemarjeno dejstvo. Ves ta čas, ki teče mirno, brez prretresljajev, dela proti nam«.
Pričakovali bi, da bo pisec po podobnih razmišljanjih, kjer ugotavlja ravnodušnost, ki jo do tržaškega vprašanja kažejo Italijani, na drugi strani pa zopet brezpravnost, v kateri živi cona B, prišel do kakšnih pozitivnih zaključkov. Toda izgleda, da za kaj takega ni sposoben. Ugotavlja sicer, da bi »nedvomno za Italijane cone B bil boljši guverner kot pa sedanje stanje«. Podobno bi mi rekli za cono A, kjer smo Slovenci podvrženi vsaj *v narodnostnem pogledu vse drugačnemu pritisku kot pa Italijani v coni B, na katere se vrši politični, ne pa narodnostni pritisk. Toda pri tej ugotovitvi o-staja in ne gre do kiraja. Preide na razmišljanja o trpljenju v sedanjosti za neko oddaljenejšo bodočnost in o potrebi priznanja tem vztrajnim istrskim Italijanom. Zelo radi bi slišali njihovo mnenje: »Lahko tebi, de Castro, ki si na varnem, nam pa le daj guvernerja!«, bi mu kričali. V tem pogledu jih verjetno mi razumemo bolje kot pa on.
Tržaški občinski svet
(Nadaljevanje s I. strani) so prenesli celo žerjave iz stare tržaške proste luke. Naše pomorske proge, celo one najbolj tradi-cionelne za Trst, so usmerili v druga italijanska pristanišča. V beneški laguni, niti 60 milj daleč od Trsta, so napravili novo luko v Margheri, čeprav bi lahko temeljito izkoriščevali našo luko. Ali so vse to naredili iz ljubezni do Trsta? Prav gotovo ne, temveč iz gole in preračunane pridobitve koristnosti, ker so to zahtevale konkurenčne koristi drugih italijanskih luk. Italijansko zanimanje za Trst sicer obstoja, vendar le v negativnem smislu!
Danes ponovno razpravljajo o industrijski luki. Ustanovili so posebno družbo in začeli so z melioracijskimi izsuševalnimi deli, ki pa jih finansira naravno Zavezniška vojaška uprava.
Industrija ise bo lahko Prazvila samo na Svobodnem tržaškem o-zemlju, ne pa v Trstu, priključenem Italiji. Samo ozemlje, ki bo osvobojeno spon, ki ga vežejo na konkurenčno gosjpodarstvo, ki bo demilitarizirano-, zaščiteno po mednarodni pogodbi in zajamčeno po Organizaciji združenih narodov, bo v stanju pospeševati kapitalistične iniciative. V nasprotnem primeru, zaradi svojega lastnega položajo vzdolž meje med dvema državama, katerih odnosi bodo lahko korektni, toda nikoli prijateljski, bo žaveljsko industrijsko področje primerno edinole za gradnjo športnih Igrišč, kolesarskih dirkališč ali pa za vrtnarsko in vinogradniško obdelovanje, nikoli pa za gradnjo industrijskih naprav. Tudi druge obstoječe industrije, vključno »A-guila«, bo treba premestiti drugam za primer vrnitve Trsta pod Italijo.
S tem nisem hotel vršiti nobene propagande za STO, ki ga označujejo kot izrodek, spaček, ozemlje nikogar itd., itd.
Ne, STO je tvorba, ki obstoja, živi in deluje. Njegova uprava je danes na žalost ovirana zaradi ob-
stoja nesrečne črte, ki ga deli na dvoje ozemelj, z različnim denarjem, zakonodavstvom in gospodarstvom. Treba je združiti ta dva dela v vzdušje miru in varnosti. Zato mi ne želimo odstranitve vojaških uprav.
Danes se je tudi Jugoslavija podala na revizionistično pot in zahteva popravo mej, s čimer potrjuje resničnost reka, »ena češnja prrivlačuje drugo«.
Nevarno je dotikati se mirovnih pogodb. To velja za vse, bodisi za one, ki bi hoteli stati ob strani vztrajajoč na obljubi, ki ni ničesar obljubila, bodisi za oba nasprotnika, ki bi se hotela okoristiti na naš račun.
Prepričan pa sem, da se bodo končno vsi prepričali, da je najprimernejša rešitev ona, ki bo pošteno in v celoti spoštovala mirovno pogodbo.
Ce hočeta Jugoslavija in Italija resnično prispevati k utrditvi miru in pravice, naj prepustita STO-ju vsaj ona ozemlja, ki mu gospodarsko pripadajo. Tako bo vzpostavljena primorska skupnost in odstranjena bo skupa meja med obema državama, ki bosta mogli na ta način navezati trajne odno-šaje prisrčnega prijateljstva.
Za dr. Stocco je govoril o STO-ju dr. Dekleva, svetovalec Slov. ital. ljudske fronte. Tudi on je dokazoval s podatki, da je Trst pod Italijo nazadoval in da je ed-ina rešitev tržaškega vprašanja samostojnost in neodvisnost STO-ja.
O STO-ju je govoril tudi republikanec prof. Furlani, bivši urednik lista »Voce libera«. Deial je, da se le oglasil k besedi, ker ne more dopustiti, da bi tržaški občinski svet zaključil svoie zborovanje leta 1949 s slavospevi Svobodnemu tržaškemu ozemlju. Na dolgo in široko je skušal dokazovati, da STO sploh ne obstoja, ali njegove besede niso nikogar prepričale. V občinskem svetu je vladalo ozračje svobode in neodvisnosti STO-ja.
Prihodnja seja bo 10. januarja.
Ker v stvari ni izhoda, se seveda zateka k potrebi direktnih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo. Toda tu .se ne zanaša preveč na svoje. Ni pozabil, da so mu zavezniki, ne pa Italija rešili italijanstvo Trsta (katerega med ostalim nihče ni imel namena, niti mogel uničiti). Zaito jih poziva, da morajo oni pričeti ta pogajanja. Vse drugi in vse zanj!
Toda če danes vidimo de Castra, kako pretaka krokodilje solze za usodo Italijanov cone B in občudujemo včasih Babiča, kako pretaka krokodilje solze nad usodo Slovencev v coni A, potem moramo spoznati, da je res že skrajni čas, da se tukajšnje prebivalstvo preneha zanašati na ene in na druge in da samo bistro in jasno nastopi pot samostojnega sporazumevanja in samostojnega odločanja o svoji usodi. Ako bi zavezniki pravilno prisluhnili na politični Utrip tukajšnjega prebivalstva, ako bi pravilno vrednotili koristi tukajšnjega azemlja in evropske bodočnosti, potem bi temu utripu ugodili. Ker niso tega napravili včeraj, bodo z zamudo morali ukrepati jutri.
N ajvažnejši dogodek v zadnjem času v zvezi z jugoslovansko politiko so bile vsekakor izjave, ki jih je dne 22. decembra podal sedanji veleposlanik Združenih držav v Beogradu, George V. Allen, po poslovilnem obisku, ki ga je napravil pri predsedniku Trumanu pred svojim odhodom na svoje, službeno mesto. Allen je v svoji izjavi časnikarjem poudaril, da Združene države nasprotujejo kakršnemu koli napadu proti Jugoslaviji, prav tako kot nasprotujejo napadu na katero koli drugo državo. Združene države so naklonjene potrebi, da si Jugoslavija ohrani svojo suverenost.
Ko je nato Allen primerjal svoje novo službeno mesto v Beogradu z zadnjim veleposlaniškim mestom, ki ga je zavzemal v Iranu, v času, ko je bila sovjetska kam-panija groženj proti iranskim severnim mejam na višku, je Allen pripomnil: »Moj položaj bo v marsičem podoben tedanjemu. Zdi se, da je ost sovjetskega napada sedaj naperjena proti Jugoslaviji«.
Na svoji tiskovni konferenci je predsednik Truman potrdil pravilnost teh izjav novega ameriškega veleposlanika v Beogradu in je dostavil, da ostane politika Združenih držav do Jugoslavije neizpreme-
IZ JUGOSLAVIJE
Zahteva goriške SDZ
IX. Medtem ko čl. 34 ustave pravi, da je »šola vsem dostopna«, prepovedujejo sinovom iz mešanih zakonov, to je italijanskega očeta in slovenske matere, posečanje šol s slovenskim učnim jezikom, s čimer kršijo usitavno določbo in najosnovnejšo demokratično svoboščino. Na drugi strani pa nočejo prepovedati sinovom slovenskih staršev posečanje šol z italijanskim učnim jezikom. S tem so ustvarili veliko zmedo med pojmoma občevalnega in materinskega jezika. Pojma sta dokaj različna, če pomislimo, da je »občevalni jezik« jezik, ki se ga poslužujemo pri vseh javnih in zasebnih poslih, medtem ko je »materinski jezik« jezik staršev v družinskem življenju. Pri tem je treba omeniti, da medtem ko se v šolah s slovenskim učnim jezikom pravilno uči tudi italijanščina, se v onih z italijanskim učnim jezikom slovenščina ne poučuje. Na Tridentinskem - Poadižju se morajo italijanski in nemški učenci obvezno učiti obeh jezikov.
