50. stev.
Novo mesto, 10. decembra 1909.
XXV. letnik.
NOVIC

Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan i>oi»rei. — Cena jim je s iioštnino Tred za ceJo leto naj^roj 3 K. Naroi:nina za Nemčijo, Bosno in drnfre evropske države znaša 3'50 K. za Aincriko jia 4'50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nas], v Novem iiiestii.
Gospodarstvo.
Gospodinjski tečaji na Dolenjskem.
Gospodinja podpira tri vofçale pri liiii ! V tem pregovoru ae zrcaii vea velik pomen, ki ga ima naša gospodinja na kmetili za blaj^^ostanje in napredek gospodarstva. V resnici tudi vidimo, da ima pridna gospodinja največ dela pri lii&i, da je leto in dan iiprežena od ranega jutra do pozno na veÈer. V hiši, pri otrocih, v kuhinji, v svinjakili, v hlevu, pri perutnini, povsod jo caka delo, Ako se gospodinjam pripisuje tolika važ-ntst pri liisi, moramo to občutiti poseboo dolenjski kmetje, kajti resnica je, da ima pii nas gospt-dinja Èe več posla kakor po dnigili deželali, V rokah nase gospodinje ni le Meno gospodinjstvo in izgoja otrok, kakor vidimo to n. pr. v Švici in po dnigili naprednih deželah, ampak nase gospodinje se nkvarjajo vsepovsod tudi s kmetijskim gospodinjstvom ; one oskrbujejo prašiče, perutnino, krave in se udeležujejo tudi raznih del na polju. Povsod se piiznajo njene roke, tako je da je le prereaničcD pregovor, ki enio ga zgoraj napisali. In to traja leto in dan, v enomer naprej ! Dočira se gospodar na zimo malo oddahne od vsakdanjega truda, ni za gospodinjo nobenega počitka! Po zimi ima pri prašičih in živini se veČ dela kakor po leti !
Ker pripada našim gospodinjam na kmetih tako važna naloga, ni vsejedno, kako se kmetska dekleta pripravijo za ta svoj poklic, Zaliteve današnjega časa so Vedno večje in da postane kmetska hči kos važni svoji nalogi in svojemu poklicu, je treba, da se tudi za njeno izgojo kaj več stori, Merodajni krogi so začeli to iivi-dfcvati in obračajo čim dalje večjo skrb tudi na primerno Šolanje kmetskih deklet.
Če je treba kmetakerau mladeniču strokovnega pouka, ga nujno potrebujejo tudi kmetska dekleta. Ta pouk bo toliko livaležnejai, ker so dekleta v obče bolj marljiva in bolj dovzetna kakor mladeniči. Pouk, ki ga dobi kmetska liči doma pri materi, je dober, Če je mati veeča in skrbna gospodinja in izgojiteljica, če je vajena delu, vajena na red, tla varčnost in če je dobro izurjena v gospodinjskih opra-vilili. V mnogili liisah pa tega ne najdemo in v takih hiaah kmetako dekle slabo pripravi za svoj poklic. Veliko dobrega se iajiko nauči kmetsko dekle, če pride za nekaj časa v službo v kako dobro hišo, kjer se gospodinja i^avzame za primerno izgojo dekleta in ga skuša v vsem P<itrebnem podučiti. Posebno dobri so se pa izkazali gospodinjski tečaji in šole, ki ae prirejajo za línietska dekleta stično kakor za mladeniče. V takih tečajih se navajajo dekleta v vseh potrebnili čednostih, ki dičijo naše gospodinje, pa tudi v vseh delih, ki so pfJtrebna v hišnem in kmetijskem gospodinjstvn.
l'akih tečajev je treba tudi pri naa na Dolenjskem, da se naša dekleta bolj izvežbajo za svoj poklic. Na Notranjskem imamo gospodinjski tečaj na Vrhniki, ki se splošno hvali. Na Gorenjskem so že tjidi pričeli s tako Šolo in sicer v Hepnjah pri Vodic.aJi. Cas je, da dobimo tudi Dolenjci take tečaje, v katerih se imajo naša dekleta vzgajati za dobre in skrbne gospodinje.
-r—
Krmljenje živine po zimi.
Vapeh živinoreje se ne ravna samo po plemenu, ampak tudi po krmi. „Krava pri gobcu molze!" To je star pregovor, ki pridobiva tudi xa naše razmere čim dalje več pomena. Če liočemo v živinoreji napredovati, je na vsak način potreba, da napredujemo tudi v krmljenju živine. Saj je krma duša živinoreje, ravno tako, kakor je gnoj duša poljedelstva.
Pri nas je glede krme in krmljenja še mnogo pomanjkljivega, in če nam živina ne prinaša tistih koristi kakor po drugih deželah, če nima take cene in Če ne velja toliko za užitek, pripisati je to v veliki meri ueza-dostnemis krmljenju živine v obče in v zimskem časti še posebej.
Za napredek naše živinoreje ni vsejedno, kakšno krmo in koliko krme se živini daje, ni vsejedno, kako se krma meša in pripravlja za pokladanje.
V tem pogledu si moramo predstavljati živalsko telo kot kako tvornico {tovarnoj, v kateri se izdeluje mleko, meso in tolŠča itd. Notranji deli života {želodec, pljuča, srce itd.) so stroji te tvornice, ki vsak po svoje pripomorejo, da se iz použité krme napravlja kri, iz krvi pa meso, mleko itd, Kakorsna je krma, ki prihaja v Živalsko tvornico, taksni so tudi izdelki, .Malo krme, malo izdelkov! Slaba krma, slab nŽitek ! Zato pa mora biti naša skrb, da dobiva živina zadosti krme in zadosti tečno krmo, r^e v tem slučaju nam daje povoljnih koristi ! Kolikor bolj smo poučeni o Življenskili potrebah naše živine in po drugi strani o vrednosti raznih krmil, toliko bolj bomo cenili pravo strežbo pri živini, in zato je pred vsem potreba, da izpregovorimo par besedi o živalski prebavi.
Najvažnejše o živalski prebavi.
Nekoliko znanja o živalski prebavi je treba vsakemu živinorejcu, da bo vedel prav ceniti vrednost enega in drugega krmljenja. Prebava krme se prične že v gobcu in konča v Črevah. V gobcu se krma žveče in oslini, in je veliko na tem, kako se krma oslini. Dobro oslinjena krma ae bolj prebavi, zato se pokladanje au he krme v obče bolj priporoča kakor pokladanje mokre krme. Sulia krma se bolj zveče in bolj oslini. V želodcu se krma prebavlja s pomočjo želodčnega soka, v črevah pa
8 pomočjo žolča in trebušoe slioe. Važno je za prebavo, da se izceja v želodca dosti želodčnega soka. Zato se v naših razmerali nujno priporoča pokladati sol, ki največ pomagi, da je želodec bolj sposoben za prebavo. Sol je v želodcu to, kar je olje za stroje ali pa voda za mlinsko kolo. Tz želodca iti crev prestopajo raztopljene snovi v kri, ki se pretaka po celem telesu in ki spravlja prebavljene snovi kamor treba, da se napravlja iz njih meso, tolsča, mleko itd. Pri tem delti pomagajo živalski prebavi posebno pljuča in vnanja koža. V pljtičah ae kri čiati; za to so pa zdrava pljuča neobhodno potrebna za dobro prebavo in za popolno iakoriščenje krme. Treba je pa tudi čistega zraka (dobre ventilacije), da pljuča prav delujejo in da ae kri dobro čisti. Poleg dobrih pljuč je treba pa tudi zdrave in čiste vnanje kože, Skozi kožo odhajajo neprestano hlapne snovi, ki jih izločuje kri, ko postanejo neporabne za telo. Da se to neprestano kožno hla-penje vrši pravilno, je treba čiste kože. Zato je redno snaženje kože silno važno za vspešno prebavo ozir, pre-osnovo. Skozi kožo odhaja pa tudi telesna toplota, ki nastaja iz puužite krme. Zato ni vaejedno, kaka' toplota je v hlevu, V mrzlem hlevu se kož» veliko hitreje hladi in je treba več krme, da ae nadomešča potrebna telesna toplota. V takem hlevu se krma zapravlja na škodo užitku, ki ga pričakujemo od živine. Zato pa treba dosti toplih hlevov, da nam krma prav zaleže. -r-
(Dalje priile.)

Politični pregled.
Kiižipot „Slov. .leiiiiote'^ za Mišltev avstrijsko krizo. S
triuajstimi proti trem glasovom je 1. dec. parlamentarna komisija „Slov. Jednoto" po dolgotrajnih posvetovalnih sprejela posredovalni iretllog poljske^ja kltiba. Ta sklep „Slovanske Jednote" ni no-)cna koncesija viadi ali neiitikit» strankam. Nasprotno. Vlada in nemške stranko bi bilo cclo zadovoljne, ako bi „Slovanska Jednota" 5e nadalje z nujnimi predJof^i zapirala dnevni red. Vlada bi s § 14. uveljavila Kača.sni proračun in morda še druge „državne potrebščine". Xemske stranke pa bi strgale korenček, češ, da jo ^Slovanska Jednota" vsilila vladi zloglasni § 14. Da se torej prepreči zloraba § 14. in da „Slovanska .Tednota" omogoči Poljakom nadaljno posredovanje, je sklenila umakniti nujne predloge in dovoliti prvo i)ranje zaiaisnoga proračuna. Proti temu sklepti so bih lo češki radikalci in pristaši dr. Stranskega, vsega skupaj 18 poslancev.
