Alsólendva, 1919. jun. 29. VI. LETO             24. ŠTEV.
Proletárje svejta, zdrüžite se!
ti
Cejna novine je:
 Na'cejlo leto	. . .	.	.	. . * ..	.	10-40 K
 Na po leta .	...	.	.	. , .	.	5 25 K
Edno Štev. 20 (filerov.
Političen, drüžbeni i pismeni list za stár osl o venec.
Prihaja vsáko nedelo.
.Vrediteltstvo s izdajiteístvo: Politične kómlsárije tiskárna propaganda.
Már Kapitálizmuša.
      Apoštolje navalani svejtskoga méra iso se páli oglásili v. Ráriši. Velikoj Nemškoj so že dáli te »bláženi már« smrtni vdarec. Zdaj. je pa na réd prišla Nemška Austrija. Njoj so tüdi podelili takzváni svoj [mer, šteri je zaistino drügo nej, kak ti [smrtna osoda szá stárvje politično i gos-podárstveno' gledoč.
I, * Kapitáiizmuš ántánta .je páli. posvedočo z ednim činom svojim hüdobneši od svoje vse klačüne te tyranske politike. Mérni kontrakt, šteroga je novihArstvo nemško na svejt prineslo, je dobro svedočanstvo stári ja našega, po Šterom se lehko če j ni káprtálizmuS inrpemlistički, kakti náj-iposlédnja fdza biti njegovoga nedostát-Böga.
ImperializmuŠ nemre biti dopüstliv, nidti veikodüŠni, on nej še je vojsküvao nigdár za misli, nidti nešče VVilsonizam (.14
točka] je on . skupijo svoje misliš gledoč na mér politično dredjen j.é narodov j. t. d.) vu .živlenje národov vöspelati; njegov düši ve ni réd ga prisiljáva, da náj H v ni-, konj ne včini proti njemi, i da v vsem zákone svoga drüštvenoga živlenja spunjava.” 
Vodili’ so nepresfflnógia, .gospedarSt vene.maijiovre, boje za podpomágo svoje dobfóbtíiiösti z edne strüne, te z drűge strüne so se grožaH,med sebom nepre-lienjano, imperialižmuŠ ántánta i nemško-austrijski te bivši vogrski za kolöne v tih in skrb' kraji naj i Sa pojétok--'-Balkánskr.'-Vto.rri bóji gospodáfstvenom je kapiráliz-niuŠ sam od sebé onemogaO. -
Preminoli boj šo nej Srednje europske držáve zgübile, nego ga je zgübo kapitá-lizmuš sam. Padanje -se njgpvo.se jé zgodilo nájprvlé. v onim držánjam, v šterim se je pod loga kapiiálišiov, ta nájslsdnja,	vojska,
podrla. Po vsédi- so nastanole revolucijo
politične, Štere je prolètária v boji .vmnogo trpéča v zhákj demokrácie izvőjŠtila. V Nemškoj So šteli mesto imperializmuŠa postaviti parlamentársko demokracio....
Tem revolucijam je fundamentálsko zrok bio Wilsonizmuš gledoč na samo-ravnitelstv.o národov i, t. (F. Mláde držáve so želelo mér, a bogáštvina pa je štela v boji si spravlene millione doljsoložiti. Ali neve držáve so želelo i potrebne nadale i lierb kapitálizmuša.
»Zmágajni« ántánt-kápitálizniuš je nej vödila.lübéznost-bratinska, on je »pobedio«
- svejt, i tak posledké njegove zmáge mogao je vživati. V pobedjenim državam je ka-pitálizmué oživiti več nej mogao, živeža, je /tej bilo . nadale prestao i mednárödni kapitálištov piac. IvipitáíizmuŠ je vmro, buržoázia zabodne Europe se sebé proíi-naišla z gládnov, raztrganov prdletáriov,
Konec boja je nájprvlé v-izhodnoj i snednjoj Europi doprinašao svoje sádova za
Log odločenjá.
Nadalnje.
II.
Dregetajóči od stráha, brezi vsega glása, prime te mládi Človik rokó svojega vc&itela ino Šla sta, bejžala sta onedva [brezi pokoja. Drevje je samo tak, kak letelo • vkraj kre njidva i čüla sta i glás pókanja svoji stopajov za sebov. Vöre 'minéjo ino itak sta ešče vu lógi.
— ó, kak sam trüden I Si zdehne gor te mládi Človik ino Celó obnemoreni ipostáne na ednoj križopotji.
