Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman relj^l: 2» celo leto predplaSa 15 gld., za pol leta 8 gtd., za četrt leta
4 gld., za en lueseo 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Teljd: Za celo leto 13 gl, za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice it. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna j)etit-vrBta: 8 kr.,če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob uri popoludne.
^tev. X12.
V Ljulljani, v četrtek 15. maja 1884.
Letixili XII.
Državni zbor.
z Dunaja, 14. maja.
Srd levičarjev.
Vse je radovedno pričakovalo, kako se bodo levičarji rešili zanjke, v ktero so se po nepotrebnem v svoji strasti zapletli. V liberalnih listih je bilo brati, da so nekteri zahtevali, da naj dr. Smolka odstopi od predsedništva. Prepričani smo, da bi bil on to tudi storil, ako bi bil res on zadolžil, da so se levičarji pobrali iz zbornice, in ako bi mu vest očitala, da je manjšini storil kako krivico. Beč je pretresal eksekutivni odsek, pa se soglasno izrekel, da g. predsednika ne zadeva nobena krivda in da nima nobenega vzroka odstopiti.
Levičarji so se bili danes zopet zbrali v posvetovanje, kaj naj store. Včeraj so bili silno razburjeni in še dr. Herbst je menda tirjal, da naj se manjšina, nič več ne vrne v zbornico; čez noč pa so se razburjeni duhovi nekoliko pomirili in danes so nekoliko hladnokrvnejši sodili, kakor včeraj; vendar pa jih je bilo menda nekoliko sram, da bi bili kar naenkrat prilezli nazaj v zbornico, iz ktere so se bili s tolikim hrupom pobrali, zato so iskali nekake vnanje prilike, ki jim jo je potrpežljivi in prizanesljivi predsednik dr. Smolka v svoji preveliki dobrotljivosti tudi dal. Na galerijah se je vse tlačilo ljudstva, ki je radovedno pričakovalo, kako se bo reč izšla. Še le opoludne pride Smolka, za njim pa ministri v zbornico. Vse se okoli njegovega sedeža zbira, na levici bilo je pa vse prazno. Dr. Smolka prične zborovanje z opominom, da si je gotovo vselej prizadeval biti pravičen in nepristransk, kar mu je celo dr. Sturm včeraj pritrdil. Tudi včeraj je po svoji vesti razsodil, ko je bilo glasovanje o zboljše-valni postavi, ker je bil prepričan, da je bila večina za postavo. Tirjali so pa, da naj se še enkrat glasuje; toda opravilni red tega ne dopušča in tudi njegovi spredniki so v enakih primerljejih enako
ravnali in se odločno branili, da bi se o kaki reči dvakrat glasovalo. On je toraj imel prav; (dobro, dobro!) vendar pa obžaluje, da so se levičarji zarad tega iz zbornice podali in izreka upanje, da to ne bo imelo nobenih drugih nasledkov. Da se pa v prihodnje kaj tacega več ne bo zgodilo, obeta g. predsednik, da bode pred vsakim glasovanjem stavil vprašanje, želi li kdo k glasovanju govoriti. Po opravilnem redu ima namreč vsak poslanec pravico tirjati od predsednika, da naj pove, koliko poslancev glasuje za kak predlog in koliko zoper. Tudi smo nasvetovati ustmeno glasovanje, ki se mora zgoditi, ako 50 poslancev podpira ta nasvet. Včeraj noben levičarjev ni tirjal niti enega, niti druzega, tedaj bi bila imela obveljati edino le razsodba predsednikova. Se le po dovršenem glasovanji in razsodbi predsednikovi so se začeli jeziti levičarji zoper predsednika, češ, da ni pravično razsodil, na kteri strani je bila večina- Prepir so bili toraj prav po nepotrebnem zvili s trte in g. predsednik je zopet pokazal svojo preveliko popustljivost, ko je danes samo njim v tolažbo izrekel svoje obžalovanje, da se je bilo to zgodilo. Od same strasti so nekteri že tako slabi, da res ne vedo, kaj delajo.
Dnevni red.