Se krivičnejši je pa ukrep prosvetnega ministrstva z dne 25. novembra 1949, št. 5113-76 L, ki .prepoveduje sinovom slovenskih staršev, ki so optirali za italijansko državljanstvo, posečanje šol vseh vrst in stopenj s slovenskim učnim jezikom, češ da je bila opcija po čl. 19 mirovne pogodbe dovoljena samo državljanom z italijanskim občevalnim jezikom, zaradi česar so se je mogle posluževati samo osebe italijanske narodnosti in ne osebe z italijanskim in slovenskim občevalnim jezikom, in da v vsakem primeru zapopade opcijska izjava odpoved lastnemu materinskemu jeziku, torej tudi lastnemu poreklu in lastni narodnosti.
Res je edino to, da so ti Slovenci optirali, da so mogli ohraniti italijansko državljanstvo brez vsakršnega namena, da bi se odpovedali lastni narodnosti.
Na drugi strani pa se glede teh optantov dogaja še mnogo večji nesmisel, ker jim krajevna ig osrednja oblastva zanikajo priznanje italijanskega državljanstva in vseh zasebnih ter političnih pravic, vključno pravice do delavske knjižice.
Naj omenimo glede tega, da zahteva čl. 19 mirovne pogodbe za izvajanje opcijske pravice samo izjavo italijanskega državljana v svojem občevalnem jeziku, ki more biti dvojen, kot se to navadno dogaja na obmejnih ozemljih. Iz že rešenih opcijskih izjav, sporočenim prizadetim osebam, izhaja da jugoslovanska oblastva upoštevajo dvojezičnost kot pravilo za ohranitev italijanskega državljanstva.
X. Niti Slovenci iz goriške pokrajine, niti oni iz videmske pokrajine (skupno okoli 70.000 oseb) nimajo pravice do uporabljanja svojega materinskega jezika v javnih uradih in celo občinskim svetnikom je prepovedano uporabljanje njihovega jezika na sejah in v peticijah.
XI. V Gorici so imeli Slovenci lastno gledališče na Verdijevem korzu št. 24 in dijaški dom »Albisianum« v ulici Don Bosco št. 3. Fašisti so odvzeli Slovencem obe stavbi. Se danes nimajo Slovenci nobene dvorane za svoje prosvetne prireditve in nobenega dostojnega doma za svoje dijake. Vse prošnje, poslane osrednjim oblastvom, da bi vrnila zaplenjeni stavbi, so ostale bretz odgovora.
XII. Vsaka pretveza pride prav sovražnim in prenapetim krajevnim elementom, da onemogočijo najnedolžnejše slovenske prosvetne pojave in da celo z bombnimi atentati motijo naše prireditve in trgovanje slovenskih podjetnikov.
Gospodje predsedniki, senatorji in poslanci!
Ko zahtevamo izdanje zakonskih določb za zaščito slovenske manjšine v Italiji, hočemo prav posebno opozoriti, da zahtevamo jamstvo:
a) za osnovno in srednješolsko izobrazbo v materinščini; starši naj svobodno pošiljajo svoje otroke v šole s slovenskim učnim jezikom. Zajamčiti je treba šolsko avtonomijo bodisi glede pouka bodisi glede vodstva in v vsakem primeru prepovedati, da bi bilo šolsko vodstvo slovenske manjšine v rokah nesposobnih in Slovencem sovražnih oseb. Pri sestavljanju šolskega zakona naj se upoštevajo vsa načela, veljavna na Tridentinskem - Poadižju;
b) za uporabljanje po načelu enakopravnosti slovenskega in italijanskega jezika v javnih uradih in uradnih listinah ter dvojezičnih napisih;
c) olajšavo za ponovno pridobitev italijanskega državljanstva za Slovence, ki so \ga iz katerega koli razloga izgubili za časa fašizma, posebno za prebivalce Kanalske doline in videmske pokrajine;
d) enakost pravic za vstop v javne službe, da se ustvari sorazmerje med uslužbenci, ki bo bolje odgovarjalo stanju obeh narodnostnih skupin;
e) reorganizacija slovenskih naselbin, katerih glavni kraj je pripadel Jugoslaviji; in njihovo združitev v avtonomno občino z možnostjo pridružitve sosednih naselbin;
f) sorazmerno predstavništvo v upravi dvojezičnih občin in v pokrajinski skupščini. Zato je treba zajamčiti izvolitev določenega števila pokrajinskih poslancev za slovensko listo s slovenskim programom, ki dobi največje število glasov. N. pr. aoška dolina je izvolila svojega senatorja za vsakih sto tisoč, namesto dve sto tisoč prebivalcev.
Vedite, gospodje predsedniki, senatorji in poslanci med drugim tudi:
1) Goriška pokrajina je že izvajala po zakonito pridobljeni pravici in z zadovoljstvom obeh tu živečih narodnosti zakonodajno in upravno oblast v avtonomnem življenju za posle krajevne gospodarske in družabne koristi.
2) Neobhodno potrebno je vrniti Rrejšnjim lastnikom in njihovim naslednikom ter prvotnim svrham zgoraj navedene nepremičnine, izgubljene pod fašizmom in zaradi fašizma.
3) Slovenska demokratska zveza nudi v skladu z osnovnimi načeli zdrave demokracije svoje lojalno sodelovanje sodržavljanom italijanske in furlanske narodnosti, da dosežemo cilje, ki so v skupno korist.
Gorica, 15. decembra 1949.
SLOVENSKA DEMOKRATSKA ZVEZA v GORICI
njena. Izrecno je poudaril, da s tem Združene države niso izpre-menile svojega mišljenja o bistvu Titovega režima, kakor tudi nikakor ni rečeno, da bodo v primeru napada priskočili Jugoslaviji na pomoč z oboroženimi silami. Združene države so samo poudarile svoje načelno stališče.
Ozadje izjav
Zanimiva pa so ugibanja o pravem ozadju, ki je prav za prav izzvalo tako pomembne izjave. Po vesteh, s katerimi razpolaga ministrstvo Združenih držav, pripravlja namreč Sovjetska zveza v najkrajšem času odločne ukrepe, s katerimi bo poizkušala zatreti Titov režim. Podobne vesti je baje podal zunanjemu ministrstvu tudi jugoslovanski poslanik v Washing-tonu Kosanovič. Ob tej priliki naj bi Kosanovič prosil, naj Američani s primerno izjavo opoizore Sovjetsko zvezo na nevarnosti, ki bi zanjo izhajale iz tega nepremišljenega dejanja. Tej želji so sedaj Združene države ugodile.
Značilno je, da prihajajo v istem času z druge strani poročila, da so madžarska oblastva izpraznila mnogo vasi ob jugoslovansko -madžarski meji, kjer sedaj z vso naglico grade letališča, ki morajo biti pripravljena do prvih pomladnih dni.
Baje je celo Molotov izjavil, da ni več daleč dan, ko bo Tito likvidiran. Ko so o tem vprašali ameriškega 'Zunanjega ministra, je Acheson odgovoril, da prerokuje Kominform že delj časa razne grozne stvari za Tita, da pa on ne ve ničesar o tem, kar bi lahko iz-premenilo Titov položaj. S tem se moramo zadovoljiti tudi mi. Dogodki bodo pokazali, kaj je resnica in kaj so prazne govorice.
Obletnica ustanovitve jugosl. vojske
22.	decembra je bila osma obletnica ustanovitve Titove jugoslovanske armade. Maršal Tito je za ta dan izdal povelje, v katerem je izjavil, da sovražnost Sovjetske zveze in držav Kominforma ne more zadržati napredka Jugoslavije in da stoji jugoslovanska vojska z narodom v obrambi jugoslovanske neodvisnosti.
Jugoslovanski general Krajičič pa je na predvečer tega dne obdolžil Sovjetsko zvezo, da namerno skuša, da bi ostala jugoslovanska armada šibka in slabo opremljena. Proslavi, na kateri je general govoril, je prisostvoval tudi maršal Tito. General Krajičič je izjavil, da je Sovjetska zveza poslala v Jugoslavijo pred prelomom s Kominformom neuporaben smodnik in orožje, ki je bilo v nekaterih primerih staro in samo na novo prepleskano. Jugoslavija je pre-
dobro uvidela, kaj se pravi biti odvisen...
Vsekakor je to napredek, da si bivši tovariši tako odkrito povedo tako bridke resnice! Vprašanje pa je, ali so na drugi strani že izpustili iz zaporov vse tiste, ki so bili prva leta obsojeni, ker so se obre-kovalno izražali o Sovjetski zvezi in o veliki pomoči, ki jo je Sovjetska zveza takrat dajala Jugoslaviji. Tako daleč pa najbrž ne seže doslednost današnjih jugoslovanskih oblastodržcev.
Otvoritev novih tovarn
Obletnica prvega zasedanja AVNOJA je bila obenem izkoriščena tudi kot primeren dan za formalno otvoritev obratovanja raznih novih industrijskih naprav. Med ostalim je pričel delovati nov plavž v Ca-pragu; stekla je nova valjarna na Javorniku pri Jesenicah. V Čakovcu v Prekmurju je bila odprta nova tovarna tekstilnih strojev, v Kaštelih pri Splitu pa tovarna plastičnih mas. Poudarjani so bili tudi uspehi ma polju elektrifikacije, kjer je 'treba Titovemu režimu vsekakor priznati, da dela znatne korake v smeri povečanja proizvodnje električnega toka, tako z izkoriščanjem premogovnih rezerv kot z iakoriščanjem vodnih sil. Napredka mu v tem pogledu nihče ne bo odrekal, toda da se ta napredek vrši ab popolnem zapostavljanju n-snovnih človeških pravic in udobja posameznika, da bi se isti in še večji napredek nedvomno lahko dosegel v svobodnem gospodarstvu z mnogo manjšimi žrtvami in stroški, tega nam pa tudi titovci ne bodo mogli nikdar oporekati.