— Ešče dugo pót máva pred nama Hno nidti do smrti ne doségneva nájni cio. Ali gléda] esi, naprej ti ga pokážem! j., Ino kak svojo rokó, z naprejkazajő-čim prstom, gorzdigne njegov voditeo: te mládi Človik na ednok samo na ednoj, z drevjom okoli vzétoj, čisti ni loga, kak v kákši živi, tihi kaj pa j mozia, sám sebé vidi, po navadnoj kölnoj póti, proti svojemi domi idóčega. Ali kak se tak z ča-
soma či duže bliže k svojemi dőmi Približava ino kak svoj dóm dosegne: ne' čüti več nikše želenje, nikše lübézni proti svojoj mládoj, lejpoj ženi, ár je cejl.a njegova miseo samo na správlati je. imetka obrnjena.
Naprejvzeme páli' vsakdanéšnjo deto Svojega vučitelskoga stáliša, svojega máloga vesničkoga vérstva, ali nej več za znanosti dobrote razširjávanja volo med delajóčimi, nego naj si kak nájveč vrejd-nosti správi vküper.; Vidi svoj, cejlí Žitek "v deseti, dvajseti, treseti i v stirdesétom leti svojega dela. Vidi se, vu šéstdfeséipét lejt-noj .svojoj starosti, na smrtnoj posteli sedéčega, za hrbtom, z vánkišmi podprej-toga i svoje cejlo živlenje skózpremišlava-jóčega: kak je svojo, zdaj* že skoro pét lejt pokojno, ženo nigdár nej lübo, kak se je i ona vkrajobrnóla od njega. Kak sta zgübila svojo sedem lejt staro, slabo, največkrát betežno jedino hčér, Šteroj je, zná bidti, nidti i on nej bio právi oča, ár sta se obadvá, za vékšega haska i dobička volo, nájvečkrát vsigdár z drügimi pajdašija, drüžila.
Vsigdár sta obadvá, z ženov vréd, samo imerek k iímetki, vrejdno^ k vrednosti, pejneze k pejnözam dejvala vküper, brezi pokoja, brezi milüvanje drügi. Od najvékši siromákov sta vküppoküpila 220 plügov zemlé, četvéro hrambo ino spravila sta si zvün toga više od síirdesét jezero gotovčina tüdi. Ali kak bi naj dobo v rőke ešče telko, ešče i več bogatstva: od toga si premišláva, v tom si tere gíáVp te mirajoči starce ešče v slednjoj Svojoj vöri.
Vidi etak nej samo svoj céjli Žitek, celo do groba, nego i nešterne svoje, med jezermi siromák mi, čávnič tak, kak on deiajóče, vesničke bogáte vérte, z svoje i z bližánji vesnic. Vidi váraške bogáte tržče, meščane (pörgare), tvorničáre (fabrikante); pejnez i zemlé knéze, méšne i vékše ob-lastnike, od vesničkoga notar]oša do ministra, od soldačkoga poddesetnika do generališa ino vsej eti glave: krále í casara, za šteri máli račun se velka vnožina siromákov skrbi, njim vso Jeli kolo i lepoto etoga žitka priprávla. Vídi vsa trplenja človečánstva od stároga vrejmena mao do
2
NOVINE
1919. jun 29.
dobrobitnost i stánje proletárie. Kapitáliz-muš ántánta je naimre pobedio bogatov ino Srednje europe, ali milliárdski dug, pre-pravleni póv nadale sama buržoázia, štero je zmágao, se njemi je protivila. Da se oslobodi, mogao je ropati, na prosto z kradni ov bi vrači jo rane včinjena. Ooparstvo njegovo je odrédio na hasek buržoazie, i na kvár same proletárie.
. Nemško je ántánt že na odločbo poti postavo. Zdaj je prišla na réd Austrijska proletária. Zadohila je tá proleíária tüdi kontrakt mérni od kapitálištov. Samoravni-telsfvo národov je páriška konferencija preobrnola, okrivila fundamentalno točko Wilsonismuša. Nemška Austria nemre sé odločiti,, k šteroj državi bi se priklüčila, brezi pitanja i dovolbé saveza národov. Kapitálizmuš je vzeo njoj trgovinske brode i nidti ne dobi pót k morji, tak je za njo trgovina slobodno od njih prvlé telko naglášena na veke.prestala. Kak se z toga kontrakta vidi, ántánt ščé Srednje Europo Sebi kolonizirati. Póv Srednje Europe na duga lejta sebi dol privezali, da tak on sam more se' rèjšíti od onoga silnoga duga, Šteroga je poofrčio te nesmilene ali že na srečo vmnogih preminoli svejtski boj. Ino da si to zagvüšö, naprosto je odrédila, ka Nemška Austria jedino samo Smej meti vojsko od 20*000 lűdih.