Ko je bila ta zadeva odpravljena, pričela se je obravnava dnevnega reda, ki se je vršila jako gladko, ker ni bilo nobenega ugovora. Postava o vravna-vanji gorskih hudournikov je bila sprejeta v tretjem branji; dalje ste bile rešene postava o vojaških sod-nijah, in pogodba s knježevino Liechtensteinovo zarad sodnijske uprave v tej deželici; tudi so bile še sprejete postave o izjemnih sodnijah v Kotorskem okraji in o začasni odpravi porotnih sodnij, pa o zidanji novih poštnih in telegrafičnih poslopij v Gradcu, Olomucu in Opavi.
Predsednik je na to ob eni populudne sklenil sejo in obrtnijsko postavo odložil za jutranjo sejo.
Glas ruskih peda^o^ov o nemškem „Sclnilvereinu".
(Dalje.)
Slovani in ostalo nenemško prebivalstvo v Avstriji pozna dobro nevarnost, s ktero mu grozi Bero-linski in Dunajski „Schulverein", ter jo skuša prehiteti. Žalibog, neenak je ta boj, akoravno je v Avstriji večina Slovanov. Vzrok temu, vsakemu že davno znan, je — slovanska nesloga, pro-vzročena z razmerami zgodovinskimi, zemljepisnimi, političnimi in verskimi. Jedini Cehi, kot izmed vseh naših enoplemenikov, najizobraženeji, se zamorejo po našem mnenji čvrsto braniti pangermanizmu, tak brezsramno se na nje valivšemu. Oni imajo k temu vse pogoje: močno razvito narodno zavest, visoko stopinjo izobraženosti, ktera po nikakem ni manjši od kulture nemške, glavno pak: strogo disciplino in nenavadno, včasih tudi nesklonljivo vztrajnost v na-sledovanju svojega cilja, enkrat naznačenega. Čehi so prvi od vseh Slovanov najpoprej protestirali z besedo in dejanjem proti pangermanskim težnjam Nem; cev, zakrivanimi z nameni pedagogičnimi.
Že leta 1880 je proglasil shod češkega učitelj-stva v Pragi: »Ljudska šola ima po svojem namenu svoje učence s takšnim znanjem, kolikor ga vsak človek v življenji potrebuje. Ker pa nemščine vsak človek ne potrebuje, toraj jo tudi v ljudski šoli ne kaže učiti. Takisto se naj tudi za posamezna deteta, kterih roditelji bi to posebej želeli, uvede uk druzega deželnega jezika v meščanskih in petrazred-nih ljudskih šolah, v četrtem razredu začenjaje (ne pa v prvem, kakor bi Nemci hoteli), kot neobligaten predmet."
Proti težnjam „Schulvereina" se je odločno nasproti postavila žurnalistika češka. Tako n. pr. je Kolinski časopis „Koruna" (krona) proglasil, da ustanovitev nemške šole po „SchuIvereinu" v občini češki bode znamenje že k boju na nož. Da to ni pretiranost, marveč znamenje odločnosti Čehov, tega
LISTEK.
Severno-iztočna morska potovanja
skoz severno ledeno morje s posebnim obzirom na Nordenskjfildovo 1.1878—79.
(Spisal prof. I. S teki asa.)
(Dalje.)