Tovarniški mitingi
Jugoslovanski delavci so siti govorov in si žele kruha ter manj priganjaštva. Tako so se baje v mariborski tovgrni avtomobilov delavci uprli, ko so jih hoteli prisiliti, naj bi. delali poldrugo uro na teden za štrajkujoče francoske komuniste.
Podobno je doživel popolen polom tudi teden denarnega varčevanja, ki so ga organizirali od I. decembra po vsej državi. Na sestanku v celovški tovarni emajlirane posode dne 6. t. m. bi moralo biti predavanje. Udeležili so se ga samo odborniki sindikata, bilo pa ni niti predsednika, niti članov. Se slabše je bilo v železarni Store, kjer so odborniki sploh zavrnili teden varčevanja: »Pustite nas pri miru, nimamo časa!« Pri keramični industriji v Libojah je bilo več sestankov, a še nobene hranilne vloge. Saj je celo delavstvo navedene velike tovarne emajliranega posodja zbralo komaj 400 din, torej manj dinarjev kot je delavcev!
PO ITALIJI
Krščanska demokracija se je na zasedanju svojega Glavnega odbora izrekla za politiko sodelovanja z ostalimi strankami. Nova vlada, ki jo sedaj napovedujejo za konec januarja, bo torej zopet imela v svoji sredi tudi zastopnike ostalih strank, prvenstveno onih, ki sodelujejo s Krščansko demokracijo že od volitev dalje. Kot je znano se je v Krščanski demokraciji pojavilo krilo, ki je za uspešnejše izvajanje odločnejše politike zagovarjalo čisto vlado ene same stranke, torej Krščanske demokracije, ki ima v zbornicah že sama potrebno absolutno večino. Toda obveljalo je stališče večine, ki je podprla predsednika De Gasperija.
Sedaj so torej odprta vrata za pogajanja, ki pa ne bodo lahka. Politični predstavniki Krščanske demokracije so namreč zahtevali, da se stranka ne sme vezati tako daleč, da bi zaradi tega trpela delovna sposobnost vlade, ali pa da bi bili okrnjeni načrti socialne reforme, kakršno stranka zagovarja.
S tem so seveda močno prizadete manjše stranke (republikanci, saragatovci, liberalci), ki ne žele vstopiti v vlado, v kateri bi bili sami nekakšno peto kolo, medtem ko bi večinska stranka lahko nemoteno izvrševala svoj program. Posebno v Liberalni stranki se pojavljajo glasovi, ki zahtevaio prehod v opozicijo, če že zaradi drugega ne, zato da dobi Italija neko nerevolucionamo opozicijo.
Italliansko-iugnslnvanski finančni sporazum
V	italijanskem senatu je bil razdeljen tekst dogovora, ki sta ga
23.	maja sklenili v Beogradu Italija in Jugoslavija v pogledu odškodnine za imetje italijanskih državljanov, ki je ostalo ali pa pripadlo Jugoslaviji. V smislu tega dogovora se Jugoslavija obvezuje plačati odškodnino za italijansko imetje in pravice, ki se nahajajo na ozemlju bivše stare Jugoslavi-
je ali pa na ozemljih, ki jih je Jugoslavija po tej vojni pridobila. Dogovor zajema vsa imetja italijanskih državljanov, bodisi pravnih ali fizičnih oseb. O višini odškodnine bo odločala posebna komisija in sicer na osnovi vrednosti v letu 1938, ki bo s posebnimi količniki, ki jih je treba še dogovorno določiti, preračunana na današnjo vrednost. Za imetja, ki so bila zaplenjena na osnovi sodnih odločitev, zaradi kolaboracionizma, gospodarske sabotaže itd., pa bo Jugoslavija plačala neko povprečno odškodnino, priznavajoč s tem, da so bile mnoge razsodbe krivične in prenagljene. Jugoslavija se tudi obvezuje kupiti po pošteni ceni imetja vseh tistih italijanskih državljanov ali družb, ki tega i-metja v novih političnih razmerah ne žele več ohraniti. Na račun bodočih odškodnin bo Jugoslavija plačala Italiji 10 milijard lir kot predujem.
Kolonije
Odbor sveta Organizacije združenih narodov za zaupno upravo se sestane dne 9. januarja v Ženevi, da izdela načrt sporazuma za desetletno zaupno upravo italijanske Somalije. Italijanski delegat je izjavil odboru, da bo njegova vlada predložila Združenim narodom pred tem rokom načrt za dogovor. Odbor bo nato preučil načrt in pripravil poročilo za svet, ki se sestane v Ženevi dne 24. januarja.
Italijansko časopisje poudarja, da se Italija ne vrača v Afriko kot okupacijska sila, temveč samo kot zaupna upraviteljica. Temu primerno bodo številčno omejene tudi vojaške sile, ki jih bo Italija poslala v Somalijo. Zamenjava sedanje britanske posadke z italijansko bo postopna in predvidevajo, da bo italijanski vojaški zbor štel shmo kvečjemu 3000 mož.
V	pogledu zaupne uprave postaja vedno močnejše trenje z Abesi-nijo, ki želi kot soseda tudi imeti svojo besedo.
Davčne reforme v Italiji in Svobodno tržaško ozemlje
ii.
V	naši božični številki smo se dotaknili nameravane reforme krajevnih davkov	(občinskih m po-
krajinskih) v Italiji. Pripomnili smo, da se po sedanji praksi tukajšnjih oblastev vse tozadevne italijanske reforme prej ali slej avtomatično raztegnejo na naše o-aemlje. Zato so te italijanske davč-»e izpremembe važne tudi za naše davkoplačevalce, ki bodo verjetno v kratkem podvrženi njihovim predpisom. Zaradi tega smo si tudi prvo izmed teh reform vsaj površno ogledali. Danes pa si oglejmo še drugi zakonski načrt, ki se tiče državnih direktnih davkov <»imposte dirette«).
'Načrt tvori sestavni del vseh tistih sprememb, s katerimi namerava sedanja italijanska vlada spremeniti odnos med davkarijo in davkoplačevalcem. Do sedaj so ■amreč vsi davčni predpisi zastopali stališče, da davkoplačevalcu »i verjeti in da bo davkoplačevalcu vedno uspelo večji del svojih dohodkov skriti. Ker pa so kljub temu morali zajamčiti državi potrebne dohodke za kritje njenega preračuna, so seveda te ugotovljene dohodke tako visoko obdavčili, da je bil potem davkoplačevalec tako rekoč prisiljen svoje dohodke skrivati, ako je sploh hotel živeti. Sedanji italijanski finančni minister Vanoni pa je obljubil, da bo skušal to stanje odpraviti m v bodoče naj bi bile davkarije obveza-»e davkoplačevalcu verjeti, na drugi strani pa naj bi bili tudi davki tako urejeni, da bodo davkoplačevalcu resnično dovoljevali, da iskreno naznani svoje dohodke. A-ko njegova navedba ne bi bila točna, morajo biti predvidene o-»tre kazni. Vaoonijeva težnja je torej ustvaritev zaupanja med davčnim uradom in davkoplačevalcem. Prav gotovo niso to stvari, ki bi se jih tako lahko doseglo. Potrebna je zrela zavest državljanskih dolžnosti in volja za izpolnjevanje obvezmosti. Tega do sedaj v italijanskem poslovnem, latinsko individualistično usmerjenem življenju še nismo opazili v toliki meri, da ne bi nekoliko dvomili v »rehiter uspeh davčne reforme, ki bi bila zgrajena na popolnem zaupanju v davkoplačevalčevo iskre' »ost. Verjetno je tega mišljenja ■tudi minister Vanoni, kajti kot bo-«»o videli, obstojajo v njegovem »ikonskem načrtu določila, ki postavljajo tej veri določene meje in •elo groze, da bo predvidena davčna reforma morda na škodo kon »olidacije davčnih, odnosov ponovno pogazila načelo obdavčitve na osnovi stvarnih dohodkov, podobno kot je to delala dosedanja italijanska zakonodaja, ki se je pri ugotavljanju davčnih osnov prerada držala določenih minimumov, izpod katerih se ni spuščala, tudi če je davkoplačevalec dokazal, da je u-•rpel pri dotičnem poslu ali po-rtovnem letu čisto izgubo.
Prvi del zakonskega načrta predvideva letno davčno prijavo vseh dohodkov. Prijavo mora izvršiti ▼*ak davčni obvezanec, začenši od leta 1950 dalje v času od 1. januarja do 31. marca vsakega leta. Od prijave so oproščeni vsi dohodki iz »aslova plač, v kolikor ne precejajo 600.000 lir letno, odnosno kmetje in zemljiški posestniki, v kolikor nimajo več kot 240.000 lir dohodkov. Kdor ne bi pravočasno ievršil prijave bo kaznovan z globo 2.000 - 200.000 lir in dokler
davčni urad ne ugotovi njegovih dohodkov, bo plačeval v tekočem letu davke, izračunane na 10 odst. večji osnovi od tiste, ki je služila za izračunavanje njegovih davkov v preteklem letu.