Za proletáriö Nemške-Austrie je naslonila Vöra, čas zdaj . biti ali pa ne biti. Posvedočilo se zdaj)' i znova, ka ántántski kapitálizmuš né čejní poniznost, da mi-renje ž njim ne pela do Cila. Revolucia, čista proletárska politika; ali potpund spadnete politično, gospodárstveno te morálno.
Zaberimo si zdaj!
Posvedočilo se je, ka mér, svejtski mér	samo	vojskovanju	revolucionarsko
proletárie je mogoče doprineso a nikša drüga politika nidti zavlačenje drügo.
G le! Náj poglédne naša Vogrska prole tária kontrakt mérni Austriji dáni, ka da čáka od ántánta. Za bojni dug, jedino samo Nemška-Austria i Vogrska držáva da sta do-govornivi, ino da náj samó njévl samivi ga rejšavleta.
Nóve	države samo	ščéjo na	sebé
vzéti	dug	pred bojnov	včinjeni;	bojne
posode, nadale dugé za vremena bolnoga napravlene, da náj samo Nemška-Austrija i Vogrska rejšavleta.
Tak po tom more se	dbgovárjati,	more
se do Cila pridti, more se paseo naš te teški mérno rejsiti ??? Stojimo pred vremenom za nás istinsko voznim, gda se bode posvedočila moč, te rejšilo pitanje pa vse. veke kapitaliz-muša i proletárie svejta, što si je zabrao, za onoga več nega više nazadiivanjé. Edna pot jé samo, edna mogočnost. A tá je jedino samo vojskiivanje revolucionarsko proti kapi-tálizmuši i odstop od njega na vse veke.
Notrijemanje Papirnatih
Pejnez.
(Bank.)

Rev. í^av. Sovjet (ttinács) je, pod num. III. .na papirnate, pejneze gledocs od auszt.—vogrszke banke vödane, szledécsa odrédo:
§ 1.: VogrSzka Sovjetrepublika stoji na podlogi potpune nezavisznosti finaqci-alszke,, finánczialszki promet Vogrsz,-Ausztr. Banke dolpretecsé leta. 1919/ m. 31-ga dep.-ra; Rev. Rev. Sovjet to dosej-
maosnje jedinsztvenoszt financzialszko ne-poduzsi, papirnate pejneze (banke) Vogrsz.-Ausztr. Banke od denešnjega dnéva po< sledécsi odrédba] po malko de notrijemaol i premejni z prometnem pejnezami.
§ 2. ■ Papirnati pejnezi od SO, 100,\ 11000 i ÍOOOO K Ausztr.-Vogrszke Banke leta 1919. jun. 30-ga bodo prestáli biti za-konszka placsilna sredsztva. Banke od' 10 i 20 Kor. do Z. 1919. jul. 31-ga, od 1, 2, 25 l 200 Kor. pa do 1. 1919. mejszeca deczembra 31-ga bodejo osztali v prometi.
§ 3.: Papirnati pejnezi Ausztr.-Vogrszke Banke v 2. §. naznácseni po osztanovle-nom vremeni za placsilna szredsztva sí nüczati ne morejo, nidti gormejniti nidti se ne primtíjo.
§ 4.: Papirnati pejnezi Ausztr.-Vogrszke Banke v § 2. oznacseni po dol-pretecsenji osztanovlenoga vremena za 6( dni pri postanszki kaszaj ali pri šterom stécs pod paszkov Sovjetrepublike sztojé-csem insztituti (kaszaj) fanincziálszkom se lehko notrimejnijo i dájo.
§ 5.: Po tom osztanovlénom vremeni papir, pejnezi Ausztr.-Vorgszke. Banke (šteri (nej so notrimejnjenji) vrejdnoszt i cejno zgübijo, one te mejniti sledi nemre, samo poleg vazsnoga zroka volo i doptis-csenjem višešnje financzialszkè oblaszti se Slobodno bodejo gorimejnili tej zaosztali pejnezi.
§ 6.:- Z prometa z porábe vövzéti papir, pejnezi za osztanovlenogžfvrémeria pri institutaj (kaszaj) v § 4-tom oznácsenih se lehko delpolozsijo i polina toga polpo-lozsenja dá se zanücz, porábo vérti.