V smislu tef^a sklepa so slovenski in češki poslanci umaknili svoje nujne predlogo. Le čeiíka radikalca Lisy in Choc se nočeta pokoriti večini.
„Slov, Jednota" dopusti lo prvo branje drž. jiroračuna. To pa je le prva polovica pota do premirja. „Slov. Jednota" zahteva namreč demisijo sedanje vlade že pred drugim branjem jiroračnna. Ker pa vlada, kar je naravno, jako nerada zapasti svoja mesta, in ker ttidi nemško stranke ne brejjcno po nepristranski viadi, potrebna je moralna sila, da izbije klin. in to morejo storiti le poljski poslanci, ako že pri prvem Itranju proračuna v zbornici, ali pa pri razpravi v odseku, na vsak način pa žo pred drugim branjem izjavijo, da ne bodo nada^je podpirali sedanje viade, Z drugimi besedami: „Slov. Jednota" je umaknila nujno predloge, da sc prične razprava o proračnnu, le s tem pogojem, da Poljaki v drugem branja ne glasujejo za šestmesečni državni proračun, ako vlada no odstopi. In to so Poljaki tudi obljubili, kar jo seveda osupnilo ves nemški tabor. — Ako naj odstopi sedanja vlada, treba je preje ustvariti pogoje za obstanek bodoče vlade, vsaj za eno leto. Ali pa je mogoče, da se v kratkem času med prvim in drugim branjem državnega proračuna, torej v 14 dneh, pripravijo trdna tla za novo, in sicer parlamentarno vlado? V sedanjih razmerah je možno le izvenparlainentarno, torej uradniško kot prcbodniško ministrstvo, Zagotovljena bi morala biti pariteta med Slovani in Nemci, zagotovljena popolna objektivnost nove vlade, zagotovljeno pa tudi začasno prem rje v zbornici. V tem času pa bi morale stranke določiti delovni program, sesta-
viti toraj ona nujna vjíraSanja, ki naj jih reši bodoča parliimen-tarna večina. Iti iz te večine jc mogoča jiarlutiiontarna vlada, vsaj za nekaj časa. Grotovo jo namreč, da se bodo ponavljale parlamentarne in vladne krize, dokler ni rešeno vsaj v glavnih bistvenih točkah narodnostno vprašanje v Avstriji.
Dejstvo je, da je „Slovanska .Jednota" odprla pot do jt* vega branja začasnega proračuna v trdni nadi, da poljski klub s svojo taktiko ustvari novo jjarlamentarno konstelacijo. S tem dejstvom morajo računati vlada hi Tiemške stranke,
1'arlanieiiiiiiiii jiolo^-aj. Jako živabno se razpravlja v parlamentu oblika rekonstrukcije kabineta. — Pariamentarna komisija „Slovanske Unije" je z veliko večino 10 proti 5 glasovom, torej s [totrebno dvetrotjinsko večino sklenila, da je za izvenijarlatnentarno ministrstvo. Predlog za pariamentarno koalicijsko ministrstvo je bil odklonjen. Proti pai'1 luiten tarn eni ii ka-biiietu so govorili in glasovali zastopniki „Slovanske .lednote", čeških agrarcev, čeških radikaicev, Mladočehov in Riislnov. /a so bili samo zastojmiki češke katoliškonurodne stranke, „Íiiřío-8tov:in3ke zveze" in prof. Masaryk, Principijelno se je izrekla „Slovanska Unija" za izvenparianientarno ministrstvo, ki znači nekak prehod. Parlamentarna komisija je obenem odločno so izrekla, da more biti v izvenparlamentarnem ministrstvu najstrožja pariteta med Slovani in Nemci. L^ariamentarna komisija „Slovanske Unije" se jo z 8 proti 7 glasovi izrekla za opustitev ministrov rojakov, posebno ker se jo pri češkem ministru rojaku j)okazalo, da igegovo dolo popolnoma preprečuje agitatorično in hnjskajoče delo nemškega ministra rojaka.
„Slovanska Jednota" prej ko slej stoji na stali-šču, da se mora vlada rekonstruirati. Skoro vse stranke to uvidevajo. Prevladuje tudi menenjo, naj se osnuje zgolj uradniško ministrstvo, ki bo pot pripravljalo za parlamentarno. „Jednota" se je le izrekla za pariteto mej Nemci in Slovani. Naravno je, da zahteva v bot očem ministrstva Čehe, 2 Poljaka in 1 Jugoslovana. Vse kar so liše o osebah, so bo^ časnikarska iigiltanja. Ako se govori o poa ancih kot kandidatih za ministre, so ob enem pozabi dejstvo, da so je „Slov. Jednota" izjavila za uradniško itii-nistrstvo, toraj so za ta slučaj poslancem nade splavalo ]iO vodi. Dne 7. decembra so bila zopet posvetovanja. Na že^o Nemcev naj Poljaki posredujejo. A doseglo so ni druzega, nego da si zastopniki „Jednoto" želje o rešitvi provizornega proračuna vzeli na znanje ter bodo dalje sklepali. Včeraj v četrtek je biia zbornična seja, v kateri so imeli govoriti voditelji glavnih strank; narbrž tudi dr. Glabinski v imenu Poljakov odda odločilno izjavo. — Tako slepomišenje kaže, da bi si vlada nar rajši jjotiiagala s § 14. Visoki krogi baje tudi ne marajo dosti za ljudski jiar-iament; zato takó vzdržujejo barona Hienertha.
Na (VoriSkom je S. L. S, postavila za dopolnilno volitev v deželni zbor za splošno kurijo dne 19. dcceinbra hVanca Zlobec, kmeta in župana v Ponikvah na Krasu,
Ogri z vsem zavlačevanjeiri svoje krizo želé samo več pridobiti, oziroma izsiliti od vladarja. Košut bi bil rail ministrski predsednik, a Justhovci so mu to preprečili. Cesar baje iioveri vlado pl. Lukaczu.
V líoříni se vedno bolj kaže mažarsko kojtito. On; dotna deželna vlada je osnovala nov gosjtodarski odsek. Dotični uradniki pritiskajo na trgovce, naj blago naročajo iz Ogrskega. Torej jo ta oddelek nekaka niažarska trgovska agentura.
Italijansko ministrstvo Giolitti jo ojlstopilo vsled jioraza pri volitvah v davčni odsek, ki bi imel razpravljati o novi davčni preosnovi. Pi.še se, da bo njegov naslednik Sonnino, ki pa ni prijatelj trozveze.
Bivši srbski minister Georgjević izdaja v lielgradu nov list „Balkanska Zveza", ki proglaša geslo: „Balkan Balkancem!'* Govori se o tesne ji zvezi mej Bulgarijo, Srbijo i" Črnogoro. Ost to zveze je obrněna proti Avstriji.
Angleškii gosi>oska zbornica je oiiklonila proračun, kakor ga je odoljrila sj^odnja zbornica. Ministrski predsednik Asiiuith se noče pogajati z lordi, in nar brž se bodo ob novih volitvah izrekli zof>or obstoj gosposko zbornice,
Itfilgijski kratj Leopold so spušča v razna podjetja radi dobičkarija. Ljudstvo jo pa nanj posebno nevoljno, ker vkljub svoji starosti živi v pohujšljivih odno.šajih z neko Vaughan, katera se vtika tudi v politične zadeve. Govori so o odstojiu kralja.
Na KnviicnskcMn se katoličani resno pripravljajo za bodočo volitve. Vsi dobromisleči se združujejo pod geslom: za brambo katoliške cerkve in šole.
Ti-oti Nicaragui so Zvezne države odposlalo nekaj vojnih ladij s kontreadmiralom Kimball.
Zabavi in pouku.
Profesor dr. Josip Marinko.
t Kunec.)
Dr. Miii'iiili» sdiistinioviiik .J>i>l<ni,jsikih Ncrvir"* iii pisiilrlj.
V Ictožilji iirvi itovilki iia.iega lista jo iirofcsor Marinko aaiii opisal, liako so so rodilo „D. Nov." Uprav v njeffovcni ata-novaiiju so so proti koncu 1, 1894 80.šli nekateri rodo^ubi, ki sn sklenili za tedaj zeltj zanemarjeno l^oiciijsko izdajati i^osetien list, ki naj l)i našega kmetovalca in obrtnika poučeval v iijcfiovili strokah, ju opozarjal na novo iznajdbo, ki olajšujejo umno poljede^jstvo in vinOfiraiiništvo, oziroma obrtno juHljetje. Polej? tet;a naj bi list Dudil prijirostojšim raznih novic in zabavno-poučne tvarine. List naj izhaja vsakih 14 dni za nizko ceno 1 KÎd.