V	zakonskem načrtu je rečeno, da je namen davčnih oblastev verjeti napovedi davkoplačevalca. Toda v 4. členu predvideva isti načrt, da ima davčna oblast pravico popraviti in pregledati poedi-ne postavke davčne prijave še do konca tretjega leta po 31. decembru tistega leta, ko je bila davčna prijava izvršena. Torej praktično si država pridržuje štiri leta časa, da lahko napravi davkoplačevalcu nova presenečenja in štiri leta nihče ne bo mogel točno reči, koliko je v poedinem letu prav za prav zaslužil.	#
Kako bo država vršila to kontrolo? Posebne ‘komisije bodo s strogimi pregledi ugotovile povprečno donosnost poedinih gospodarskih panog in ta povprečni donos poedine gospodarske dejavnosti bo potem služil kot osnova za presojo resničnosti posameznih davčnih prijav. Ugotovili bodo n. pr., da zasluži tovarnar čevljev povprečno 10 odst. prodajne cene svojih izdelkov. Verjetno ne bodo potem nikomur priznali, da je zaslužil manj kot 10 odst. in nihče ne bo tako neumen, da bi napovedal več kot 10 odst. zaslužka, računajoč kot osnovo vsoto svojih prodaj, razvidno iz knjige prometnega davka. Zgodilo se bo torej, da bodo sorazmerno malo obdavčeni tisti, ki bodo veliko zaslužili, medtem ko bodo na drugi strani pretirano obdavčeni tisti, katerih dohodek bo že itak majhen ali bodo morda imeli celo izgubo. Na ta način bodo torej obdavčeni nekaki povprečni dohodki, ne pa stvarni dohodki in poznavalci očitajo zakonskemu načrtu, da na ta način država ne bo nikdar uresničila davčne pravičnosti, niti ne bo ustvarila potrebne podlage za iskrenejši odnos med njo in davkoplačevalcem. Cernu naj služijo vse izjave o potrebi iskrenosti, ako se posameznim prijavam ne namerava verjeti, odnosno ako se jih celo ne namerava presojati strogo individualno?
Prvotno se je govorilo, da bodo za neresnične prijave predvidene stroge kazni, obstoječe v težjih primerih celo iz dolgoletnega zapora, podobno kot je to v USA in v Angliji. Nedvomno bi bilo bolje, da bi pri tem ostali. Ker so pa bile te kazni zamenjane z globami, ki jih bo posameznik morda le tvegal, je pa seveda na drugi strani tudi država upoštevala to možnost in uspeh bo verjetno precejšnja davčna nepravičnost, posebno do gospodarsko neuspelih ali manj srečnih eksistenc. Kdor ne bo i-mel zaslužka na ravni državnega povprečja za njegovo stroko, tega bo še davek pomagal tlačiti navzdol.
Davki na dohodke od nepremičnin ohranjajo svojo sedanjo mero, toda v tem letu bo od skupnega letnega dohodka prvih 120.000 lir prostih vsakega davka, od leta 1951 dalje pa bo prostih prvih
240.000	lir davka.
Dohodnina bo znašala 2-65 odst od ugotovljene davčne osnove, pr; čemer se bodo izvršili vsi običajni odbitki, poleg drugega za vsakega družinskega člana se bo od ugotov
ljenega dohodka odbilo 36.000 lir. Tudi pri tem davku bo nato prvih
240.000	lir davčne osnove davka prostih.
Poleg tega predvideva zakonski načrt, da finančno ministrstvo lahko izvrši v letu 1950 ali 1951 izreden popis vseh davčnih zavezancev in dohodkov. V ta namen bodo razdeljene posebne pole in kdor teh pol ne bi v predpisanem roku izpolnjenih vrnil, bo kaznovan z globo do 100.000 lir in z zaporom do enega meseca.
V	splošnem torej vidimo, da bo z davčno oprostitvijo manjših dohodkov vsekakor napravljen korak naprej, toda ob vseh pridržkih, ki smo jih iznesli, je težko verjeti, da bi ta davčna reforma prinesla vse to, kar se uradno od nje pričakuje: popolno pravičnost za davkoplačevalca, večje dohodke državi in večjo davčno sigurnost. Preveč je teh želja. Posebno kar zadeva zadnjo pripombo, ugotavljajo prizadeti, da je zakonski načrt zelo zapleten in ne bo s sklicevanjem na kopico prejšnjih dekretov, odlokov itd. prinesel davkoplačevalcu tistega jasnega pregleda, ki je zaželjen. Davkoplačevalec še vedno ne bo mogel sam izračunati, s kolikin} zneskom bo obdavčen, ako zasluži določeno vsoto. Brez te jasnosti pa ob štiriletnem roku za popravke ni davčne varnosti!
Priporočljivo bi bilo, da Zavezniška vojaška uprava pred raztegnitvijo tega zakona na naše ozemlje, ker ga bodo njeni svetovalci verjetno predlagali, dobro preuči njegova določila in po možnosti odpravi vsaj nekatere njegove ne-dostatke, ki jih je dosedaj kritika iznesla na njegov račun.
Izboljšujmo čebelno pašo
Nadzorstvo nad rastlinskimi boleznimi
Ukaz ZVU, štev. 232, vsebuje točna navodila za zaščito domačih sadnih rastlin.
Na podlagi teh novih predpisov bo moral vse uvoženo sadje in rastline pregledati poseben strokovnjak za rastlinske bolezni pri Uradu ZVU za poljedelstvo in ribolov.
Nekatere sadne rastline, kot so limone, krompirjevi gomolji, koruzna stebla in storži, neluščeni man-delji, vse štoržaste rastline, kakor tudi vse sadje, ki je nosilec škodljivih žuželk in rastlinskih zaje-dalcev ali nosilec rastlinskih bolezni: — vse to je prepovedano u-važati na področje.
Izjeme veljajo za argentinsko sadje, hruške, jabolka, čilsko sadje ter neluščene španske mandelje v času od 1. januarja do 30. junija, ter za sveže sadje, ki je uvoženo iz južne Afrike.
Tranzitni prevoz sadja ter rastlin je dovoljen le, če ima vsaka pošiljka potrdilo, da je sadje varno spravljeno v košare In zavito in da nima nalezljivih rastlinskih bolezni. To potrdilo mora Imeti jasen žig ali natisnjen znak proizvodni-kove trgovske znamke.
Starejši pomnijo in povedo, da je imel ta ali oni v tej ali drugi vasi večje število kranjičev ali panjev. Panj je bil do 80 cm dolg, 25 - 30 cm širok in do 20 cm visok. Podoben je bil dolgi in nizki škatli. V mrzlejših krajih so gojili čebele v košnicah ali v slamnatih panjih. Se v prejšnjih časih so se čebelarji posluževali kosa votlega debla (panj).
Jeseni so določeno število družin umorili, satje iz panja izrezali, ne glede na obnožino ali cvetni prah in -zalego, ki je bila v satju. Tako satje so stiskali in prišli tako do medu. Prav nič niso žalovali za izgubljenimi ljubljenkami, kajti medu je bilo »na škafe«. Čebelarju - pogrebcu so ostajali le prazni kranjiči. Družine pa, ki jih je čebelar prezimil, so mu v prihodnji pomladi vrgle toliko rojev, da je jeseni izpraznjene panje spet lahko obljubil. In še je bilo za združevanje in prijatelje.
Razvoj čebelarstva in sedanji panji s premakljivim satjem so izpodrinili nerodnega kranjiča. Vendar vsi pogoji iza napredek v umnem čebelarstvu niso bili vzporedni. V modernih panjih ima čebelar možnost do popolnega nadzorstva v razvoju čebelne družine, tako da ob vsaki nastali potrebi in Ob vsakem letnem času lahko nudi družini pomoč in jo urejuje.
Kje tiči danes vzrok, da se tr-čalnica le za silo oglaša? Rojev tudi še iza čebelarjevo potrebo ni. »Škafi« so že zdavnaj prazni in vendar trdimo, da smo v čebelarstvu napredovali. Da, stanje družin v kranjičih je čebelar ugotavljal z opazovanjem pri žrelu. V moderne panje je vpogled lažji in popolnejši. Posebno mlajši čebelarji preradi in največkrat tudi po nepotrebnem vznemirjajo čebelno družino, ki ljubi mir. Seveda, za prenapeto radovednost se čebele včasih maščujejo in radovedneža opikajo tako, da mu zaradi pika nastala opeklina zapre enkrat levo, drugič desno oko ali pa potisne izpod klobuka eno ali drugo uho. Čebelica je pa v silobranu in po prvem piku zgubila življenje. To bi skoro ne spadalo v napredek!.. Brzdajmo radovednost in skrbimo rajši, da bodo v modernih panjih močne družine in močne količine medu, ki so pa v zadnjih letih padle. Vzroke padlih pridelkov priso' jamo enkrat dežju, drugič suši, kakor, da bi ne bilo nikoli mokrih ali suhih let.
Ako so imeli čebelarji še pred nedolgimi leti medena tla, imeti bi jih morali tudi v sedanjih. Marši' kateri čebelar jamra in tarna nad pičlim pridelkom. Ne pomisli, da mu delavna čebelica pri vsej pridnosti ne more boljše postreči, saj je tudi največkrat sama v skrbeh, kako bo zimo preživela in mladež vzgojila spomladi. Kakšna je bila torej paša pred leti in kakšna je danes, tega nihče ne pomisli! Da je na istem pašišču število panjev naraslo, to je tudi dognano. Torej, kje naj čebele vzamejo med in z njim spet napolnijo škafe?