§ 7.: Notriménjeni papir.. pejnezi pes1-! tankoIni glávnomi fináncialszkomi institutfl Ausztr.-Vogrszke Banke, v krajinaj pa poszredilnim insütutami se poslo.
denéšnjega cajta, cejli národov robstvo, temnice, teji mantranje, groznosti bojn, štere so oblastnicje svejta samo za toga volo vrgli na delavno lüdstvo, náj si oblást svojo, ijiietek Svoj na dale zagvüšajo j povékšajo.
Vidi pred sebov yse eto, kak vu sneh, ete na križopotji logá stojéči mládi Človik, vse One, Šteri so, kak on, dohróto i lübéznost v žitki nigdár nej Poznali; šteri so, kak on, siromaške delavce, vu vsigdár vékše siromaštvo Spravlali. Vidi vse eto ino sám sebé na smrtnoj posteli, kak si v sledjem hipi svojega živlenja ešče itak na správlajo vékšega imetka misli, dokéč si obslednjim zdehne, nazáj se prevrže na vánkiše i merjé . . .
Ino te na zemlo dolispádnjeni mládi člóvik, kak vkrajpüsti rokó svojega voditela i glavo svojo z rokmi pokrije: na yednók i zarazmi včenjé i opominanje svoje práve matere zemlé, Štera vso svojo deco na dobróto i lübéznost vesi. Kak da bi ga Što smekno v Srcé, strsue se od toga akózpreživóčega, zobstonskoga, jezernim i
jezernini' drügim na kvár, samomi sebi brezi vse mirovnošti, brezi vsega vesélja stojéčega svojega žitka.
— Strašen. si ti, Što si tak, ki me tak lagoje vodiš?
— Jas sam Imetek i moji verniki so glavničárje (kapitalištje)!
— Idi vkraj. Odidi od méne! — njemi skriči té mládi Človik, gda se proti zemli obrné ino svoje lice na zemlé položi.
Eden grdi smeh se začüje ino sám ostáne on.
Kak se páli gorzdigne z zemlé i goristáne, na ednók i pred njim stojita Oviva drügiva dvá možka.
— Ka delaš ti tű? — sta ga pitala.
Mrejti morem, — právi njima te mládi Človik — pomilüjta me!
— Zaberi si ednoga voditela med nama. Nego samo ednoga máš lehko med nama dvema ino tvoja skrb je, šteroga bŠo meo!
Te mládi Človik, ednoga za drügim, poglédne teva dvá možka ino z svojim poglédom prí onom postane, šteri je svetlo čarno oblejko meo na sebi, z erdéčim svilnatim pojásom okóli sébe, z na dugoj dolviséčimi krajnikir
—: Tebé si odeberém ! právi njemi J
Brezi vse réjči, se na tiho osmejé te nepoznáni, prime ga za roko, na štercu ja te, te drügi, kak kakše prikázanje, premino! z óči njegovi.
Rim stráha, drjp rokó svojega drügoga voditela te mládi Človik ino Šla sta, bejžala sta onedva skóz po lógi brezi Pokoja. Vöra miné za vörov ino sta ešče itak vu lógi.
~ Ó kak sam trüdem! si zdehne gor te mládi Človik ino Celó brezi vse móči poslüne na ednoj križopotji.
— Ešče dugo pót máva pred sebov ino samo po smrti doségneva nájni cio. Ali naprej ti ga pokážem !
Nadaljávanje.
1919. jun. 29.
NOVINE
3
§ 8.: Pri notrimejnjeni tej bank se neszml nikši procent (%) dolracsunati, kasze One morejo notrhnejniti v vrednosti kovonskoj.
§ 9.: Ki pa v § 2-om naznácsim i po dnévami osztanovlenimi z prometa vövzéte pejneze za placsilno , sredstvo nücza, gori-meja/, ali pa proti odrédbi zgrejsi, príde pred ■sod revoluczionarszki i bode kaštigan nadale vsze takše pri njem nájte papirnate pejneze bodejo odnjega vkrajvzéli.
§ 1-0.: Ki bode takše goriglászo on dobi polino tiszte Summe.
§ 11.: Ta odrédba šztopi v mocs z dnévom oznanenja i sovjet lüdstva gosz-podársztvá de oprávlao z njov.
Füleky József                 Révész Nándor
kotriga direktóriuma.              pol, zavüp. sold. Slov. krajine.
Pollák Károly
	šekrctár.
     Na póti zmáge.