1.) Dno 1. jantivarija 188,") res izide ], številka lista, kateremu so dali itiio ,,l)otot)j3ke Novice". l'rvi ustanovniki so bili tudi njib zvesti sotrndniki. Ko je meščanski ravnatelj I. Ij!i|»ajne v Krškem raiii prooddaljonosti odstopil od faktiôneiça Uredni.štva, jo vodstvo lista pre.sIo v roke prof. Marinka, katero je moniia oddal So le, ko jo agilni vikar .Josip Benkovič tako živahno deloval z» versko-narodno jirobujo ne samo v mestu, ampak tudi po raznih dolenjskih krajih.
Ta list je |>rofesorjeve drugo ustanovo — rokodelsko društvo in dijaško kuhinjo — zvesto podpiral. Skoro vsaka številka je prinesla kako notico o zgornjih društvih ter ju priporočevala občinstvu v blagohotno j)odj)Oro, kakor smo že čitali v prešnjih odstavkih. — Katere članke je spisal dr. Marinko za „Novice", ni znano in narlirž tmii on sam več ne ve. Gotovo je, da so članki o rokodelskem društvu in o dijaški kuhinji večinoma ])rišU spod njegovega jieresa, včasih so tudi podpisani. Omenjali smo že zgoraj, da je bilo par slavnostnih govorov o koristi rokodelskih društev iiatisnenih v ,,Slovencu",
l^rimerno se nam zdi omeniti, da tir. Marinko ni pisatelj ex professe, nogo je le toliko in tedaj prijel za pero, v kolikor je videl potrebo poseči vmes, da so vso dobro po.spošuje in Dašeiim ljudstvu čem več koristi. — Naj navedemo še drugih soHtavkov, kolikor smo jih mogli zaslediti ; saj steni olajšamo delo ](rihodiýeiim literarnemu zgodovinarju. —
ii.) Koje 1. 18fí() tedanji kapelan pri mestni fari sv. Jakoba v Ljubljani A. Žlogar ob 1001. smrtni obletnici sv. Metoda na svetlo dal: „Zbornik na slavo sv. (-irila in Metoda", jo poslal donesek i profesor dr. Marinko z naslovom: „Sv. O — M. — uzornika slov. dijakom", ki je natisnen od st. 181 nasi., v katerem svojim ljubim dijakom na srce poklada čednosti teh slovanskih uzornikov in jih vnema k značajnosti in domovinski ljubezni. — Znano je, da so gg. duhovniki pogosto vabili dr. Marinko za slavnostnega govornika ob novih mašah, patrocinijih, izvenrednih shodih, na božjih potih itd. Kadar ni bil službeno Zadržan, jo rad ]>ostregol. Ni nam znano, uli jo bil kak govor objavljen; a sklepati smemo, da izborni iirojtovednik hrani kaj hoin i leti čn ega blaga v rokopisu aii vsaj v osnovah, Skoda hi bilo, će bi so njegovi jedrnati govori pozgubili tem bolj, ker imamo „l'astirja", ki bi jih otel pozabljivosti, — Ist« velja o njegovih ekshortah, ki so prve izgovorjene na slovenskih gimnazijah. „Lue naj se ne skriva pod mernik!"
.3,) Svojemu prvemu župniku v Kostanjevici postavil je hvaležni kapelan slovstven spomenik z naslovom: „Janez Losjak, župnik Ko3tanjcvi.ški. Spisal dr. Jos. Marinko" v Drobtinicah 1. 1891 str, 114 nasi. Gotovo so tedaj z zanimanjem čitali Kostanjevičani ta životopis, ki v poljudni besedi načrta hlagi značaj tega vrlega slovenskega rodoljuba.
4.)	Počitnice |»rofesor ])Orabi za svoj odmor pa tudi za spoznanje krajev in narodov. Ker je bil Marinkov pobratim dr. Jeglič mej tem postal vrhbosanski kanonik v Sarajevom, ga je želel obiskati in ogledati si deželo in ljudstvo — novo Avstrijo. Tako 80 1. 18ÍI4 v „IJouj in Svetu" zaglciialo beli dan; „Črtice z a vstrijs k ega juga, spisal dr. Jos. Marinko" str. lSi3 tiasl. Tli potil])!« bo čitatelj šo sedaj z zanimanjem bral ter lože iinieval razvoj jugoslovanskega vprašanja, ki je uprav zdaj na površju. —
5.)	Ko se je „kmetijska šola" iz Notranjskega imela jire-seliti na Grm, je kranjska dežela v ta namon kupila pojirej Smolovo velej>osestvo. Odi»rodala pa je ves kompleks okrog griča, katerega venča kapela Božjega groi)a. Ta kompleks jc prišel v last g. Ivana Krajca iti z njim tudi kapela. A bila jo že zelo
zapuščena, oziroma opuščena, da se v njej ni ved maševalo, (J, Krajec jo sklenil cerkvico odločiti prvotnemu namenu. Radi teira jo je z nekaterimi dobrotniki lično jirenovil in oskrliel z vsem potrebnim, da se zdaj zopet Ojtravlja služba liožja. Na vse to je 1.1895 opozorilo: Izvestje c. kr. višje gimnazije, ki ju objavilo izpod peresa prof, Marinka spis: ,,Božji Grob pri Grmu poleg Novega mesta," Oasu i»rimeren donesek k zgodovini novomeško okolice,
6,)	L. lKi)8 seje izvršila važna sprememl>a na knczoškotijski stolici v Ljubljani, Vsled cesarjeve žei^je je bil preme.šOen dr. Jakob Missia kot knczonadškof v Gorico, v Ljubtjano pa so pozvali že 1, 1897 i»osvečenoga pomožnega biskujm dr. Anton .legliča. Kdo je bil bolj poklican Slovence soznaniti z novim nadpastirjem in z njegovim neumornim delovanjem v domovini kakor ludi med južnimi brati na Balkanu, kakor i^egov ])rijatelj in znanec «d mladosti semV Ros je „Dom in Svef 1. 1898 str. 147 nasi, s sliko objavil kratek životopis: „Dr. Anton Jeglič, novoimenovani Sk of i j u hI jan s k i, spisal d r. J. M.....Isto-
tako v Drobtinicah 1898: „Dr. Ani, Jeglič itd. s sliko. V bistvenih potezah je narisal dotedanje delovanje svojega pobratima.
7.)	Zanimiv iiotopis je objavil „Dom in Svet" 1. 1900 z naslovom: „Izprehodi po Slavoniji" str. nasi., v katerih opisuje prof. Marinko svoje utiae po lepi, a dokaj zanemarjeni jugoslovanski jtokrajini,
SjHsov sicer ni veliko, a oni so jio svoji vsebini tedaj bili zelo času primerni, in Še zdaj so labko s pridom čitajo.
Upamo, da gospod profesor zdaj, ko bo imel več časa na razpolago, jtcresa ne bo odložil.
Ni čuda, tla je vsestransko delovanje sicer zelo krepkega moža z rastočimi leti nekoliko potrlo. Knkrat je bil o[)asno zbolel ter pri usmiljenih bratih srečno prestal operacijo. — Poleg svojih ustanov jiodpira dr, Marinko tudi vsa društva in podjetja, zasnovana na katoliško-narodnem temelju. Ko se je leta 1885 ustanovila šolska družita sv, Cirila in Metoda, osnoval jo on že 1, 188(> podružnico v Novom mest«, katerej je bil dalj iuisa jirvo-mostnik. Uplačal je tudi pokroviteljnino. Na velikih skupščinah je bil mnogokrat navzoč, nazadnje na žalostni skujiščiiii v Bohinjski Bistrici, ko je jirišlo do popolnega razkola.
Kadi bolezni v grlu moral je po nasvetu zdravnikov par semestrov opustiti pouk. L. 1907 se je iz Zilravstvenih razlogov podal v orijent, kjer se je tiokaj pokrepčal. L. 1909 meseca avgusta pa je stopil v stalni jiokoj.
l'))amo, da cam skromni gospod no bo zameril, da smo začrtali nekatero poteze iz njegovega plodonosnoga življenja, „Dol, Novice" so se ravnale ])0 nasvetu pesnika (irogorčiča, ki je svoj Čas o vrlem možu zapel:
Ker SAm {iik t silni Bkrumoutiti Svoj ukriTR svit, Nnj Eiltijnusti, piit/imnuHtj Bo tn v iigled odhrit.
Zato pa tudi sklepamo z istega že|jo:
O trusi Bog li «reče růí Na vse |iuti,
A nam pa daj ie irmugu iii6ž, 11ŮK vrlil) kot si t.il
Podgorjanski.
Dopisi.