Ko se je tehnična stran čebelarstva izboljšala, so pašne ugodnosti pešale. Marsikateri travnik je bil predelan v njivo ali v vinograd. Pri tem je vzelo slovo premnogo medonosnih rastlin. Pod srpom in motiko je padlo resje ali žeravec, sekira je vzela mnogo češnjevih
dreves. Iz travnikov in pašnikov je kmet izoral grmičje kakor trn-jolico, dren in beli trn, ki se je spomladi odevalo v vabljivo dišeče cvetje, na katerem so čebele trkale nektar in nabirale obnožino. Tudi travniška kadulja (žajbelj) in mak; posebno zadnje je škoda, ker se ravno ob njeni obnožini zalega pospešuje; obeh je tu pa tam še po malem.
Češnjevi mladi nasadi počasi napredujejo. Češnjevo snežnobelo cvetje čebelica prav veselo obiskuje, in kako bi ga tudi ne, saj si na njem prav bogato polni želodček s sladkim sokom, s cvetnim prahom pa koške na nožicah. Na ajdovi paši ni posebnosti, posebno, ker naši Kraševci sejejo sivo ajdo, ker je odpravnejša in bolj rodovitna od črne.
Z izboljšanjem zemljišč je bil v kmetijstvu napredek in ravno v tem tiči del glavnega vzroka pičle čebelne paše. Zato pa če bi bile vsemenske prilike še tako ugodne in sv. Ambrož, zaščitnik čebelarstva, še tako naklonjen, bo ostal uspeh neizpremenjen.
ITorej, ako si je kmetijstvo utr-jalo pot k izboljšanju svojih pridelkov, naj bi tudi čebelarji ne držali križem rok in še nadalje slepomišili v medena leta.
Izboljšujmo čebelno pašo! Kraška gmajna in marsikatera rebri-ca tržaške okolice bi se lahko zasadila z akacijo, na kateri imajo čebele po več tednov bogato pašo. Akacija ni izbirčna in uspeva skoro v vsaki zemlji, v zavetju in sončni legi najbolje. Naglo raste in se razraste, če jo večkrat sekamo. Iz dolgih korenin marljivo in rada poganja. Zaradi te marljivosti jo kmetje sovražijo posebno v bližini vinogradov. Na njenem prijetno dišečem avetju se čebele prav dobro počutijo. Akacijev med je po okusu in svetli barvi med najfinejšimi in za trgovino najprimernejši.
Ako bi vsak čebelar v svojem okolišu zasadil Je nekaj akacijevih drevesc, bi si (s tem le mrflo pomagal. Kakor agoraj omenjeno primernega zemljišča ne manjka Dobre volje pri čebelarju, razumevanje in prepričanje lastnikom primernih zemljišč, drevesc pa na tisoče in paša se bo naglo in izdatno izboljšala!
Golega občinskega zemljišča je še mnogo. Za pogozdovanje, ki se je pričelo, naj bi oblastva določila v ta namen večje nasade akacije. Med visokim drevjem je edina akacija nagle rasti in še gozdnega čuvaja ji skoro ni treba, ker je posejana z bodečimi trni. Potrebno je. tudi, da se med vojno izsekani gozdovi čimprej nadomestijo in dajo okolici prijaznejše lice. Upati je, da bodo v prihodnji spomladi pristojna oblastva upoštevala splošno potrebo. Inšpektorat za kmetijstvo naj pri pristojnih oblastvih, kakor tudi pri županstvih zgornje okolice podpre željo čebelarjev za čim-večje nasade.
K travniški paši bi lahko dose-jali razne vrste detelje, travniško kaduljo in še marsikatere čebelar stvu koristne rastline. Razumevanja bi bilo treba pri lastnikih zemljišč za setev semena omenjenih rastlin. Trud bi ne bil zaman in tako bi se doseglo ravnovesje napredek čebelarstva.	V.	—
Titov režim je v Jugoslaviji u-vedel obvezno učenje ruščine, nove, po njegovem stvarnejše šole, nadomeščal je stare strokovne moči itd.
Po komaj štirih letih pa so sedaj v Beogradu ponovno razpravljali o šolstvu ter so sklenili, da učenje ruščine ne bo več obvezno, da je treba razširiti čas posvečen učenju latinščine, da v višjem in srednjem šolstvu ne smejo več i-meti prednosti posamezniki samo zaradi svoje politične zanesljivosti, temveč, da mora biti merilo strokovno znanje.
V	svojem zanosu so šli še tako daleč, da so izjavili, da mora šola navajati učence na samostojno mišljenje, da mora vzgajati samostojne osebnosti različnih nazorov, ne pa vistosmerjene birokrate.
Ubogi učenci, katerim se tako hitro menjavajo učni načrti in so, kot izgleda, dosedaj imeli tako slabe šole! Kar se pa samostojnosti mišljenja tiče se nam pa zdi, da so besede eno, dejanja pa drugo...
MIMOGREDE
Jbogi učenci
Čistke
Odbor italijanske Socialistične stranke v Tržiču je izključil iz vrst svojega članstva gg. Dežmana in Cergolya, t. j. lastnika in glavnega urednika »Corriere di Trie-ste«. Zanimivo je, da je prišlo do izključitve neposredno na jrredve-čer prenosa tiska lista v tiskarno v ulici Montecchi. Verjetno je ta čistka sestavni del večje operacije, ki jo bosta izvršili italijanska komunistična stranka in njej podvržena socialistična istranka, da o-čistita iz svojih vrst vse titoistične elemente. Titovstvo je namreč nalezljiva bolezen, in čimbolj postaja Moskva diktatorska, tembolj se širi.
VzviSena svoboda
Pod tem naslovom se je »Delo* obregnilo ob naš list, ker smo objavili, da so nekateri slovenski a-kademiki diplomirali v Španiji. O-čita, da je čudno, kako to, da so si izbrali prav to nazadnjaško državo. Ne bomo se spuščali v debato o tem vprašanju. Toda potem, ko nam »Delo« stalno govori o ti-tofašistični Jugoslaviji, ko zmerja tamkajšnji režim še z vse hujšimi vzdevki kot pa Francov, potem res ne vemo, kam bi morali ubogi Slovenci na študije, da bi mu bilo prav. Ves Zapad je gnil, razen v komunističnih predelih Azije je na ostalih celinah isto stanje. Bodočim slovenskim inteligentom ne bi torej preostajalo drugega, nego da se šolajo samo v kominformistič-nih državah, seveda stalno pripravljeni na hiter odhod, ako bi posamezna od teh držav odpadla od edino zveličavnega kominformistič-nega omizja. Samo taka izobrazba bi pri »Delu« nekaj štela. Prav zares vzvišena svoboda znanosti in učenja!
Popravek
V	tej rubriki smo zadnjič objavili prispevek »Vse zastonj«, pri katerem je na koncu drugega odstavka izpadel del stavka, kar so čitatelji verjetno že sami opazili. Konec stavka se mora pravilno glasiti: »bo mogoče rešiti vsa vprašanja brez spoštovanja mirovne pogodbe«.
George Orvvell
LETO
Ko je Winston koračil po neprijaznih ulicah, so ga ljudje opazovali s previdnim in sovražnim molkom. Modra uniforma stranke je bila na takšnih ulicah nenavadna. Lahko bi se zgodilo, da bi te ustavila obhodnica in že samo dejstvo, da si bil tu, bi vzbudilo pozornost Miselne policije.
Naenkrat pa se je v?a ulica raz-jibala. Od vseh strani so se oglasili svarilni klici. Ljudje so kot •■jci pobegnili v veže. Od nekod je skočila mlada žena, pograbila drobnega otročiča, ki se je igral ▼ blatu,.> ga ovila s predpasnikom Im spet skočila nazaj. Vse se je godilo v trenotku. Istočasno pa se je pojavil iz stranskega drevoreda ilovek, ki je stekel proti Winsto-*u in vznemirjeno kazal proti »ebu.
»Parnik«, je zavpil. »Pazi vendar, vladajoči, in hitro na tla!«
»Parnik« je bil naziv, katerega se je proles deloma po pravici posluževal za označbo raketne bombe. Winston se je takoj vrgel na tla. Proles je imel skoraj prav, kadar te je takole posvaril. Zdelo
1984
(10)
se je, da je imel v sebi nekaj nagonskega, kar mu je pravilo, da se bližajo rakete. In res se je zaslišalo rohnenje, da se je začelo vse tresti. Na Winstona se je naenkrat sesulo okno.
Vstal je in odšel dalje. Približno 200 metrov stran je bomba uničila skupino hiš. Na nebu je visela grmada dima, pod njo pa se je vrtinčil oblak prahu razrušenih poslopij, okoli katerih se je že začela zbirati množica ljudi. Med kamenjem, ki je ležalo na pločniku, je Winston zagledal nekaj rdečega. Bila je človeška roka. Brcnil jo je v odprtino kanala, potem pa krenil v stransko ulico, da bi se izognil množici.
V	treh ali štirih minutah je spet povsod zavalovalo življenje, kakor da se ne bi bilo zgodilo ničesar. Takšne raketne bombe so bile nekaj običajnega. Ker je že ves svrt že dolgo imel mnogo močnejša atomska orožja, je bilo verjetno, da teh raketnih bomb ni pošiljal sovražnik, ampak jih je skrivaj izstreljevala vlada Oceanije sama, da bi tako držala ljudi v vojni na-
petosti.