Vojniki naše rdéče vojske so na roparske čehe nesmileni vdarec dáli. Sigur-lno$t, te samovjest naše vojske je döprneslo ite tak dugo željeni čas: da se naj tá fóroparska,j vandalska vojska z držáve naše pobéra ednok. Vogrska proletária je dos-Hdjni odgovor dálax na napád zvünSki i Znotrašnji proti nás impeifálizmuša med-národnoga.	j..
f Rdéča náša vojska v svojoj zmágaj-noj póti je prišla k nóvorni móčnomi stánji: njéna zmágajna roka, Štera je ropare roman ske ii česke porodila, štera je za-Id-ržala gori na póti lakote i stirala z zemlé [od kapitálistickoga ,tyranstva ödslobodjene,
: znőva .i znóva zmágajno, pobjedno napredüje düše j mao ešče gori neoslobodnjenpj Izemli. "	
Naša vojska je po dugoj i trdoj bitki pobila vandalske čehe poleg varoša kásše j tak se je ógromno velika krajína od čehov doséjmao opsednota gorioslobodila. Neprestanoma tira, bije zdaj nehajnoga nevarnoga neprijátela našega, šteri zdaj že nerédno beži proti svojemi domi impe-rializmušá vinskoga.
Za dugoga svejtskoga boja pun nevole i stráda so dostakrát dali vö oznano od oslobodjenja tálov držav te várošov voditeli vojne-kotrige kapitálizmuša. V krvávom, 5 lejt trpèčen boji So prerrinogo-krat oznanoli zmagajne giásè. Popevali so od oslobodenja várošov, prebiválstva z rejčmi * jakosti.« Ali v njuvim oznanaj se že te pokazala nakána hüdobna. Dela, opravlanja so bila te samo pred znanénja deli, štera zdaj ščejo kapitálisti vöspelati. Radost njihova je bila lažna, sebična. Cil j edini so pred očmi meli nej ka bi po zakona] juša i človečanstvo hodili, nego samo da v takzvánim »goroslobodjenim krajinaj« i nadale morejo žepke svoje na-punjávati te gtiliti Prebivalstvo tej krajin.
Zaistino za prebiválstvo nazájvzétih i goroslobocljenih krajin nej je bila nikša Prednost; ja, njihovo takzvano »goroslo-bodjené« za njih nej je prineslo nikše polakšanje, nego je zaistino značilo i do-prineslo na šinjek njihovo tvranstvo i oroparstvo. Tak, da je proletária goroslo-bodjenih krajin kak prvlé, tak i sledi pod jármom potežitelov .svojih stenjala, ino zavzétje nej je drügo poozrocitelo za njih kak, da premejnio vért njihov tyranski, da drüga nova buržoázia je njim vživlenje njuvo oteščavala.	.
Proti vsem tem bojnskim oznama kak so drüge oznane .naše zmagajne *rdéče vojske. Zavzétje tej krajin za proletárív zaistino goroslobodjene znamenüje, te bode i nadale oznanüvalo zaistinsko oslobodo v bodočem zmágajno napredüvanje naše rdéče vojske.
Vojska naša proletárska prinesé zaistino goroslobo bratji Svojoj, goroslobodo od. jarma kapjtálističkoga vse; klačilnoga. Na tej krajinaj mesto njihovoga gospodstva Stopi ravnanje národa -i včasi se začne dolterenje jarma nesnošnóga kapitalištva. Ooroslobodjena proletária v# roké vzeme po vsedi gospodsko, mtič, da tak po tom naj. pravica svetlosti se širi. med bratiiii proletarskimi,.	. ,
Ztém, ka naša rdéža vojska nazáj bije i tira vojsko hüdobno i brezdravno« i očiščavle od njih opsednote krajine nešče 2 intergritat (cejlovitostj zaistinitiü; -nidti granice od 1000 teji stoječe 'državi Vogrskoj nazaj spraviti i — postaviti. — Ne!

Od 1000 lejt mao gorstojéče vogrsko držánje nej, je nikak i nigdár biIo držanje delajoče, nego na vládi bivajočih kapitá-lištov , krajína, v šteroj je vsaki jednako delajoci ječao pod jármom robsta,. te zrablistva sebičnoga tedašnjè. huržoazie.
Da se že jèdnok razmimo !!!
Vojske naše vogrske pröletária zmágajno napredüvanje nej je párodni boj, nego je jedino samo edna fáza, tao k rüšenji kapitálizmuša od Hrane medaárodne reválucije..
Proletária Vogrska za narodni cio še ne bori, vojsküvlè, nego za mednarodni.
Ne oslobodjávla záto Slavöško, ár je ono bilo eden tao že 1000 lejtnoj državi vogrskoj, nego záto, ka tó želi svejtska revolucija, tó je tao nam dáni z svejtske revolucije.