'rrehnje. Shod S. L. S, „Kmečka zveza za trebanjsko de-kanijo" je sklicala sbotl dne 5. decembra. Dasi so je vabilo glasilo le za somišljeniko, vendar se je znana šcntloreiiska ganla urinila mej zborovalce z namenom: shod motiti, če ne celó [ire-prečiti. Kakšni so ti ljudje, najbolj kaže dejstvo, da kolovodje pripeljejo seboj nidjanjene osebe, s katerimi je vsaka pametna beseda nemogoča, — Ko pred.sednik trebanjski žujmii Ihič da besedo deželnemu odborniku dr, Lamjietu, se kmalo riieiî njegovim [loročilom začujejo vinski glasovi. Poslanec opozarja na posledico tacega nmienja. Dolžnost poslancev je, ibi )>oročajo vo-lilcem o svojem delovanju in da jih nibče ne suie motili, liaz-bijanju shodov mora biti enkrat konec. Jiiberalci naj zltorujejo kjer in kadar hočejo, mi jih pustimo [»ri miru. Kden do šest mesecev čaka onega, ki se pregreši zoper jtostavo v varstvo shodov. Ko vkljub opoudnu ni bilo miru, zahteva župan-jired-sednik orožnike. To js pomagalo. Liberalci so se pri pogledu bajonetov streznili, eni od'Sljj <1riig'i pa mirno v^trújíilí fÍo konca.
Na to se jo zborovalo skoro tri ure. Dr. Lampe je razkril vso hinavščitio in lažiqivost liberalne stranke, ki je hotela deželni zbor z ol)strukcijo onemog-očiti, in ko ae jim to ni posroalo, zdaj tu in tam po deželi na svojih shodih v iatini le alepijo svoje poslušalce. — G. Ivan Povše iz Mokronoga nasvetoje zaiifniico dr. liampctu, ki je bila navdušeno sprejeta. — Deželni poslanec Hladnik pojasni nameravani novi vinski davek ter predlaga protest, kateremu so vsi pritrdili. — Dekan Nagode omenja zadnjo fionje proti knezoškofu, kateremu se izrazi popolno zaupatye. — Tajnik kmečke zveze Oblak jo poročal o njenem delovaiqii za ffospodarske koristi, o povzdigî živinoreje v našem okraju itd. Slednjiù predsednik še predlaga zaupnico našim državnim poslancem, ki ae je aoglasno sprejela. Shod jo dosegel popolnoma "avoj namen — in še već, kajti odslej se znani razsajači no bodo upali vei razbijati shodov. Naši možje so še bolj spoznali, kaj so zakrkneni liberalci — niti eden se ne bo već vsedal na njih li-manice.
Leskovec pri Krškem. Mlad ubijavec. V noči od četrtka na petek tega mesca je 17 let stari Franc Škoda iz Straškega vrha 21 letnemu .Janezu Kerin iz Dolenj nož zasadil v srce, da je ta umrl vsied izkrvavljetrja. — Eaztolesenje je pokazalo, da v srcu ni ostala niti eaa kaplja krvi. Ubijavec je sedaj v zaporu v Krškem.
Ijjuliljaiui. Naša narodua obramba. Ožji odbor, ki je bil izbran na narodno-obrainbni enketi, da izdela pravila, je to svoje delo dovr.šil. Treba je še nekaj predpriprav za vspešno delovanje. Ustanovni občni zbor našega narodno-obrambnoga društva naj bi bil v torek 14. decembra v Ljubljani. Vse gospode, ki dobe od ožjega odbora vprašanja, prosimo, da na poslane jim tiskovine takoj odgovore.
Obračun o poslanem in nabranem denarju za obmejne Slovence.
(Sklciyen pred sejo odbora 11. novembra 1909.)
Dohodki.
Prebitek ..............K 166-26
Gotovine nabrali.............. 9899.20
Obresti od naloženega denarja ..... ,, 'Ah-li
Skupaj .	K lO.lOI-iiO
Stroški.
Poštni čeki .............K 2CiO'—
Glasom odsekovega sklepa za dne 10. septembra
1.1. poslali v St. Ilj za novi „Dom" . . . .	„ 4000'— Glasom sklepa narodnoobrambene cnkete z dne 16. oktobra poslali v S t, Jakob v liožu za ta-
mošujo šoio............... 3000'—
Glasom sklepa narodnoobrambene enkete z dne
16. oktobra t. 1. poslali društvu ,Kres' v Gradcu	„ .500'—
Znamke, poštnino, pisarniške potrebščino in dr. .	„ 54,66
Pomožnemii uradniku.........■	» —
Skupaj . „ 7.814-66
V gotovini ostane torej še 2286 K 54 vin.
Od vžigajic je bil podan račun na zadigem občnem zboru 8. K. S. Z. v St. ,Takobu v liožu. K temu dostavljamo račun, sklenjen 11. novembra 1909 o čistem ostanku prodaje vžigalic ,,V korist obmejnim Slovencem"; Gotovine, naložene v „Ljudski posojilnici'- na
hran. knjižico štev. 26.291, je......K 570-—
Terjatve............... „ 451-27
Skupaj . K 1021-27 Od te svote smo poslali na Štajersko glasom sejnega sklepa z dne 19. novembra .... . K 500-—
rodno obrambo, Ljubljana.) — Skupni odbor bo potem določil, kam so jioslano doneske razdeli. Pred vsem prosimo ])0vcrjenike Mohorjeve družbe, da uvedejo splošno pobiranje za obmejne Slovence in vae druge somišljenike, da se sklada obmejnih Slovencev spominjajo ob vsaki veseli in žalostni priliki. Narodna dolžnost premožnejših somišljenikov, naših županstev bi bila, število 1000 darovalcev po 20 K kmalu izpolniti !
Opominjajte drug drugega, naj kaj daruje \ Potrebe naraščajo ! L. Smolnikar, t. č. podpredsednik S. Iv. Š. Z,; Ivan Traven, t. č. tajnik S. K, S. Z.; Ivan Stefè, t. č, poročevalec naroduo-obrambenoga odseka; Anton Volta, t. č. blagajnik narodno-obram-benega odseka.
.\iV. izkaz darov za „Šentiljski Dom" došlih od ao. sept, do 1, novembra leta 1909 izkazuje 4176 K 3 vin; od prej vseg» vknpaj 12.023 K 53 v. — Št. Hj v Slovenskih goricah, 1. nov. 1909. — Stavbeni odbor.
Belokranjski glasnik.
Tz Suliorjii. Zadnje dni se je pripeljalo več oacb iz Ameriko, a mnogo se jih pa spravlja odriniti čez široko lužo. Velika dragima in pa vinska kriza ženo (judi po svetu.
/upnik JoHip Ki'aiiiiirič utonil v Kolpi. „Slovenec" po* roča: V noči od 1. do 2. decembra 1909 jc č. g. Kramarič župnik z Vrha pri Vinici, z vini.škega mosta po nesreči padel v jako naraslo in kalno Kolpo. Kljub skrbnemu iskanju se dozdaj ni posrečilo najti ponesrečenca. Pokojni je bil rojen 14. marca 1858 na Radovici, v maSnika posvečen 25. julija 1885, v dušnem pa-stirstvu od leta 1886. Bil je velike, junaške postave. Prebivalci na kraiqski in hrvaški strani ob Kolpi naj bi blagovoljno pazili na mrliča, ko bi plavalo tru|)Io po Kolpi, mrliča na suho spravili in o tem nemudoma obvestili gosp. Janeza Krarnariča, župana na iladovici pri Metliki in županstvo na Vrhu pri Vinici,
K zgornji nesreči i>oroča „Vaterland" dne 7, decembra: Župnik z Vrha J. Kramarič je pri.šel začetkom decembra k žu]»niku Viniškemu na obisk, in so je vkljub odsvetovanju že pozno zvečer odpravil proti domu. Dva dni potem so našli blizo mosta nekatero stvari, ki so jih spoznali za župnikovo — in ni dvoma, da je v temi zgrešil pot, )»adcl v Kolpo ter utonil.
Ilfílokraiijska železnica. Trasna revizija, ki so prične 13. decembra 1.1., sobo bavila a sledečimi trasami: Varianta 3.: Od Uršnih sel čez Kumpmatel (Semiški jiredor). Rodine in Stra'žni vrh v Črnomelj. — Varianta 4.: Od Uršnih sel čez Rožni dol, Preloge, Smuk, Otavice v Črnomelj. — Varianta 5.: Od Črnomlja čez Stransko vas, Čreš^jevec in Krvaviji vrh v Motiiko. — Komisija so snide v pondeljek 13, dec. v Rudolfovem ob pol 11. ur dopoldne pri okrajnem glavarstvu, in v torek 14. dee. v Črnomtjui
-H-
Ostane prebitek . K 621'27 Prodaja jo sedaj urejena na sigurni podlagi, tako da so izgube izključene, ker nam od vsakega vagona dá „Gospodarska zveza" že naprej določeno vsoto, ue so vse naše somi.šljenÍce in vsi naši somišljeniki zavzemat za prodajo naših vžigalic „V korist obmejnim Slovencem", tedaj bomo na leto spravili skupaj znatno svoto za trpeče brate ob moji. Zato v vsako našo hišo naše vžigalico! Vsa naročila na vžigalico sprejema ,,Gos]»odarska zveza" v Ljubljani. Na delo povsod za naše vžigalice!
Prosimo vse Slovence in Slovenke, da odslej še živahnejše priskočijo na pomoč naši narodni obrambi. Vsled sklepa odseka, izvoženega na narodni obrambi, se blagajna centralizira, zato prosimo, da se do ustanovitve novega narodno-obrambenega društva vsi darovi, namenjeni za narodno obrambo, pošiljajo pod naslovom „Slovenska krščansko-socialna zveza" (Odsek za na-
Domače novice.