Ozka ulica, po kateri je hodil Winston, se mu je zdela prijazna. Ustavil se je in se zagledal v temne hišice. Naenkrat pa je opazil, da mu visijo prav nad glavo tri kovinske krogle, ki so že popolnoma izgubile barvo. Kar prestrašil se je, ko se je zavedel, da stoji pred prodajalnico, v kateri je bil svojčas kupil dnevnik.
Spočetka se mu je zdel ta nakup nadvse nepremišljeno dejanje in zaklel se je, da se nikoli več ne bo vrnil na ta kraj. Kljub najboljšim namenom pa je bil spet tukaj. Ker je čutil, da bi bilo manj nevarno, če bi vstopil, kakor pa se vrtel po pločniku, je prijel za kljuko. Ce bi ga vprašali, bi se lahko izmotal, Ješ da je iskal britvice.
Lastnik je imel morda kakih šestdeset let. Bil je slaboten in sključen in imel je dolg nos ter mile oči, ki so jih kazili debeli naočniki. Njegovo prijetno, nekoliko razburjeno obnašanje in stari bar-žunasti jopič, ki ga je nosil, so mu •dajali videz razumnika. Njegov naglas je bil oster kot govorica pro-lesa.
»Vi ste gospod, ki je zadnjič kupil damski dnevnik«, ga je nagovoril. »Cesa takšnega ne izdelujemo že, oh, lahko rečem, petdeset let.« Pogledal je Winstona čez naočnike. »Ali vam lahko postrežem s čim posebnim? Mnogo sicer ni več.
Trgovina s starinami je propadla. (Samo tu in tam dobim še kakšno istvarico.«
Winstonovo oko se je ustavilo na okroglem, gladkem predmetu, ki se je nežno bleščal v luči. Vzel ga je v roko. Bil je težak kos stekla, na eni strani okrogel, na drugi pa raven. Sredi steklenega predmeta je bilo nekaj čudno rdečega. Stari mož mu je pojasnil, da je to korala. »Kaj takega ni nihče izdelal že sto let!«
»Lepa stvar je«, je ves očaran odgovoril Winston.
»Vsekakor«, je s priznanjem potrdil stari. »Toda danes jih je le malo, ki pravijo tako«. Pokašljal je. »Ce hočete kupiti, vas stane ■štiri dolarje«.
Winston je plačal in spustil dragocenost v žep. Bil je vesel, da je imel nekaj, kar je pripadalo dobi, ki je bila tako različna od sedanje. Kljub temu pa se je zavedal, da ,mu je stvar nevarna. Ce so našli ,pri članu stranke nekaj starinskega in lepega, je bilo to vedno sumljivo. Hitro je zapustil prodajalni-,co in smuknil na ulico.
Naenkrat pa mu je zledenela kri. Komaj deset metrov od sebe je zagledal postavo v modri uniformi stranke. Bilo je dekle iz Pisateljskega oddelka, tista temnolaska. Gledala ga je naravnost v lice, .potem pa se obrnila in hitro odšla, kakor da ga ne bi bila videla.
Winston je obstal kot pribit. Se-
le čez nekaj sekund se je osvestil in začel na vso moč hoditi. Dekle ga je gotovo zasledovalo, ker ni bilo verjetno, da jo je sem prinesel le slučaj. Ce je bila v resnici agentka Miselne policije ali pa le amaterska voihunka, je bilo vseeno. Zadostovalo je, da bi ga lahko prijavila.
V	glavo mu je šinilo, da bi lahko stekel za njo. Obesil bi se ji za pete in ji na samotnem kraju razbil glavo. Težki kos stekla v žepu bi zadostoval. Toda takoj je opustil misel. V glavo mu je padlo tudi, da bi stekel v Središče skupnosti im ostal tam, dokler prostorov ne bi zaprli, da bi imel tako vsaj delni alibi. A tudi to je bilo nemogoče. Prevzela ga je strašna utrujenost. Želel si je samo domov, kjer bi se lahko vsedel in miroval.
Minula je že deseta, ko je prispel v stanovanje. Ob pol dvanajstih bodo ugasnili luči. Stopil je v kuhinjo in pogoltnil skoraj celo skodelico Brinjevca zmage. Potem se je vsedel za mizo in potegnil iz predala dnevnik. Toda ni ga odprl. Iz telekontrolorja je prihajal kovinski ženski glas, ki je prepeval patriotsko pesem. Winston je strmel v knjigo in si zaman prizadeval, da ne bi poslušal p»vke.
Po ljudi so prihajali ponoči, vedno samo ponoči. Najbolje je bilo, da si se usmrtil sam. preden so te dobili. Mnogo jih je naredilo tako.
Toda Winston je spoznal, da ne more narediti ničesar.
Zenska v telekontrolorju je začela z novo pesmijo. Winstonu se je zdelo, da so njen glas igle, ki ga zbadajo v možgane. Nič hudega ne bi bilo, če bi te usmrtili takoj, je razmišljal. Saj je vsakdo pričakoval, da bo usmrčen. Toda pred smrtjo so izsiljevali iz tebe priznanja. Niti pomisliti ni smel na ponižujoče plazenje po milosti, na pokanje zlomljenih kosti, lomljenje zob in krvave šope las. Zakaj je moral človek vse to prestajati, ko je bil konec vedno isti? (Nihče ni ušel aretaciji in vsakogar so prisilili, da je priznal). Zakaj potem vse te grozne stvari, ki niso ničesar spremenile.
Glas iz telekontrolorja je preprečeval vsako trezno razmišljanje. Winston je poiskal cigareto. Polovica tobaka se mu je takoj sesula na jezik. Grenek prah, ki ga nisi mogel niti izpljuniti. Pred očmi se mu je pojavil obraz Velikega brata. In kot pred nekaj dnevi, je tudi zdaj potegnil iz žepa kovanec in se zastrmel vanj. S kovanca ga je gledal isti obraz. Težak, miren in varuški. Toda kakšen smeh se je skrival za temi temnimi brki? Kot svinčeni glasovi mrtvaškega zvona so mu zazvenele besede:
, VOJNA JE MIR SVOBODA JE SUŽENJSTVO NEVEDNOST JE MOC (Konec)
Vesti s Tržašlcega
Slov. prosvetna matica
Slovenska prosvetna matica v Trstfu :^aib'i člane m prijatelje na predavanje, ki bo v torek 17. januarja ob poldeveti uri zvečer v društvenih prostorih v ul. Machiavelli 22-11.
iPredaval bo društveni podpredsednik univ. proj. dr. A. Dabino-vič o temi:
Vloga carice Zoe Paleologinje pri nastanku ruske velesile.
Popravilo raznih cerkva in drugih Javnih naprav
Oddelek za javne naprave ZVU je pred kratkim sklenil dve pogodbi v vrednosti okoli dva milijona lir, za popravilo cerkve v Ša-motorci pri Zgoniku, ki je bila poškodovana med vojno, in za popravilo občinske pralnice v Dolini.
Popravilo cerkve v Samotorici pri Zgoniku bo iavršilo tržaško »tavbeno podjetje Vlsintin za približni znesek en milijon lir. Pogodba za popravilo občinske pralnice v Dolini pa je bila sklenjena s tržaško družbo Morich in bratje, za približno en milijon lir.
Oddelek za javne naprave pri ZVU je sklenil ,z dvema tržaškima podjetjima dve pogodbi za skupen približni znesek 28 milijonov lir. Prva pogodba zadeva napeljavo dvigal v splošni tržaški bolnišnici, druga pa obnovo cerkve v Stivanu pri Devinu.
Dela iza napeljavo dvigal v tržaški bolnišnici je prevzelo tržaško podjetje SABIEM, ki je specializirano za delo te vrste. Moderna dvigala 'bodo pripomogla k zboljšanju zdravniške služtoe za zunanje bolnike in zagotovila takojšnjo pomoč y nujnih primerih.
Stivamsko cerkev bo obnovilo podjetje arhitekta Sbrizzi. Pfi delih obeh pogodb bo zaposlenih približno 20 delavcev dva meseca.
Urad za javne naprave pri ZVU je pred kratkim sklenil pogodbo s tržaškim stavbenim podjetjem Hirsch za popravilo rimokatoliSke cerkve Marije Pomočnice v Istrski ulici 53, ki je bila poškodovana med vojno. Pogodiba znaša približno 1,180.000 lir. Popravila vključujejo zidarska dela na stenah in cerkvenem vhodu.
LovišSa
Ukaz štev. 224 ZVU uvaja na anglo-ameriško področje Svobodnega tržaškega ozemlja lovišča, ki obsegajo skupno 50 hektarjev.
Lovišča se nahajajo na ozemlju, ki je last tržaške občine, katera pa je odstopila upravo tržaškemu lovskemu društvu.
cene zemljišča, ki je proglašeno za javno koristno, bo vrednost določilo pristojno sodišče.
Vsak prebivalec mora imeti osebno izkaznico
Po odloku ZVU it. 228 z dne 15. decembra 1949 mora imet vsak prebivalec nad 15 let starosti o-sebno ičkaiznico, ki si jo mora o-skrbetii najkasneje do 15. aprila 1950.
Preglejte volivne imenike
Do 15. januarja 1950 so ponovno na vpogled v občinskem uradu v ulici Diaiz, št. 23 - 25, III. nadstr., pregledani in popravljeni volivni imeniki.
iRok za morebitne pritožbe poteče 15. januarja t. 1.
Koledar ECA
Tržaški Urad za gospodarsko sodelovanje (E.C.A.) je začel razdeljevati svoj koledar, namenjen tržaškim gospodinjam.