V tej krajinaj ne bodè' več poležene národno, Ár z rüšenjem kapitálizmuša prestáne z ednim i poležene národno. Proletária bode v roke vzéla moč, i na nikoj spravlenjem buržoazfie bode prestal i pitanje narodnosti. Zaistimio se bode samoravniteltsvo proletarsko.
Z ednov rečjov proletária bode zvráčila rane, bode postávila mesto držáve kapitdlističke, držánje delajoče lüdih.
Goszpodársztvo.
Zaszlüzsne priiozsnoszti. Nes-csemo sze duzse po sz veli sztepati! Nam trbej v našem domácsem kraji zadoszta priszlüzsni priiozsnoszti odpreti. Tá neogibna potrebcsina sze pa dá z omogocsitvov po-véksanja pridelanja doszégnoti. Za razvijanje i povzdigo pridelanja pa szo pripo-mocsne prilike potrebne. Takše pridelke prilike sze' morejo od naše priprávni ljüdi iznájti i sz pomocsjov vláde presztopnoga novoga réda naréditi. Za to naszledécse narédbe v pogléd pridejo:
1.) Narejanje zseieznic: edne, od Ka_ nizse ali Lendave prek Beltinec, Szobote v Radgono, drüge od Monostra prek Sv. Jürja. Szobote v Lotmerk za razvoj vozsnje, za izvozsnjo i privozsnjo, to je za pre-menitev pridelkov i drügoga blaga; (zové sze »promet*).
2.) Naprávlanje edne elektrárne za izhasznanje velke vodno mocsi Müre v . preszkrb masinszki delavnic cele krajine.
'3.) Posztavitev zglédnoga kmétsztva ■za vszakse znamenita poszébno zemlje-delsztvo z predávnimi šolam! za teoreticsno i delavno vcsenjé lüdsztva, tüdi za roko-delsztvo potrebne doinácse skéri i drügi priprav.
„ 4.) Organiziranje i nasztavitev pride! ni zádrüzsnic iz veleposzesztni poljedel-cov, máli i vékši kmetov (pávrov) za zavedno obdelanje i izhasznanje zemljé gledo cs na szilje i krmo pripávlanje, zsivi-norejo i krmljenje kakti v vrédnoszt szpráv-lanje pridelkov.
5.) Nasztavitev kemicsne krmopreisz-kávne priprave v Szoboti.
6.) Posztávlanje priprávni fabrik, kak na priliko: Cigletiica (opekárnica); izdel-nice poszode, kopanj i szopárni dimnrkov (rorov) iz ilójce; mlin; prelníca i tkáinica; szüsilnica za krumpiše, repo i szád; delavnice naprávila mészne mele za krmo iz poginjene sztvári, roscsov j i i klálni - odpádkov; klálnica i hladiscse; mthov4rnica (zsejfárnica) i szvecsárnica; delavhica za pridobitev kolbász i sunk; itd.
Poljedelsztvo. Znanoszt poljedelsztva kmetijstva ali zémljedelsztva obszéga: ;
• a) Obcsno (szplójsno, popresno) znánje.
b) Poszébno znan'sztvo, najmre od: vremena; poljedelsžtva kemije (ločitev, locsba); rasztlinszke szejátvi' i» szaditvi-(povaj; obdelana trávnikov i pásnikov; rasztlinszki betegov, skodcov ali kvárcöv; obcsne znanoszti zsivinoreje i krmljenja; govedártsztva ali govedoreje; mlekársztva; konjereje ali konjártsztva; szvinjereje, ov-csársztva ali ovcereje, kozársztva, reje do-mácsi . závcov, perotnine, vcselársztva, szvilársztva ali szviloreje; prihisnoga gosz-podársztva (vérsztva); delovrsbe ali opráv-lanja i khigoszpelávanja, poljedelszkóga oszkrbnistva, posztávodájsztvá, drzsávopisza ali státisztike, itd.poljedelnoga rokodelsztva
4
NOVINE
1919. jun. 29.
i poljedelne indusztrije; posztávlanja polje-delszke hrambe; skéri i mašinov za obdelale i drüge tehnike; zsivinozdravriistva ; obdelávanja ogradov (goric, szadovniűkov, zelenjákov, cvetniákov—korinszki ogracsek); prirode; lovine i sporta (krátkocsasztva); ribolosztva.
Proszimo tozadevne vsze csaszne i krájne isztinszke prigodbe, prikázni, opazile,' ižküsnoszti poljedelcov i kmetov (máli i vékši vértov), kak tüdi drügo vredno' znansztvo nam za razglásenjc poszlati. Bodimo za to, naj sze vesi) eden od ovoga, nej szamo po domácsoj veskoj segi, liki tüdi po tój poti porocsila aji naznanila iz tém vékšega kraja!