Tudi oni dve ladiji, ki ste skupaj z Barentsom odplule iz Texela, ste podvzeli važen pot, kterega je opisal pozneje tako glasoviti mornar Jan Hujghen van Linschoten. Na teh brodih je bilo do 50 mož, med njimi dva tolmača, en Slavonec po imenu Kri-stofel Spindler in neki Holandež, trgovec Franjo de la Dale. Od Kilduina so brodili 12. julija proti Vajgaču, kjer so tri dni kasneje zadeli na sneg v morju. 20. julija so prišli na Toksar, na majhan otok na timanski obali, malo zapadno od ustja Pe-čore. Tukaj so mornarje strašili Rusi, da se no more dalje od vajgačske ceste broditi; ali 22. julija so prišli lovci po Belem morju na Toksar, ter so čisto drugače govorili nego prijašnji Eusi. Ko se je led razdelil, in ko so križe z znamenji postavili, odpluli so dalje. 31. julija so opazili Vajgač. Na
mnogih mestih je bilo opaziti križe, pa zraven tudi mnogo kumirov; na nekem mestu celo čez 300 do 400, ki so bili pa čisto primitivno narejeni. Tudi so opazili na nekem kraju polno hišico takih kumirov in ko so jih pregledovali, napade jih kakih 30 Samojedov ter so morali pobegniti na svoje ladije, vendar brez krvoprelivanja. To je pa menda tudi edini slučaj, da so se ti severni prebivalci osvetiti hoteli ptujcem. 10. avgusta pa so se sešli naši mornarji z mirnimi Samojedi, ki so raztolmačili na tanko vse klimatične odnošaje v teh krajih. Spodbujeni po teh vestih, da bode leto trajalo še kakih 5—6 tednov, odbrodijo v karsko morje, ali kakor so ga Holandeži imenovali „sevorno tatarsko morje". Ali 13. avgusta so zadeli že na led ter so morali iskati zavetja pri mestnih otocih. 20. avgusta pridejo v odprto morje ter so mislili, da so blizo ustja Oba. Dva najvažneja njegova rokava so proglasili po svojih ladijah Gusak in Merkuri. Ali to ni bil Ob, ampak Kara in takozvana rokava dve neznatni rečici primorčici, ki se iz Jalmala izlivati v Karsko morje. 21. avgusta so sklenili vrniti se domu, kajti imeli so za dokazano, da se more okoli „Promontoriuma Jabin" lahko v Kino priti. Tukaj so videli tudi mnogo kitov, kar bi bil dokaz za veliko odprto morje.
24. avgusta sta brodila Nay in Tetgalles zopet skoz Jugoršar (Tretum Nassovicum) in ko so se drugi dan z Barentsom sešli, podali so se skupaj nazaj v Holandijo popolnoma prepričani, da je zdaj vprašanje o severo-iztočnem morskem potu v Indijo rešeno.
Sicer je bilo že drugo leto dokazano, da je to bilo precej krivo mnenje, vendar pa zaslužita Najin Tetgalles, da se spominjata v povesti mornarstva in potovanj, kajti ona sta jako razširila poznavanje severnih predelov po svojih najdbah, vsaj po prvi broditvi skoz Jugoršar, in ravno tako kakor Barents morata se tudi ta dva mornarja pohvaliti, da sta izvršila poverjeno jima nalogo odvažno in prevdar-jeno.
Drugo potovanje 1. 1595. Barents in Jan Huyghen van Linschoten sta sestavila izvješče o svojem prvem potovanju v severno ledeno morje ter ga predložila najodličnejim osebam v Uolandiji, tako princu Moricu Oranskemu, glasovitemu „advokatu" holandežkemu Janu van Oldenbarneveltu in drugim. Le ti možje so bili po tem izvešču popolnoma prepričani, da se dii po severno-iztočnem morskem potu v Kino priti ter so zares precej odredili pripravo zato, da se druga ekspedicija podvzame v prihodnjem letu in sicer s celim brodovjem sedmih ladij.- jj^
■so dokaz škandali, ki smo jih višje omenili. V ruvanji na Dunajskem, vseučilišču ni prišlo sicer do nožev, pač pa do pesti in lasanja. Čehi se vsaj ne menijo braniti pangermanskemu nasilju s takšnimi sredstvi; oni so ustanovili že društvo „Ustfedni Ma-ticu bkolskou", ktera po številu, disciplini in eneržiji, kakor tudi z denarnimi posredki v ničem ne zaostaja za nemškim „Schulvereinom". Razloček je samo ta, da v delovanji »Ustfedni Matice" ni takšne hinavščine, niti te zmesi filisterske licomernosti in drznosti, s ktero se odlikuje nSchulverein"."
Tako „Narodnaja Škola". Mi Slovani zamoremo res radostni biti, da so ruskim pedagogom naše razmere tako natančno znane, kakor jih nam predsto-ječi opis predstavlja, kar mora med ruskimi našimi sonarodovci vzbujati očitno strmenje in sočutje. Daljših komentarov o namenih „Schulvereina" delati res ni treba. Mi nesrečni Slovenci, ki smo žrtva te vihrajoče burje, zamoremo lahko vsaki dan opaziti, kaj ^Schulverein" za brambo ^potiačevanega" nemštva med nami počenja. Le nekaj opazk si moramo dovoliti.