Duhovske vesli. Č. g, Andrej Stenovec, kapelan v Št. Petru pri Novem mestu je prestavljen na Brezovico pri Ljubljani, — C. g. A. Ilovski je šel v pomoč bolnemu č. g. Antonu More, župniku v Bukovšicl.
ÍíMUetiiicA ustanovitve reda sv. Frančišku. Kakor po vsem svetu so je tiidî-'v na.íi provinciji sv. Križa jiraznovala slovesna 700 letnica, po nekaterih krajih s svetimi misijoni, z devet- ali tridnevnicami. Tudi v našem mestu se je slovesno obhajal ta spomin s tridnevnico od 5. do 8. dec. Vae tri dneve so bili govori pojasnujočito važno ustanovitev reda sv. Frančiška; dopoldansko in popoldansko službo božjo so 0])ravljali preč, gg, kanoniki. Na praznik Brezmadežne pa jo p, n. g. prošt pontiiiciral, popoldne sprejemal dijake v Marijino kongregacijo in pridigoval. Slovesnost so jo zaključila s „Te Deum", Verniki so prav obilno obiskovali cerkev in prejemali sv. zakramente, in kako ne, ko jih vabi krasno ozaljšana in bogato razsvetljena cerkev pa izborno petje, ki tako blagodejno vpliva na človeško srce!
Katoliško društvo i-ok. iioiuočnikov jiriredi dne 12, de-ccmbra v svojem domu veselico. Vspored: imetje in dve igri „Z» letovišče" in „Zamorec". Igri ste zelo šaljivi ter .so bode vsakdo razvedril in nasmejal, zato jo želeti obilnega obiska.
Iz Ijudsko-šolske službo. Obolelo učitcljico Gabrijelo Erker-Jereb v Črmo.šnjicah namestuje suplentka Štefanija mark. pl. Gozani. Dozdanja suplentka v Bušeči vasi Marija Bule pride kot začasna učiteljica v Sostro, kjer se šola razširi v štirirazrednico. — Nad-učiteiysko mesto na dvorazrodnici na Krki (okraj Litija) jo razpisano do 24. grudna t, 1, v stalno nameščenje.
Šolsko ziideve. Dosedaiya trirazrediia dekliška šola v Novem mestu sc je razširila v jjetrazroiinico; tí. razred, ki od.iço-varja po iičtiejii načetu L razredu mcsÈansko šole, 30 prevzele C«, Řolsko sestre Maribora; voditeljica je č. sestra Alfonza Ri-lieželj. l)n« 30. m m, je ćć, šolske sestre [»ripe^jala t ifospa iimti Stunislaja Voh. Na kolodvoru so jih sitrejeli mil. g. proit in g. Hozmari kot jirodso inik krajnefra šolsko^a sveta in clan Šol. kn-ratorija; dfuna pa !»riinarij dr. iJcfrimceschi in prof, Vadnjal kot članu kuratorija, g-, c. kr. okrajni .šolski nadzornik Turk in preč. kolejiijatni kaidtelj. pretoku treh let bo imelo Novo mesto svojo tlekliško meščansko šolo in marsikateri stotak bo lie le doma ostal, airipak tudi v riiesto přinošen. Oolenj^ika se prolmja, čast možem, ki se za to neumorno trudijo.
(Siijevii slaïiKwt nil tnkiijšuji ^iiuiiaziji. Dne decembra je priredila naša fiimnazija v dvorani „Naroducfra <lonia^ Gajevo proslavo. Dijaški jiovski zbor je zelo ubrano zapel Jenkovo pesem „l'obratiiiiijo", potem je osmošoleo Robert Zalokar s jtravilniin iz-jcovarjanjem hrvaškojfa jezika prcilnašal znano l'reradovičevo pe-seni „Pntnik", G. prof. Majcen je nato v izbranih besedah naslikal življenje in delovanje Gajevo ter posebno naglašal zasluge, ki «i jih ,io stekel za slovensko-hrvaško vzajemnost |»o upeljavi svojega pravojdsa. t^roslavo je zaključil tlijaški pev.ski zbor s pesmijo: „Liepa naša domovina". Radi ravnate^evejia godu jo bilo pri'sto.
V cesarice Klizal>ete lioliiuio v Novem mfistii je bilo" mosoca novembra vzjircjetih 42 bolnic, od meseca oktobra jih je ostalo if} v oskrbi, skupaj tedaj «7. Od teh je zapustilo bolnico: 24 ozdravljenih, 13 zboljšanih in 2 neozdravljene; umrle 80 ii; skupaj ti. Ostane jih za mesec december 4(5 v «skrbi. — V tem mesecu so oskrbnistvu doila naslednja darila: Klav. mestna hranilnica novomeška 100 K; gosjiod Ivan Lej^at, posestnik v Lescah, 150 kg jabolk; g, Viljem l>aron Kechbach, C, kr. okr. glavar, 1 zajca; g. Rudolf grof Margheri, grajščak v Htarem griidu, 1 voz krompirja, rei»e in drnxib jioljskih pridelkov; g, Rudolf Smola, grajSčak na Grabnu, 1 voz krompirja in repo; g. Josip Mogolič, pos., več vreč ze|ja in krompirja; g. Neža Starič iz Radje vasi, H vreče krompirja; vaščani iz vasi Diilni vrh. Bučna vas in Kamence so darovali skupno veliko množino potiskih pridelkov, katere je g. N. l'laninšek iz Kamene zastoig v bolnico pripeljal; g. Franc Jaklič iz liučne vasi je daroval sod vina in živil; g. N. Horse iz Razdrtegra in g. N. Vidmar iz Broda ata 0)ïctovano darovala poljskih jtridelkov. Č. g, Jakob Aljaž, žujmik na Dovjem zaboj jabolk. Vsem dobrotnikom prisrčna hvala. ;; 1. januarjem 1910 se bo oddala tudi dobava pomij. Kdor bi hotel le te jemati, naj se zglasi 15. doc. 1909 ob 3. uri popoldne v pisarni oskrbništva, kjer se mu bodo dala vsa potrebna jiojasniia.
Kundiin; bolnišnica, poročilo za november 1909. — Tekom t. mesca novembra je bilo na novo B])rejetiii 117 bolnikov, ostalih od prej a«. Odšlo je 77 ozdravljenih, 20 zboljšanih, 8 jih ni našlo pričakovanega uspeha, umrli so 3. V oskrbi jih ostane za zdaj 97. Število oskrbovalnih dni znaša ogromno višino 2827. Naj navedemo Se nekaj izrednih slučajev bolezni z dostavljenim izidom zdravljeiýa. 1) Franc Anžlovar, kočar iz Zagorice, župnija ňt. Vid pri Zatićini, je prišel v bolnico z rakom v želodcu, smrtno bolan, do kraja izhiran. Za takega ni vec pomoci. Umrl je 13. novembra v veliko žalost male družiiiice. — 2) Fant Hribar z Dolgo iqivo, župnija Sent Lovrenc, je vnet pretepač. Prilezel je bil v bolnico že pred dvema mescema z zlomljeno nogo. A to ga ni izmodrilo, nemirna kri ga je zopet vlekla v gostilno, od koder je prinesel v bolnico vse razrezano uho, Hribar, bo zdaj dovolj skušnje? V tretje gre rado, morda jo boš kmalu zojiet skupil, če bos lazil jto nevarnih družbah, — 3) Jožef Korošec iz Čateža, 12 let star, je pri vožnji gramoza ])adei pod kolo, ki mu jo zlomilo nogo nad gležnjem m zmečkalo meso na mečah ter odtrgalo od kosti. Dečko bo še deti (iasa tu, preden bo popolnoma izhodil. Zanaproj previdnost! Truga, gra-nioza polna, jo nartežji tovor, navdol treba do kraja kolesa zapreti,
—	4) Legan Jožef, iz vasi Korita, župnija Dobrnič, je prinesel 8 seboj nečedno pritiklino na vratu, takozvani „krof". Oiicracija 80 je posrečila, vrnil se bo v kratkem domov z gladkim vratom.