Zaradi pomanjkanja časa so za-mogli končati le italijansko izdajo, ki pa jo bodo poslali tudi slovenskim gospodinjam. Urad E.C.A. javlja, da upa, da bo koncem tega leta izidal podobno knjižico tudi v slovenščini. Vendar bi pa slovenske gospodinje raje čakale še en mesec ali dva, samo da bi prišle do slovenskega koledarja E.C.A.!
DiJaSki koledarček
Izšel je »DIJASKI KOLEDARČEK« za šolsko leto 1949-1950, ki ga je izdalo dijaško društvo »Zarja na Jadranu«. Dobite ga v razprodaji pri Štoki in Fortunatu v Trstu in pri Katoliški iknjigarni v Goriči. Stane samo 200 lir. Dijaki ga lahko dotiijo tudi pri šolskih poverjenikih. Slovenci! Podpirajte naše dijake pri njihovem stremljenju po znanju in napredku. Kupujte »Dijaški koledarček«.*
Vaje narodnih plesov
V soboto, 7. januarja, bo prva plesna vaja za tiste, ki so se prijavili za »Češko besedo«. Vaja bo ob 20.30 uri v društvenih prostorih v ulici Machiavelli štev. 22.
Prometne takse
Finančni oddelek ZVU je izdal olbvestilo, da morajo lastniki lahkih motorjev kot »Vespa« in »Lam-bretta« ter motornih trokoles plačati od 28. decembra dalje prometno takso za leto 1950 pri pristoj-
Mavhinjski igralci vas vljudno vabijo na proslavo 160 letnice prve slovenske veseloigre
»Županova Micka“
s sodelovanjem recitatorjev in mavhinjskega pevskega zbora, ki bo v Nabrežinski kino-dvo-rani dne 8. januarja 1950 ob 16.30
Sv. Križ
Križani so ponosni na krasne jaslice, ki jih je v župni cerkvi postavil Slavko Sedmak. Jaslice so Si z občudovanjem ogledovali tudi prebivalci iz vseh sosednjih vasi.
Natečaj za študijske podpore
Odprti so natečaji za študijske podpore ameriškega študijskega zavoda v Solnogradu. Natečaja se lahko udeležijo študentje, diplomiranci in profesionisti, ki se zanimajo za študij socialnih odnošajev, ameriške literature, glasbe, zgodovine in gledališča.
Podrobnejša obvestila daje zavezniška čitalnica v Trstu, ul. Tremto 2.
O gradnji hiš
Nedavno podpisani ukaiz ZVU št. 222 prinaša jasno opredelitev iz-raaov »hiša srednje vrednosti in ljudska hiša«.
Ukaz, ki spreminja tako imenovani Tupinijev zakon, to je odlok »ev. 408 od 2. julija 1949, določa mere ljudskih hiš, ki se sedaj gradijo.
Po določilih tega ukaza ljudska hiša ne bo imela več kot pet sob in potrebne pritikline vključno kuhinjo, kopalnico, stranišče, shrambo ln poseben vhod.
Ukaz tudi predvideva olajišave za hiše srednje vrednosti, ki se gradijo, kakor n. pr. delno oprostitev davkov/ oprostitev pristojbin za stavbeni material ln olajšavo za hipoteko do 75 odstotkov.
Ni dovoljeno kupovati ali prodajati nepremičnin, ki so razlaščene iza gradnjo hiš in proglašene "za javno koristne, v svrho nadaljnje prodaje. V primeru spora glede
nem registracijskem uradu za motorna vozila, v višini, katero določa člen 2 ukaza štev. 43 z dne 7. marca 1949.
Podobno takso plačujejo lastniki vozil te vrste, ki so v prometu v Italiji.
Določila ukaza štev. 43 predpisujejo kovinsko prometno tablico. Te prometne tablice bodo v bližnji bodočnosti pripravljene za razdelitev na anglo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Do tedaj bo registracijski urad za motorna vozila izdal potrdilo iz boletarjev serije B. To potrdilo bo dokaz o izvršenem plačilu prometne takse.
Tečaj zq civilno inženirstvo na tržaškem vseučilišču
Glavni ravnatelj ZVU za civilne zadeve je dovolil za akademsko leto 1949 - 1950 na triaškem vseučilišču novi tečaj za civilno (gradbeno) inženirstvo s tozadevno diplomo.
Po mkazu št. 223 se bo vršil novi tečaj v sklopu pododdelka inženirske fakultete za arhitekturo.
Finančna straža
Fiskalni oddelek policije Julijske krajine bo oddeljen od policije Julijske krajine in ustanovljena bo posebna organizacija, ki se bo i-menovala Finančna straža (Corpo della Guardia di Finamža). To določa ukaz ZVU štev. 224, ki ga je pred kratkim podpisal generalni ravnatelj za civilne zadeve. Finančna straža bo delovala pod nadzorstvom načelnika finančnega oddelka ZVU.
Ta oddelitev fiskalnega oddelka od policije Julijske krajine, je v skladu z normalizacijo upravne organizacije na področju. Fiskalna
policija je postala del policije Julijske krajine, ko je bila ustanovljena leta 1945, toda sčasoma je nastala potreba te spremembe.
Razen dolžnosti, ki jih tej ustanovi lahko naloži ali poveri načelnik finančnega oddelka, bo finančna straža vršila sledeče dolžnosti:
a) preprečevala bo, preiskovala, ugotavljala in ovajala finančne kršitve;
b) nadzorovala bo v mejah zakona izvrševanje finančnih odredb in določil na področju;
c) sodelovala bo pri vzdrževanju reda in javme varnosti;
d) izvrševala bo drugo javno 'nadzorstvo Ovigilanza') in zaščito
(tutela), za katero je pristojna po posebnih zakonih.
Glavni stan bo nadzoroval vse oddelke te ustanove v vseh zadevah vključivši izvrševanje službe, disciplino in upravo.
Osebje finančne straže, njena oprema, dodelitev vojašnic, prevoz in prehrana, bo predmet sporazuma med finančnim oddelkom ZVU in javno varnostjo.
Finančna straža bo vršila službo v soglasju s predpisi kraljevega odloka z dne 6. novembra 1930, štev. 1643, razen če finančni oddelek določi drugače, toda vedno izključivši tiste ukrepe, ki se nanašajo na naloge, funkcije in dolžnosti vojaške narave.
Vesti z Gori&lcega
Za poživitev obmejnega prometa
V Rožni dolini ob prehodu pri »Rdeči hiši« so se v zadnjem času ponovno sestali zastopnikii go-riške pokrajine in zastopniki predelov, ki so bili priključeni k Jugoslaviji, da bi Se domenili glede praktičnega izvajanja dogovorov o obmejnem prometu, zlasti o izmenjavi raznega blaga. V torek 3. t. m. je bil zopet tak sestanek. Italijanska delegacija, ki jo je vodil dr. Del Neri, ravnatelj Zveze trgovcev v Gorici, je imela razgovor ž zastopniki onostranskih zadrug. Slednji so predložili nov seznam predmetov, ki bi jih radi nabavili, goriška delegacija je pa predložila Vzorec blaga, ki je bilo naročeno pri prejšnjem sestanku. Ti sestanki se bodo še nadaljevali in smemo pričakovati, da se bo prekomejna izmenjava blaga v kratkem pričela.
Izstavljeni volivni imeniki
V oddelku za volitve v mestni hiši so do 15. januarja na vpogled izpopolnjeni volivni imeniki kot jih je sestavila tozadevna volivna komisija. Dolžnost vsakega je, da jih pregleda in vloži potrebne reklamacije.
Popravila so se pričela
Popravila kamionov, ki so bili pripeljani iz Slovenije v Gorico, so se že pričela. Ko so pregledali prvih 10 vozil, ki so prišla kot nekaka poskusna skupina, so ugotovili, da so v zelo slabem stanju in potrebna temeljitih popravil, ki bodo dala za okrog deset milijonov lir dela. Ze zamo s tem je za dlje časa odstranjena huda kriza, ki je prav sedaj ogrožala goriške mehanične delavnice. V krogih Trgov-sko-obr>tne zbornice vlada odkrito zadovoljstvo, da se je končno začel izvajati gospodarski dogovor, ki sta ga sklenili goriška pokrajina in Slovenija in se pričakujejo lepi, obojestranski uspehi.
Prefekt zopet v Gorici
Prefekt dr. Palamara je bil za praznike odšel na kratek dopust. Zadnji torek, 3. t. m., se je pa vrnil in takoj prevzel svoje posle.
Amnestija za sveto leto
Italijanski Uradni list z dne 24. decembra t. 1. je objavil zakonski dekret predsednika Republike, s katerim je proglašena amnestija za vse prestopke proti določilom zakonov o preskrbi prebivalstva s hrano itd., v kolikor ne znaša odgovarjajoča kazen več kot 6 let zapora, odnosno temu primerno denarno globo. Dosmrtna ječa je iz-premenjena v zapor 24 let. V vseh ostalih primerih, torej za prestopke proti drugim zakonom, pa sta obsojencem s kaznijo do petih let odpuščeni dve leti zapora, obsojencem z daljšimi kaznimi pa tri leta. Denarne kazni se znižajo za 300 tisoč lir. Kazen je v tem primeru odpuščena pod pogojem, da, obsojenec v nadaljnih petih letih po objavi tega dekreta ne bo zakrivil nobenega novega kaznivega dejanja.