Koliko stareji in prej se pojavši, in še kako nedolžen proti obnašanju pangermanskega „Schul-vereina" je naš, po baš teh Nemcih za veleizdaj-nega proglaševan, skvstveni panslavizem, ki še res v dejanji ni došel dalje, kakor smo ga videli pri zarodu! Toraj so nam v tej stvari Nemci sami v zgled, da je treba enkrat določen smoter z večjo eneržijo dosezati, in če bo kdo, bo res naše sedanje stanje nas primoralo, tega svojega cilja in mišljenja se vnetejše poprijeti. Posebno Slovenci in Čehi smo v tej zadevi tako na drug druzega navezani, da je nam najtesnejša zveza res nad vse potrebna, kajti ravno poleg Češke in Moravske vshodne meje ide dotična določena črta mimo naše Slovensko zavzema-jočega obkrožja, ki meni obistiniti izdano besedo: „Deutsch bis zur Adria". Navedeni imenik nam vsaj pokaže, da je Galicija iz torišča „Schnl-vereinovega" delovanja izvzeta, ki vendar z Buko-vino in Dalmacijo vred še k Oislajtaniji spada. Za dosego tega pangermanskega se je toraj ustanovilo sedaj dvoje društev, na Dunaji in v Berolinu, in bedni slovanski sin, sedaj tebi gorje!
(Konec prih.)
Politični pregled.
v Ljubljani, 15. maja.
STotranje dežele.
Ali smo res že tako daleč?! Celjski ve-l^eizdajski list „Deutsche Vacht" pravi, da se bo po Štajarskem povsod tudi v bodočnosti cesarslea zastava spraviti morala, kjer jo bodo Slovenci za, demostracije rabili. Ees ne vemo, komu bi se bolj čudili, ali brezsramnosti štajarskih nemčurjev, ki že vse meje presega, ali pa lepemu vremenu, ki je morda ondašnjega državnega pravdnika izvabilo pod milo nebo, in se je med tem časom pa „Deutsche Waeht" med svet utihotapila, ne da bi jo bila zasegla ojstra roka pravice in zaplenila, če bi pa morda kdo rekel, da članek, ki pravi, da se_ mora po slovenskem črno-rumena zastava odpraviti, ako
bi se rabila za demonstracijo, ne zapade konfiskaciji, potem bi morali pa jako obžalovati, da se veleiz-dajstvu ne pokaže pot, ktera mu gre, malenkosti, ki dostikrat niso vredne, da bi jih Človek v misel jemal, pa zapadejo državni pravici. Mi mislimo, da v Avstriji črno-rumena zastava svoje pravice obdrži, naj se razobesi, kjer ji drago in ni ga človeka v Avstriji še mati rodila, ki bi se smel predrzniti, odstraniti jo, ako je sploh zdrav na možganih. Sploh pa ne razumemo, kako mora žaljivo biti za poštenega Avstrijca, ako vidi, da se kdo ponaša s črno-rumeno zastavo. Žaljivo zdi se nam edino raz-obešanje zastav nemške, t. j. Bismarkove države, s ktero se naši nemčurji tako radi ponašajo! Ondi, izdajice države in gnjusoba človeštva, je polje za vas, da pospravljate črno-rudeče-zlate zastave, ki v Avstriji nikakoršne pravice nimajo, naše črno-rumene nam pa pustite v miru, in če tudi bi jih nam na veselje in državi na ponos leto in dan razobešene imeli.