—	5) v^inkelj Jurij iz Grčaric, trpi za rakom na želodcu, ojie-racije ni hotel in so je proti koncu mesca vrnil na Kočevsko, tak kot je prišel. — 6) Butala Jakob, občinski ubožec iz Črnomlja, jo umrl dne IB. nov. za pljučnico, — 7) Kdor ima hrbtenico poškodeno ali celo zlomljeno, navadno ne ozdravi.^ Pač pa je dosegel ljubo zdravje s tako hibo Matija Zajec iz tít. Ruiirta, zidarski jjomočnik, ki je od vinsko kapljico omoten zgrmel z odra na tla. Hrbtenico so mu lojio naravnali in vse se je čedno
zaraslo. Pijanci Imajo srečo in Matija se dobrega augelja varuha. Naj ga srčno zahvali za pomoč in se mu vsak danjtriporoča ! — 8) 21. nov.Je bil sprejet prileten možakar Matija Šalehar iz vasi Blato pri àt. Lovrencu. Imel je koleno oteklo, buči podobno. Ni hotel vztrajat) do konca, a vendar je [»rerej bolj.ši odšel k rodbini. — 9) Streljanje v.'sako leto mnogo nesreč zakrivi. Kako žalostna poročila smo čitali po časnikih. Tudi v Kandijo so dva obstreijenca pripeljali. Planinšek Nace iz Vel. Loke, si je roko obstrelil, 2 prsta sta proč, s tremi utegne Se gibati, toda za vojaka ne bo već, ker je slab strelec, - Deček Muhič Peter, 8 I°t star, iz župnije Suhor, se je z dinamit-patrono ranil. V bolnici 90 mu morali prste prikrajšati, da ne bo več segal jto tako nevarnih rečeh, kot je dinamit. Ja, ti spačeni otroci vse iztaknejo ! Stariši, pozor! — 10) Brez Ribničana ne more nikjer biti. Tudi v bolnici sta dva, 28. nov, so s Kota ]>od Novoštifto poslali fanta Janeza Mihelič. Sekal je drva, pa mu je sekira v nogo ušla. Uimnje je, da bo ozdravel. Drugi jo že od 1, maja tukaj, hira in polagoma umira, 11) Lindič Peter iz Dol, vasi pri Šmarjeti, nazaiinje v službi v Dolah, je prestal srečno hudo operacijo, izrezali so mu bulo na hrbtu. Bo kmalu dober, — Naj zahvali Boga pa 8|>retne zdravnike in usmiljene brat(.i rer pošteno služi Bogu in ljudem, — 12) Se nekdo je prišel v bolnico umret: Jožef Košmrlj iz Slatnika, domače šmihelske župnije. Ves čas ni spregovoril besedice, kakor bi bil mutast. Samo sv. olje je mogel sjirejeti. — Hamo tri dni je ležal v bolnici, prišel je ie umret, kakor marsikateri drugi, — Nihče ne bi verjel, da pridejo ctelo iz špekulacije v Kandijo umirat. Neki hrvaški \'l8h je naravnost rekel: „Pri vas se ceneje umre. S petakom jo vse poravnano: krsta, pogreb in še ena sv. ma,ša povrh." Torej še pri tem mora biti „barantija'', Lejia je ta!
Kitiidijii, bolni.šnica. Dva važna opominja, ki naj jih nihče ne prezre, ampak pazno prečita in se po njih ravna ter še drugim naznani, — 1, Ravno o tem času bolniki in hiralci od vseh strani ])ritiskajo v bolnico. Te dni ho zavzeíi vse prostore, da sta celo 1(0 dva na eni postelji, kar je pa velika ovira zdrav^onja ali na tleh ležijo. Zato naj vsakdo pismeno poprej vpraša pri vodstvu bolnico, bo li dobil prostor ali no. Utegne se zgoditi, da se bo moral takoj domov obrniti, ker zarg ne bo prostora. — 2. Vsak bolnik mora prinesti s seboj od domačega župnika ali župana popisan listek, na katerem bo stalo, kako se piše, iz katere vasi je, hišna Številka in natančni roj.stni podatki. Prosimo! Naj nihče tega ne ])Ozabi! .Nekateri bolnik ne ve čisto nič povedati, kdo in kaj da je. Samo toliko se vidi, da je na svetu.
Gospodarske drobtine.
—	Čiščenje vina. Ako se vino noče z navadnimi čistili očistiti, se jiriporoča kaolin kot čistilo. To velja zlasti jiri gostih in sluznatih vinih. Kaolin je bela prst, ki rabi za izdelovanje poredana. Podobno kakor kaolin so rabi španska prst, ki jo veščaki še bolj priporočajo. Kaolin se v določeni množini primeša vinu in sicer se vzame na 100 1 vina po 10 do 50 deka. Dognati je to z malo po3kii,šnjo, ki se najiravi z litrom vina, kateremu so primeša I do 5 gramov kaolina oziroma španske prsti. Potrebna množina kaolina se potem za dotičen sod odtehta, dene v škaf in^ nalije z vinom, nakar so dobro premeša in vlije jiotem v 8od. Na vsak način se pa priporoča najprej taka čistila izprati s čisto vodo na ta način, da se v škaf nalije najprej vode in da se čistilo z vodo dobro preme,ša. .Na to se pusti zmes pri miru, da se čistilo usede. Voda se odlije in potem to izpiranje še enkrat ponovi. Kakor v škafu se kaolin ozir. šjtanska prst usede tudi v sodu in potegne seboj vso kalnost vina. Ko se je vino dobro očistilo, ga je pretočiti.
—	Vlatljivost vina se najraje pokaže jiri slabih in mladih vinih in pri mo.štih, ki nočejo kipeti. Vzrok so glivice, ki pretvarjajo sladkor v sluznate snovi. Takim vinom se priporoča dodati tanina, na vsakih 100 litrov 10 do 20 gramov. Tanin se razstopi v vinu ali pa v linem špiritu. Ce je vino zelo šibko, so mu lahko doda na hektoliter tudi 1 liter finega Spirita, To dovoluje tudi nova vinska postava. Vino je pretočiti pri tem seveda v dobro zažveplan sod. Čez 14 dni se tako vino filtrira ali pa čisti in pozneje vnovič pretoči.
—	Živinska sol se dobiva v Ljubljani po 6 K 90 h 100 kg ali po 3 K fiO h 50 kg. Oddaja se v vrečah ).o 50 kg in je
denar naprej poslati. Pri nas bi morali živinsko sol s kladati živini in je cena tako nizka, da jo naši živinore
)Ioh poči lahko
kupujejo. 50 kg jo ima mali posestnik dosti za celo zimo in tisti
izdatek 3 K fiO h se mu pri živini prav dobro povrne. Zato pa svetujemo tia.šim živinorejcem, da naročujejo živinsko sol in jo redno pokladajo svoji živini, ki jim bo /,a to hvaležna. Posebno v zimskem času, ko pokladanio (iosti trde slame, je pokladange soli 'neobhodno potrebno, če hočemo, da bo krma vež zalegla
Ameriški novičar.
= Clioi-ry, 111. Vslcd katastrofo v tukajšnaeiii premogovcm rovu je moralo umreti devetnajst in ne osemnajst Slovcncev, kakor se je prvotno poročalo. Nekoliko jih je bilo pri raznih podpornih društvih, in skoraj vsi oatavtjajo vdove in otroke.
V svrho natančnejšega prejilcda, objavljamo danes imena pokojnikov, kakor tudi imena društev, katerih člani so bili nesrečniki, in število otrok, ki so postaU. vsied katastrofe sirote:
I.	Martin Rebsel, ostavka ženo in 4 male otroke, je ud društva Triglav, št. 2. La Salle, HM., S. N. P. J.
Ž, Josip líebscl, ud društva Gora, št. 4.'), i'herry. 111. S.N. P. J., zapušča ženo in 1 malega otroka.
Jernej Lindič, od društva Gora, .št. 45, S. N. P. J., zapušča ženo in 3 male otroke. '
4.	Anton Pouliii, ud društva Gora, .št. 45, S. N. P. J,, zapušča ženo in I malega otroka.
5.	Josip Ermakora, ud društva Gora št. 4ô, S. N. P. J., zapušča ženo in 3 male otroke.
6.	Anton Vesel, ud društva Gora, št. 54 H. N. P. J. zapušča ženo in 3 male otroke.
7.	Frank Retelj, ud društva Gora, št. 45 S. N. P. J., zapušča ženo in 2 otroka.
8.	Matija Gril, ud društva Gora, št. 45, K. N. P. J., zapušča ženo iň 3 male otroke.
9.	Ivan Kraus, ud društva Gora, št. 45, S. N. P. J,, jsa-puSča ženo in 4 male otroke.
10.	Frank Jakše, ud društva Gora, št. 45, S. N. P. J., samec, zapušča v starem kraju žalujoče Btarise, brate in sestre.
II.	Anton Kravana, ud društva Gora št. 45, S. N. P. J., je samec.
Teh U spada k S. N. P. J.; vdove oženjenih in deca so tukaj.
12.	Ivan Konig, ud društva sv. Družine št. 5, K. S. K, J. v La Halle, zapušča ženo in pet malih otrok v starem kraju.
13.	Pavel Zaje, ud društva sv. Družine št. 5 K. S. K. J., zapušča ženo iu 2 mala otroka tukaj.
14.	Petar Bregar (ni v društvu), zapušča ženo in 7 deloma odraslih otrok v starem kraju.
15.	.Josip Pirh (ni v društvu) zapušča ženo tukaj.
16.	Martin Ovsek (ni v dru.štvu) zapu.šča ženo tukaj.
17.	Daniel Ovsek (ni v društvu) zapušča ženo in 3 male otroke tukaj.
18.	Josip Kravana (ni v društvu) zapušča ženo in 3 male otroke tukaj.
19.	Anton Omielj, samec, ni pri nobenem društvu.
Skupno mrtvih la mož; od teh je 16 oženjenih, 3 samci.