Domáči i svejta glási.
Naša zmágajna vojska je nazáj vzela moremo praviti šrediŠnjo mesto, váraš KaŠŠo. Város te znametin je naša rdéča vojska z velikim trüdom, ali z spunim odüŠevlenjom zavzéla. Oster boj je mogla prlé izvojititi, da ga v svoje roké zadobi, ár je prótistanak naših neprijátelov močen bio i cejliva dva dni je trpo,’ držao. Tü izlejvao svoj ogeny besni fniniva dneva naš neprijáteo z buržoáziom vküp, ali. naša trüdove j teškoče nepoznávša rdéče vojska je té .phalanks neprijateli predrla i vojsko imperialističko skoro do niti vničila. "•
Vojska tá zmágajna se vojsküje za uzvišèmi svoj cil: osloboditi človečanstvo od jarma staroga tvranskoga svejta. Sov-jetrepuhlika leži naimre jedino za té cil, porüšili stári hehajni Svejt z temelja, i tak na tem rüŠevinama znóva zasidati svejt, nóVi, v šterom de kraljevala sloboda i sréča i zadovolštvo za növi odvejtek človečanstvo.
Za nazáj vzétje vároša Kašše je od velike važnosti i znamenitosti. Najlepši znak moči naše rdéče vojske. Z tem činom je pokazala pred cejlim svejtom, da pro-letaria Vogrska je mogočna na život, da ona nej je nejaka.
V varoŠj Kašši je zdaj velika radost, veliko odüŠevlenje poleg goroslebodnjá od sam^silmŠtva neprijátelov naših, odüŠevlenje je silno i prehodilo je cejlo preletário.
Revolucija v Indiji.
Vlási angleške v Indiji se že močno nisi, pomenkávle.
Od dnéva do dnéva prido glási z da-: legije kráje izhodni Azije. InduŠi prebi-válci Indije) neprestanoma se prótipostávlejo vládi siničko] Englezov. Englezi gorptanak národa nikak nemrejo zadüšiti. Induši so že tüdi dozreli, da i sámi morejo ravnati svojo državo brezi nesmilenoga Morstvo Englezov, - právi Hornimant. Njega je podkrao za tó vözgonio z države lndušov.
Gorstanak podpéra krao Afganie (držáva v srednjoj Ážiji) z močnov i krep-kov vojskov. Prebivalstvo Indije, kakti Osloboditev svojega od járma Englezov, tó vojsko po vsedi *z nájvékšem veséljom .Čáka, prima.
130.000
Kineški poslanik je obečao francuško] vládi na páriškoj konr-ji pomoč oprošeno. Frančiska naimre je prosila od vláde kineske delavce. Delavci tej do gorzidali varoše od nemcov . porüšeno v preminočem boji.
Francuški ielezničárski delavci i so-ciálisti. Opsedajoča ertgleška vojska Nemškoj.
V preminočem tjedni so francuški železničári oznanoli na kongresa, ka so jednorníŠleniki v delaj Nemške Rusije i naše držáve.
Té so batrivno gorivzéle boj z kapi-tálištmi i zmágajno idejo naprej na póti gorzidanja sociálističkih držáv na rüševinaj kapitalističen. ■
Protivio se vládi poleg prisilnoga méra Nemške, i je vöpovedali svoj prótistanak.
Socialist! so pa svoje Vseobče protiv-lenje tüdi na znali v parlamenti; nadale sámi ‘se bodejo skrbeli, ka národ náj tüdi spozna cejloto krivičnoga kontrakta,
Englezi šo . že spoznali nevjernóst vojske svoje.. Veči tao vojske je odpove-dalo bóganost i tó rávnič vojske opseda-joče Nemško., Med njimi se tüdi v velkoj méri Širi nezadovolnost proti sebično in ravnanji kapitálistov.
Dühovniki.
Kommissár šolski poslov je vödao odrédbo od pláče i od dohodk dühovnikov. Po toj odrédbi, bio kákši Štéč dühovnik, nadale apatice, školniki zgübijo pristojbo (plačo) dosejmaošnjo kak v pej-nezaj, tak i naturno (dohodek.) V hižaj (farov) Slobodno i nadale ostánejo, ali morejo za. njé árerido pláčati. Kotrige, slüžbenike crkvene odsejmáo de mogao sovjet (tanáč) cerkveni z svojega hraniti i gordržati. Službeniki pa morejo podpisati pred krátkim eajtom eto ozmano: ^Naznanim, da spm stališ crkveni ostavi© i stópo. v stáliš svetski." Ki to ne podpišejo, oni slüžbe ne dobijo.