Na Dunaji v obližji Sch&nererja ni nič druzega kakor klic na dvoboj in to klic na klic, če tudi do sedaj ni še nič krvi teklo. Poročali smo že, da je Schonererja več razžaljenih osob pozvalo na dvoboj. Med temi so tudi Olfenheimovi potomci. Ker ima pa Schonerer več poguma na jeziku kakor pa v srcu, ponudila se mu je tolpa nemških visoko-šolcev, kteri z njim po pivaruah posedajo in škandale delajo, da se bodo mesto njega bojevali. Tudi med Oifenheimoviči in nemškimi visokošolci so že dvoboji napovedani, ker so se prvi s Schonererjem sprli zarad njegove izjavi, da je eden Offenheimovih sinov še „prezelen", da bi se spuščal v dvoboje, kar so sinovi Offenheimovi za razžaljivo smatrali. Na to so si pa dijaki med saboj dvobojev napovedali, da bo prava vojska, ako se jim ne poleže razburjena kri o pravem času.
Ministra Dunajevski in Pino (denar in trgovina) izročila sta vladi včeraj svoje mnenje o podr^avljenji severne železnice. Oba sta teh misli, da naj bi se zopet pogodba sklenila s severno železnico, ktera naj bi se postavila na mesto podr-žavljenja. Gotovo sta oba razumnika po tehtnih pre-misiikih prišla do spoznanja, da za državo ni še prišel ugoden trenutek, iz kterega bi ji toliko dobička prirastlo, kakor pozneje, ako se železnica pozneje podržavi. Konečno in določilno besedo v tej zadevi bo pa pododbor še le spregovoril.
Dr. Herhst je nasvetoval, da naj se za slučaj podržavljen j a severne železnice vsaka delnica odkupi z 2500 goldinarjev na' podlagi 47o.
Obrtniški nadzorniki so že v kratkem času po tovarnah marsikaj doživeli in videli. Kakor se čuje, sešli se bodo konec t. m. na Dunaji, kjer bodo poročali o tem, kar so do sedaj videli pri obrtniji in bodo zajedno stavili potrebne predloge
Na Dnnaji so imeli antisemiti, toraj Scho-nererjevi prijatelji glaven shod, kjer je nekdo rekel, da je Schonerer že dva lista zarad ražaljenja časti tožil. Govornik pravi: „Porotniki nam bodo že prav dali, ako ne, si bomo pa sami pomagali.
Vrhovni ^elesniini uradi za državne železnice po Češkem bodo že na prvega julija svoje delovanje pričeli. Trije bodo in sicer v Budejovicah, Pragi in Plznu. Budžjoviškemu vrhovnemu uradu podredjene bodo državnih železnic proge: Eakonice-Protivin-Budžjovice-St. Valentin in Absdorf-Budčjo-vice. Plzenjski bo imel nadzorstvo nad železnico Plzenj-Prizen in Plzenj-Heb in Plzenj-Eisenstein. Vse druge državne proge pripadle bodo vrhovnemu železničnemu uradu v Pragi.
Galiiiki deželni »bor sklicala bo vlada za 14 dni, sredi junija, da reši zadeve, ki so ostale od poslednjega zasedanja. Deželnemu odboru se je reč že menda javila.
Ulma je kraj blizo Veršeca v Banatu, kjer so imeli ogerski Srbi 12. t. m. posvetovanje glede
bližnjih volitev. Bili ste dve stranki, narodna namreč in uradna. Prva si je izbrala za svojega kandidata Markoviča, druga pa Živkoviča. Vlada bi bila zborovanje že pred svojim začetkom rada prepovedala, toda ni šlo, ter so vsled tega njeni komisarji ukazali, da smejo le taki volilci v dvorano priti, ki imajo od notarja podpisane certifikate. Tako se je zgodilo, da se je od nekako 3000 zbranih volilcev blizo 2000 vhod prepovedal, deloma ker niso imeli certifikatov pri sebi, deloma ker niso bili volilci. Ko je narodna večina svojega kandidata Markoviča predlagala za predsednika zborovanja, je sodnik Palffj rekel, da Markovič nima volilne pravice, če tudi ima certifikat, toraj ga ne morejo in ne smejo na noben način za predsednika voliti. Markovič se sicer izkaže z volilnim listkom, toda Palffy^ga zapodi iz zbornice. Sedaj se hoče vladni kandidat Živkovič na predsednikovo mesto spraviti, kar mu pa narodna stranka odločno zabrani, ter se mu groziti začne. Sodnik Palffj pošlje po orožnike, ki z nasajenimi bodali uporne volilce iz zbornice izganjati prično. Zunaj so se pa huzarji na konjih z golo sabljo v roki prikazali in so se v razburjeno množico zaprašili. Mnogo so jih poteptali, pet pa hudo s sabljami okresali. Bazjarjena množica jela je že lesenino in druge reči skupaj nositi in barikade delati, in le nekterim jako odličnim mest-janom se je zahvaliti, ako se ni še večje klanje pričelo, kakor je že bilo.