Tukaj zapuščenih vdov 14 z 32 malimi otroci, V starem kraju dve zapuščeni vdovi z 12 otroci,
== Chei-ry ill. Listi poročajo, da so rešili še 20 živih premogarjev, ki ao ves teden ob prepičli hrani še o.stalÍ pri življenju. Vidi se, da bi bili rešili Še več ljudi, ako bi ne zanemarjali rešilnih poskusov. Velika krivda pada na rudnikovo vodstvo.
= Iz Friutvale v Culil'oi-iiiji se javlja, da jo tamkaj umrla Mrs, Ant, Murnikova, soproga ustanovitelja najstarejšega slovenskega časopisa v Ameriki ..Amerikanskoga Slovenca" in večletnega urednika „Glas Naroda". Pokojnica je prominula dne 10. novembra popoludne po sedemindvajset tednov trajajočej bolezni in sicer v 5K. letu svoje dobe. Pogreb se jo vršil dne 12, nov. dopoludne. Ostavila je petero dece in užaloščenega soproga, kateremu je bila nad triintrideset let verna družica.
= (-leveliUHi, Ohio. Za novo cerkev, oziroma za obha-jilno mizo, v Hniiheln pri Žužemberku sta med ondotnimi Slovenci gg. Fran Glavič in Fran Majur nabrala lepo vsoto fJ9'60 dolarjev. Imena darovalcev se bodo brala z lece v Šmihelu in zanje se bo darovala sv, ma.ša.
= St. Tiivel, Min. Poročali smo že, da je slovenski rojak J. M. Solnce, zujmik pri sv. Neži, obhajal dne 17, oktobra 1909 svoj srebrni mašniški jubilej. Tem povodom je na svitlo prišla spominska knjižica v nemškem jeziku, (ker je dotična župnija nemška). Ta cerkvena občina je bila ustanovljena 1. 1887. Prvi župnik je bil naš rojak Jakob Trobec, ki je zidal tudi |»rvo
cerkev sv. Neže. Ko je bil on 1. 1897 imenovan škoiom v St. Cloud, je postal iijegov naslednik pri sv. Neži J. Solnce. Kci' jo prva cerkcv premajhna, je sklenila otičina zidati novo. In prav ob 25 letnici g. Solnca je škof Trol)ei: blagoslovil temeljni kamen. Stavlja je proračunjena na 150.000 dol. Kiyižica iitia lične slike papeža Pija X. nadškofa Ireland-a iz Št. Paula, škofa Trobca iz St. Clouda, župnika J, M, Solnce iii drugih farnih veljakov ter župnih poslopij,
= Ni^w York. Volitve. William Gaynor iz Brookl,yn;i, bivši član državnega višjega sodi.šča in kandidat demokratov za župana Velikega New Yorka, je bil včeraj izvoljen z večino 73.016 glasov. Gaynor je namreč dobil 250.678 glasov, rejiublikanec O, T. Batinard 177,fi6i! in neodvisni kandidat Wiiliiim R. Hearst 153843 Mestno svctovalstvo bo štelo 43 demokratov in 36 fii-sionistov (Bannardovih in Hearstovih ]»ristašev). Doslej je videli, da bodo imeli republikanci v državni postavodaji večino 43 glasov, kar pomenja pridobitev petih glasov.
= Novi avsti-ijuki konzulat bode otvorjen dne 1. jaiiuai jft 1910 v Winnipeg, Manitoba, (Jaiiada, Konzul j^a po.'itane taiu naš rojak dr. John Schwegel. Dr. Schwegel je sedaj konzul v Montrealu, Canada, a preje je bil trgovinski poročevalec za trgovinsko ministrstvo v New Yorku; znan je tudi rojakom v ChicHgu, lil., in sploh po Zjedinjcnih državah.
Raznoterosti.
*	Napreilck kjiloliške ceikvii na Angleškem. V francoskem jeziku tiskano Jiiisijoiisko letno poročilo priobčnje zanimivo statistiko o napredku katoliške cerkve na Angleškem. Od leta 1899. je iz evangeljske prestopilo v katoliško cerkev: 446 pastorjev, 417 članov pariamenta, ii05 častnikov, 162 časnikarjev in pisateljev, 129 juristov, 69 niedicincev, 36 pomorskih častnikov in 60 članov aristokratsko družbe. Čudno, ti se vendar štejejo med omi k an ce.
•	Prebivalstvo lli-vatskfl in Slavonije. Hrvatska in Slavonija sta imela I. 1900 2,416.304 prebivalcev. Glasom najtio-vejših statističnih podatkov sta pa imela konceiti I. 1908 2,855.949 prebivalcev. Glavno mesto Zagreb je imelo I. 1900 61.002 prebivalca, 1.1908 pa 76.892 prebivalcev. Sledeča mesta so imela koncem 1908, in sicer: Seig 3.525 prebivalcev, Bakar 1.745, Kariovac 15,860, Petrinje 5.404, Sisek 7.644, Varaždin 13,513, Križevci 4,739, Brod 9.023, Požega 5,994, 0.sjek 27.836, Karlovci (sreniaki) 5.978, Mitrovica 12,836, Petrovaratlin 4,430, Zemun 16,747 prebivalcev. V vseh hrvatskih mestih je bilo koncem I. 1908 skupno 226,059 prebivaleev.
Darovi za dijaško kuhinjo v Novem mestu.
Čú. gg. I. áaleliM, duh. gret, Fr. Šjieiula), kan., Koap« Antonija PavfiÉ, mesto vencft na krsto umrle gospa Kupař, po 10 K. P, u. gg .Iob, tíerdfSiĚ, ^vor. Rvet., Fr. pl, Šiiklje, dež, «lavar no 4 K. J. Kra.iec nasi., Adolf l'auser, dr. Pilsliofer, A. Pall v. Piilireuaii, dr. Zitek po 2 K. Á. A[[uit*cli, Anmann, t;. kr. d. oskrb.. Cižmek, olîc., gogpa v, Ficliteiiaa, Jaru, c, kr, soil, svet.. E. Ka-Btelii), trg., Iv, Kastelic, KoSak, goetil., MikoliĚ, krijač, J, Perkii, c. kr. «odiii oflcijal, R. BizEoli, C. kr.§od. svetnik, F. Seidel, trg,, Buli. Skalický, Schiffrer Alb„ Vadnjal, c, kr. prof, F, Vidic, dr, Hrasoveo po 1, K, Ooapa Dnrini, ForSek, pek, mnjster. Prstov, c, kr. dav, sluga, ReiU, urar, Špro«, o. kr. okr. tajnik po 60 v, — Vsem pleni en i ti m dobrtjtuikitm povrni B»b1
Listnica uredništva:
Praprot 10. p. Semič, Svoje ime morate natn uaziiauiti.
Sejmi na Dolenjskem v mesecu decembru.
v Kostanjevici in v Višnji gori 13; v Škocijanu in v Kandiji 16.; v Črnomlju 21; v Mirni peči 29,
m
Loterijske številke.
4, dcccmbra 23 75 24
TRST,
62
Krasne jaslice
za cerkev ali za društva so na prodaj pri H^^ J. Krajec nasi, v Rudolfovem.
Cena 180 kron.
Ltropuld KopaC, trgovec in posestnik, nnïnatija v svojem in iinfiiti o[Mk vaetii sonuluikom, vrijuteljMii iti ïtinnceni |re^^lo^t:^u vest fia je Bir» Vsemogučnemii tlo-]iíi(llo. »jelovo iwkre:)« Ijtihljeno soprogi», oziroma mater, wVHkitijo, BíBtru ill teto, gospo
Marijo Kopač roj. Rabič
danes ob ]ioln 7 uri zjutraj jiu dolgotrajni mnini boleïtii, večkrAt preTiilenu n sv, zakramenti aa umirHjoče, v 37, letu svoje rtňl)e. k sebi v boljSo veěnost poklicati.
Pogreb bode v nedeljo fi, grudna ob 4. uri po])o-Indiie od liiSe žalusti Gliuni trg i]a nikajSnje pokopališke. Svete mase zadtwaice se bodo brale v tukajšujili cerkvah.
Draga pukojna bodi priporoSena v blag sjiomin in molitev.
NOVO MK3T0, dne 3. grodna ISKW.
(267,
Zahvala.
Povodom bolezni in smrti naše iikreiio Ijiibljene Ho^iroge, oziroma matere, ifospe
Marije Kopač
nam je doslo toliko izkreiiiii dokazov sočutja, da se tu javuo ïalivaijnjemo vsun sorodnikom, prijateljem in znan-'uem. Oiobito pa krťkaino zalivalo za oastno sjirenistvo [iri pogrebu, potent veikratni obisk v bolezui n stadno lolažbo premiloBtljivemn goBpodii nuvomeSkenm proiitu dr. S. Klhertu, kakor tuli drugim preiaatitiiii duhovnikom, očetom i'rain*;iškaiiom. namiljenim sestram in vsem drngiin iiiešiiauom in okoliiianoni. ki bo spremili predrago k zad-nemn potitkii v tuko obilnem stevilii,
NOVO MBSTO, 6. decembra ]í)09. (.JC3)	Rodbina Kopačeva.
so išče za (Iciolno kiiictij,sico solo v Št. Jurjii ob južni železnici. Nalo^^a isto jc za zavod kuhati ter [icrilo oskrbovati. l'iaùa po doříovoni, Pontidbe nuj sc iio-šiljajo najkasneje do iJO.t. m. niv-iiate^atvu. Vato)) najkasneje do konca t. m.