Od stáre vláde ostánovlerto pomoč i onim, ki so odsejmáo, pláča svojo ešče vö nej dobili, bode njim tá nóva vláda vöpláčala. Kongruo i nametak vsakomi diihovniki vláda samo do l. 1919-ga da. 30-ga juniuša bode vöpláčala. Nadale, ki so brezi slüžbe, oni pa na vse veke bodo iz p lače ni z 1000 kor,; za vsáko njihova peršone) (drüžina ali po deca) i za One, štore so gordržali 250 kor. dobijo.
Položaj naše rdéče vojske.
Naša rdéca vojska se že veče dnévov bije zmágajno zneprijátelom. Posebno oster boj je pelala próti neprijátela na obej stráni Herndda, te od Varaša Aboš proti záhodi. Naša vrla vojska je na vsej mestaj fronte nazáj zbiia neprijátelov,*, te zavzéia od njega 14 mašinski pükŠ, 2 štüka.
Okoli varoSa Léva pa je obranbeno vojsküvanje Vitežki vejke naše dobro vö-
vdarilo. Pri varošaj l\isszeben te Eperješa od záhoda sunca na na šo vojsko napunili napad so ostro nazáj zbili i neprijatel je prisiljeno bio nerédno pobegnoli. Na drügi mestaj fronte je mér.
Podpisanje mérnoga konfvuktttš« Nemške.
Pred ništernimi dnévami je novinárstvo-prineslo glás, ka Nemška nešče podpisati mérni kontraktuš páriŠke konferenci)'«. Záto i je.na prayi5či weimnrskom ravnitelstvo Nemške dolzahválilo.
Zdaj pa na hitroma je prišao glas, da so nenci privolili podpis mérnoga kontrakta. 1 da bi že n^mci predali prepis spravišča weimarskoga po poslaniki Hanieli páriškoj konferenci, v šterom so naznanili, ka so Nemška i Zavezniki njéni priprávni v vsem pogléd! primiti kontrektuš dimi njim. od konferenci pariške.
Skrivnosti kaštela
Orošvárskoga.
40 kišt drágocejnosti v stene zozidane . najšli gori.
V kašteli Orošvarskom na Erdélys-kom je nej dugo, ka so 40 kiSt drágocejnosti od zláta i srebra gorinajšli. Té drágocejnosti so bilé v stem! zozidane. Vöposlanike je na tó r shrambo pripelala meglinost zida. *
Drágocejnösti so več milijonov vrejdna. Vsej 40 kiSt so odposlaíi v BudimpeŠto.
Belgija.	
Nazáj je poslala v Páris na mérno
konferencljo poslanike svoje.
Pred nekim eajtom je mála Belgija nazdjpozvála Poslanike svoje z pariške mérno konfercncije. Naimre posli Belgije so se nej rejšávítli po voli, želi njénoj.. Zdaj pa — ka se čüje, — Poslanike je' svoje nazájposlája na konférencijo v PariŠ. Ántánt njoj je spuno željo ‘njéno. Bode dobila 6 miüiárdov za kvár pod bojom od nemcov poozročeni.
Prepis Cleltienceau-a k vogrskoj tanóčnojrepubljkl.
Clemenceau, predsednik francuskoga ministeriuma, poslao prepis páli k našoj sovjetrepubliki. V prepisi stoji, ka náj se dokonča boj, Šteri je brezi Cila (?) od držav. Gorpozove vogrsko tanáčnorepubliko, da náj nazáj pozové svojo rdéčo Vojso, do granice, štero mérna konferenci]# ostano-vila med Vogrskom i Česko-Slovaškom. či naša vláda spuni tó želenje ántánta, te bodejo truppe románske tüdi nazáj Šle do granice med Vogrskov i Ifamániov ustanovleno.
Truppe románske nesmi za nazájidenja bantüvati nidti prejk granice pregánjati. Te -prepis označi graniče med Vogrskom, Česko-Slovaškom i Romániov. Po prejpisi bi Kassa. Zólvom i Rozsnjö vároši spadnoli pod CeŠko; grahica bi se vlekla na sever od Salgótarjána, te kraj lpolya (voda) vse do Dune. Na zahod kre Dune vse do Pozsona; naturno je, da bi Pozsonv i Konjdrom tudi spadno pod veško. — Grn-nica romdriska od Tornve kre vode Maroša na izhod, odtéc pa prejko varoŠa Nagy-szalonta próti Osejki do Tisze vode bi se .víejklaj?), u.	.	. ni-