Vnanje držaTe.
Imenovanje Krestoviča za guvernerja v intocni Rumeliji je posebno po avstrijskih no-vinah mnogo več krika provzročilo, kakor je pa stvar sama na sebi vredna. Kajti položaj na Balkanu se vsled tega ne bo kar nič spremenil, če tudi bi nekoliko tehtne spremembe ondi prav nič ne škodilo, posebno kar se tiče združenja ločenih bratov Bolgarov to in onstran Balkanskih gord. Da knezu Bo-goridesu ni bilo več mogoče na guvernerskem stolu iztočno-rumelijskem se obdržati, je bila vseskozi njegova krivda, kajti on je smatral po eni strani imenitno svoje mesto za molzno kravo, kteri ni kar nič prizanašal, po drugi pa sam sebe za človeka, ki ne pozna nikogar višjega nad sabo. Tak napuh je pa posebno Euse tako silno v oči bodel, da si je ruski poslanik v Carigradu vse prizadjal, dokler ni Bogoridesovega stališča omajal in kedar se mu je to posrečilo, šel je, ter mu ga je popolnoma spodbil. Gavril Krestovič je pa menda mož čistega značaja, ki svojega imenitnega mesta ne bo v to rabil, da bi uboge in tlačene Bolgare edino le izžemal, temveč se bo tudi pobrigal za njihov blagor, za njihov duševni razvitek. Oe se mu posreči, da ga ne zapelje visoka in pomenljiva služba do sebičnosti, si Bolgari po iztočni Eumeliji pač čestitati smejo, da so takoš-nega moža dobili, kajti vspeli se bodo pod umno in veščo njegovo roko kmalo kvišku. Pridnosti, nadarjenosti in dobre volje se Bolgarom ne manjka, )ač pa jim je do sedaj manjkalo moža, ki bi jih )il nesamopašno vodil do narodnega blagostanja in duševnega razvoja.
Poročali smo že lansko jesen, da so na Nemškem \)x\i&\\x>olj8kefja Uterata Krasnetvskega, dvainsedemdesetletnega starčeka in da so ga zaprli, ker je bij sumljiv veleizdaje provzročene na nemški državi. Žalibog, da se je vest vresničila, kakor dotična obtožba spričuje, ktera se te dni pred Lip-škem tribunalom vrši. Kraszewskega so vsled objave malopridnega človeka, ki je z njim skupno delal in se toraj ravno tistega hudodelstva vdeležil, tožili, da je vojaške zadeve nemške države, kakor so: mobilizacija nemške vojske, njena ohranitev in pre-skrbitev, prevoz nemške vojske po železnici proti za-padu, t. j. na rusko mejo, novi poduk o streljanji v nemški armadi, osnova nabora konj za slučaj vojske itd. izvohunil ter jih potem raznim časnikarjem za drag denar prodajal. Ko se mu je konečno žila, iz
Zapovednik je bil med drugimi tudi poznati Barents, a komisar Linschoten in še pet drugih. Ladje so bile natovorene z blagom, samo sedma je bila prazna zato, da se more vrniti ter prinesti v domovino glase o ekspediciji. Še le 12. julija so odrinili. 22. julija so prišli v Kegor na poluotoku Eibačnij in še le 29. avgusta je prispelo brodovje v morsko cesto med Vajgačem in Kopnim. Tukaj so mornarji našli led. 3. septembra so našli neke Euse, ki so pravili, da je bila zima jaka, ali da bode led v kratkem izginil in da bode leto še 7 tednov trajalo; dalje so pripovedovali, da je vajgački otok za-se severno od Nove zemlje in da prebivalci teh krajev vsako leto tje hodijo, na zimo pa nazaj, in da ruske z blagom natovorene ladje vsako leto potujejo skoz Vajgačko cesto ob Obu proti Jeniseju (Gilisij), kjer ostanejo čez zimo ter da so prebivalci okoli .Jeniseja grško-iztočne vere.