Ravnateljstvo dež. kmetijske šole v Št, Jurju ob juž. železn.
( Š l aj iTskM_(itM)
oženjencříu, išče se na deželo, ob enom ima voditi v svoji režiji řfoatilno iz desetine, malo iirodajaliio in trafiko. Prednost imajo oni z malo kavcijo. Oglasiti se je uatmeno ali pismeno pri ^fosp. Itai'l()l-ii l'olii, veleposestnik in tr^rovce v Karlovcu (Hrvaško).
Driižbciii oklic.
E ililfJ
U
Dne 16. decembra 1909 dopoldan ob 10. url bo pri spodaj oiname-njeni nodniji, v izbi Ět. 6. dražba nepreiuiňnin vi. êt, 3Ha It-Stranskava«
Ne .reniićnini, ki jo je prodati iia dražbi je doUiíena vrednost ua S!7flO K. Nainaiijéi pomi.lek ziiaía 1840 K, pod t.eui Kiieskom ae ne prodaje, Drazbene pogoje, ki se « tem odobre in listine, ki se tivejo nepremični ue. smejo tisti, ki žele kapiti, pregledati pri spodaj oziiaineujeni sod-niji T izbi St, 6, med ojiravilnimi urami.
1'ravice, kat.tre bi ne pripniftale dražbe, je oRlasiti pri sodmji nf«-poziieje v ilražbeuem obroku pred začetkmii dražbe, ker bi se sicer ue inogJe razveljavljati gledi nepremičnine same.
O tiadaljnih dogodkih dražlienega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali jib Kailobe v teku drazb^ nega postopanja, tedaj samo k nabitkom pri sodniji, kadar niti ne stanujejo T okolišu »podaj oznameujetie sodtiije, niti ne imenajejo tej v sodnem okrajn atannjoiega pooblaščen i'.a la vročbe,
C. kr. okrajna sodnija v Ruttoltovem. oddelek 11-,
due U. oktobra IDOSJ.	(Seï)
Dražbeiii okli«.
E bîyîn
6
Dne 16. decembra 1909 dopoldne ob 10. tiri bo pri spodaj uzna-menjeni soduiji v izbi iSt 6 v Kudulfovem draiha temljiilú vl.it 153 iu 164 k. o. Cerove ki sestoji iz stavbene psrcele it 200 ad Cerove, tia kateri stoji zidanca. dveli vinograduili parcel, enega travnika in vrta s pritiklino vred.
Nepremičninama, ki ju je prodati ua dražbi je doloiena vrednost tia ad ai vi, St. IM — 180 K ÍW h, ad b) vi. fit, IĎi — 108 K 98 b, pritikliui na 3 K. -
Najmanjfii poimdek zua.sa ad a) 87 E 13 b in ad b) 71 K '62 h pod tem zneskom se ne prodaje.
Odobrene dražbene pogoja in listine, ki se tičejo nepremiénin smejo tisti, ki žele knpiti, pregledati pri spodaj o»namenjeni sodniji v izbi Su 5 med opravilnimi urami.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglaeiti )iri sodniji najpozneje v dražbecem obroku pred začetkom dražbe, ker bi se sicer ue mogle rae-veljavijati glede nepremičnine same.
O nadaljnih dogodkih drsžbenega postopanja se obvestijo osebe, katere imajo sedaj na nepremičnini pravice ali bremena ali'jili eadobé v teka dražbenega postopanja^ tedaj samo z nabitkom pri sodniji, kadar uiti ne stanujejo v okoliiu spodsj oznamenjene sodnije niti ne imenujejo tej v sodnem kraju stanujočega pooblesčenca aa vroĚbe.
C. kr. okrajna sodnija v Rtidoilovem. odd. II..
due 31. oktobra líKla.	iï61)
ĎĎbro staro vino
bolo in rudeče, in tudí veliko letOHoej^a vina se proda po nizki coni na frraàcini Struga. Naslov: Firlilciiaii, KiidolftivO. (258-2-1)
Krompip
se prodaja se vedno mernik 1 K t!0 v.
Ne v razložnem oknu
ampak v prodajalni knjig in umetnin URB. HORVAT-a so na razpolago
ravnokar došle
f 256-3-2 i
najlepše umetne, božične in novoletne razglednice.
Naznanilo.
Slavnemu občinstvu si usojaiii uljiidno naznaniti, da seiu se preselil in da izvršujem od sedaj naprej svoj
fotografski obrt
v haiidiji v hiši utisi». Tr. Kovařa (poprej ..pri rebelarjii'').
Fotfl^'rafiral bodem v popolnoma /-aprtem, ])o zimi zakurjenem, vsem zahtevam fotogra/ičuesia atelijeja u.slrezajofem ter v vsakem času zelo ufjfodnem jirostoru.
Da postrežem si. občinstvu tudi z i)0]iolnoma modernimi slikami, fotoj^irafii^a] bodem labko z uiiiettio svetlobo. .Slike iz-vrSujcni na raznih modernih papirjih ra>înih barv, v vsakovrstnih oblikah od najmatijšejra formata do naravne velikosti. IÍP])r()iliik<'iJ(S kolonteije in vsa v to KÍi-oko spadajořa dela.
Za mnogobrojni naklonjeni obisk so jirifioroca
s spoštuvatijem	,, „ .
(26302)	H. Dolenc,
ne manje kakor i:i let starega, kateri je ve.šč slovenš(:;inc in nekoliko nemščine v iiisavî in jeziku ter raOunaiiju, (U5t;-o-2)
Karol Barborič, zaloga oblačilnega blaga.
Svoji k svojim!
Popolnoma varno naložen denap
Hranilnica in posojilnica za HanJijo in phoiico
reg. zatiruga z iioouiejcno zavezo 1'J8ij-U)
V lastnem domu v Kaiidiji
a[irejenia hranilne vloge 0)1 vsacega, če je njen ud ali nc, ter obrestuje po

na leto brez 0(il)itka rentnej^a tiavka, kateref^a sama iz svojejTii l>lu(:uje.
as-



Niiiîiianjftm, intani v Kaloti VKiimi liiiiio In iijieiiio IiIbro vhtikfi vtHto Kn Édhtite guniitidc duhovnike.



Tmii «IHV. li. 11. uMIiihIvii iih-/tiiiiijiini. ilii iiiiiiiii v /uliici vsKhi' vi-itLfl i]itiilt;riip ilofp tw Unit tK-iirc-Jtioeljiv líiiilHÍit liiilťii M ImvflDkK, Turli iiiiHiii iimfjfiip tiJivfilLikc VSiitio Vfllliduli za. KuHjHiilu in ili'iUi' pti iiiîikl rt'iii,
[ItjiLim iní?iiir rci«:
Jakob Mikolić,
krojaflhi mojMter, Noyo meat«. Veliki tr» (t. tt^

priporoia se preř. dnLoTřřiiii v izdelovanja vinltuvrstne obleke, i>ûïebno
- lalarje, površnike itd. -
1)0 najukusiicjžem in uijimvejiSetii troju. — Jji.leltijem vfc«ku v to Btroko epftdiijuće lielo tiataut'oo pu meri.
1* ri [litru tU t JI «e jireú. ilul.inĚfiiui, da me blBirovoIi pniajitit.i b cenje-niiut Uftroiili, ïagotftvljftjuè, ila liodem vedno «krhel, (ia ievršiin vsako naroiilo v itajveiýu zadovidjuciHt preiia&titih narutiuikuv.
Slav. [). D. tjhOiiifltvii Iiriiioroiaiii svojo dobro urejeno
krojaško delavnico,
v kateri delajo najboljše delavitke moii; zatorej «e jainći za eleKantno, leto in inoderuu iivriitev aartíitl, Ukor tudi «ato. da ge veaka v moji ■delavni«) narejena obleka lepo prilega.
y
Stavbeno podjetje
Znidopčič S Stepančič
Gorica, ulica Mat ioll
fiiijaliia v Kondijl pri Novem mestu
se priporoira si. oln;instvu in tirniiiiii korporacijani za iziiclovanje vsakovrsinili HtJivbenili dei.
IVeviioitia nailzorsLvo iu iziielovatijc na(";rtov siatičnih računov, Zn obila naročila se toplo pri| oroOata
(170.0.21, Znidtiržič S Stepancič.
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Sliivneniu obíiinstvu se jiriporoča lint- ll.fobr. IMDft na novo otvorjena veiîka manufakturna trjíoviuu
FRANC SOÚVAN sin
v stari Soiivaiiovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani.
(50 43 41)
Iidajatelj m >aliižuiii Urban Horvat.
UdKovtiui ureduik A. Žlogar.
Tmk I. Krajec nasi.