Smrtna kosa
Star osemdeset let je tdk pred božičnimi prazniki preminul v Gorici kamnoseški mojster in kipar Anton Bitežnik. V svojem dolgem življenju se je večinoma bavil s kamnoseško obrtjo, toda dokaj svojih sposobnosti je posvetil tudi kiparstvu, v katerem se je kot kamnosek izpopolnil na višji kiparski šoli. Nekaj let je bil učitelj kamnoseške in kiparske obrti na strokovni šoli v Nabrežini. Dve njegovi priznani deli sta nagrobni spomenik pesnika Simona Gregorčiča pri Sv. Lovrencu in mogočni nagrobnik dr. Antona Gregorčiča v Standrežu. Naj počiva v večnem miru!
Standrež
Par dni pred koncem leta je neizprosna bolezen ugrabila mladega moža, 29 letnega Bruna Nanuta. Zapušča vdovo in malega otroka. Pogreba se je udeležilo obilo va-
ščanov, ki so s tem pokazali, kako jih je bridka smrt zadela. Pokojniku želimo večni mir, preostale pa naj tolaži Bog!
Nekateri hočejo pri nas vpeljati kmopredstave. To delajo iz golega dobičkarstva in jim ni nič mar škoda, ki jo bo vas trpela v moralnem, .gospodarskem in narodnem pogledu. Včasih so se čisto drugače postavljali s svojo narodno zavednostjo.
Planina na Vipavskem
Pri nas smo doživeli izrederi, v naši podeželski (zgodovini edinstven dogodek: istega dne sta umrli materi dveh duhovnikov in sita bili tudi istega dne skupno pokopani. Zgodilo se je to 16. decembra. Zjutraj je umrla madi tukajšnjega domačina g. Antona Strancarja, ki je sedaj po imenu kaplan v Tol-minlu, v resnici pa v vojaški službi na Visu, zvečer pa mati tukajšnjega župnika g. I. Petriča. Skupnega pogreba se je udeležila ogromna množica ljudstva in 15 duhovnikov. Vodil ga je vipavski dekan, ki je obema pokojnicama lepo govoril in ju stavil materam za vzgled, saj Sta svoji družini skrbno in pošteno vzgojili. Naj blagima materima sveti večna luč!
Z A H V A L A
V s e m , ki so mi v težkih dneh smrti in pogreba moje drage žene stali ob strani, se sedaj iskreno zahvaljujem. Posebna zahvala naj gre č. g. župniku Rutarju in č. g. Vošnjaku ter pevcem.
Pevma, 29. dec. 1949.
PERAT IVAN
Drobne vesti iz Slovenije
V Ljubljani je bilo drugo zvezno glasbeno tekmovanje iz vse Jugoslavije. V vsem tekmovanju je bila podeljena ena sama prva nagrada. Dobila jo je sopranistka Valerija Heybal, članica ljubljanske opere. Izmed Slovencev je dobil tenorist Francelj drugo nagrado.
Spomladi leta 1950 izide nova velika izdaja Slovenskega pravopisa. Naklada ho omejena na 25.000 izvodov in knjigo bodo dobili samo tisti, ki jo pri svojem delu nujno potrebujejo.
30. novembra so v Kranjski gori odprli najdaljšo smučarsko vzpenjačo v Sloveniji. Vzpenjača vodi na Vitranc. Nova smuška proga je dolga 3.400 metrov, višinska razlika za iznaša 340 metrov.
Odgovorni urednik: ir. Janke Jež Tiska:
tiskarna »ADRIA«, d. d. v Trstu
Ortopedik
NICOLA BECCHI
TORINO Via S. Giulia, 32 - Via Guastalla, 12
specialist za odstranitev
KILE
(brez operacije)
objavlja novo priznanje:
»Spoštovani g. N. BECCHI!
S tem pismom Vam izražam svojo hvaležnost za ozdravitev svoje obojestranske kile, ki je po tolikih letih, in tolikih poskusih s pasovi in z drugimi načini popolnoma uspela s pomočjo Vaše posebne priprave in Vašega stalnega prizadevanja.
LAMBERTINI ARISTIDE Castelmaggiore (Bologna)« Ortopedik sprejema:
v GORICI: v sredo 11. januarja v hotelu »Posta«; v TR5SICU: v soboto 14. jan. v hotelu »Lombard ia«.
Radio Trst II
(360.6 m — 832 Kc-selc.)
Dnevne oddaje; 7.15 - 8.30, 11.38 -14.30, 17.30 - 24.00.
Ob nedeljah: 8.00 - 24.00.
Poročila dnevno: 7.15 (izvzemši me-delj), 8.15, 12.45, 14.00 (izvzemSi nedelj), 19.45, 23.15.
Dnevni pregled tiska:	14.15	(i£-
vzemši nedelj).
Nedelja, 8. 1. 1950:	8.45 Slovenske
narodne pesmi izvaja Marijo Sancin. — 13.00 Glasiba po željah. — 15.00 Sprehodi po našem podeželju. — 16.30 Scottova ekspedicija >na južni tečaj.
19.00 Pogovori z ženo. •—	20.00 Z narodno pesmijo po Sloveniji.
21.00 Z domače knjižne police. • -22.30 Nočne plošče.
Ponedeljek, 9. 1.: 13.00 Iz ruskega glasbenega sveta. — 18.30 Glasba raznih narodov. —	20.00
Športna kronika. 21.00 Opera -Puccini: Boheine. 23.00 Serenade in romance.
•
Torek, 10. 1.: 13.00 Glasba po željah. —; 19.00 Filmski trak. —
20.00 Opeime arije in dueti. —
21.00 Vzori mladini - Janeiz Vaj-kart Valvazor. — 21.30 Čajkovski: Simfonija Manfred. — 22.40 Večerje melodije.
Sreda, 11. 1.: 13.00 Iz španskega glasbenega sveta. — 18.00 Mamica pripoveduje. — 20.00 Nekaj slovanskih skladb. — 21.00 Razgovori pred mikrofonom. — 22.00 Simfonični koncert.
Četrtek, 12. 1.: 13.00 Slovenske motive izvaja pevski duet in harmonika. — 18.00 Glasbeno predavanje. -—	19.00 Slovenščina
iza Slovence. —	20.10 Vokalni
koncert sopranistke Otte Ondi-ne. — 21.00 Radijski oder - Jurčič - Jevnjkar: Deseti brat, drama v petih dejanjih.
Petek, 13. 1.: 13.00 Glasba po željah. — 18.40 Schrammel kvintet. —	19.00	Tržaški kulturni
razgledi. — 20.00 Vokalni koncert. — 21.00 Mojstri besede -Claude Farrčre — 22.52 Južno -ameriška glasba.
Sobota, 14. 1.: 13.40 Slovenski narodni motivi. 18.00 Glasbeno potovanje. — 18.30 Oddaja za najmlajše - Košček svinca, orientalska pravljica. — 20.10 Klavirski koncert pianistke Mirce Sanci-nove. — 22.00 Plesna glasba iz preteklih časov.
Naše naročnike na STO-ju in v Italiji obveščamo, da je s 1. januarjem 1950 povišana mesečna naročnina na 85 lir.
Sirite „DEMOHH9C1]0“
Mizarsko podjetje !
Milivoj Pertot Barhovlje, ul. Bovcdo 15 - tel. 39-01 izdeluje:
vsa stavbna deli • pohištva vseh vrst • tudi po načrtu -čolne _____________
7
KDO
Kerže
Trg S. Giovanni 1
jma na zalogi štedilnike, peči najboljših znamk in dobro znane trajno goreče peči Zephir
tudi na obroke
jSovci, pozor/ |
KUNE BELICE - KUNE ZLATICE
za direkten eksport t Ameriko PLAČA NAJBOLJŠE po dnevnih cenah
OTI. Jischer
TRST, VIA P I E T A’ 24 (Telefon 93,134)
111 iza p] 11 Movalci T podjetniki •
Kole ta trte, deske s mre* kooe, mačet snooe in trt dih le so o, trame, oexd« ne ploSče, furnir, parkete in droa nudi na/ugodneje
TEL. CALEJI 90441 TRST
Viala Sonnino, 2 4
LASTNE PROIZVODE NUDI PO N A J N I Z J I H CENAH VSEM BUFEJEM, TRGOVINAM Z JESTVINAMI IN GOSTILNAM  ---------------->
Skladišče, prodaja in uradi: ul. Lazzaretto vecchio 9 A telefon 46-40 - Tovarna: ulica S. Cilino 42 - telefon 95-527
^■ukcevc^
NECCHI novi model B U
NA OBROKE
za vezenje, krpanje, obšivanje lukenj, prišitje gumbov, čipke, cikcakaste šive. Vsa dela se izvršujejo brez okvirja. Pouki za vezenje brezplačno.
ŠIVALNI STROJI na industrijski tok za čevljarje in krojače. PRODAJA NADOMESTNIH DELOV. RADIOAPARATI najboljših znamk pri
T UL L I O
TRST - ul. C. BATTISTI št. II Tel. 65-33 — T R Z I C , na Korzu
Največjo izbiro
ZIMSKIH PLAŠČEV, POVRŠNIKOV, LODNOV, DEŽNIH PLAŠČEV, OGRINJAL (mantelline)
po brezkonkurenčnih cenah.
dobite pri
Magazzlni del Gorso
Trst
C o
r s o
Tržaško krznarstvo - Pellicceria Triestina
TRG SV. IVANA (Piazza S. Giovanni) št. 4 - III. nadstropje
UGODNOSTI PRI PLAČEVANJU