10. septembra so prišli mornarji južno od vaj-gačke ceste skupaj s Samojedi. Njihov poglavar jih je prav gostoljubivo sprejel, pa pripovedoval, da so bo zima začela za tri, štiri tedne, da sneg v mnogih letih niti ne izgine, da ostanejo po zimi ceste morske kakor tudi zatoni in zalivi zamrznjeni, da pa morje ob obeh straneh ne zmrzne, da se naha-
jati na oni strani ustja reke Oba dve reke, od kte-rih oddalneja slovi, „Molkonsay", a druga, ktero obiskujejo večkrat ruski trgovci „Gilissy", da se zemlja z one strani Oba do nekega zemskega šila proteže, ktero sega do Nove zemlje; da ljudje njihovega rodu celo tam stanujejo in da je onkraj onega zemskega šila veliko morje, ki se razširja ob Tatarskej do toplih krajev.
Prispevši v karsko morje so našli mornarji mnogo ledu in ker so se bali za svoje z blagom napolnjene ladije, da v ledu ne propadejo, odrinejo proti domu ter so skoz Vajgač odpluli 25. septembra v Holan-dijo brez posebnih težav.
Posebnih novih prilogov za poznavanje naše zemlje ta ekspedicija ne podaje. Vendar pa moramo trditi, da je bil Holandezom pot gotovo odprt do Oba in Jeniseja, kakor so nam zdaj odnošaji v tem morju poznati. Da so oni to priliko porabili bili ter brodili do naseljenih predelov okoli teh rek, bila bi se že na početku 17. veka znamenita trgovina med srednjo Azijo in Evropo po tem potu odprla.
Tretje potovanje holandežko (1596—1597). Ker je ekspedicija 1.1595 tako žalostno izpala, ni hotela državna oblast holandežka nič več sama dati sredstev za tretjo ekspedicijo, nego je razpisala veliko
nagrado onemu, ki bi hotel na svoje stroške poslati ladijo, da na omenjenem potu severno okoli Azije v Kino in Indijo prodrč. Vsled tega spodbujeni pri-pravili so trgovci v Amsterdamu dve ladiji, eno pod vodstvom Barontsovim in Jakoba Heemokerka in drugo pod Janom Cornelisom Eijpom,
20. maja ste zapustili te dve ladiji Amsterdam. Brodili ste srečno proti severju, a 19. junija odkrijejo mornarji severno od severnega rta pod 74» 30' severne širino neki novi otok, kterega so prozvali medvedji otok, ker so tukaj velikega medveda ustrelili. 29. junija so zadeli pod 80® severne širine na drugo do zdaj nepoznato zemljo, o kteri so mislili, da se drži Gronlandije. V istini pa je bilo to otočje, kasneje pozvano Spicbergi. Od tukaj se vernejo nazaj k medvedjemu otoku. Tukaj ste se ladiji razšli. Barents je plul iztočno proti Novi zemlji in Eijp severno proti iztočni obal Spicbergov. 27. julija je prišel Barents na zapadno obalo Nove zemlje pod 73" 20' severne širine.
30. julija se ni moglo dalje zarad ledu; prav oprezno se je inoralo broditi dalje in 25. avgusta so prispeli do oranskega otoka. 31. avgusta je Barents srečno oplul Novo zemljo se v6 da z velikimi težavami pobližno pod 76» severne širine, kjer je
koje mu je tekel vir njegovih interesantnih, za nemško državo pa nad vse neljubih novic, posušila, izdal ga je eden njegovih tovarišev sodniji, ktera je oba zaprla. Ostudni ovaduh, ki mu je svojo hvaležnost na ta način skazal, izstrahoval je že popred iz Kraszewskega svoto novcev več kot 7000 gold. Ko mu revež nič več dati ni zamogel ali pa ne hotel, opasal se je Judež in je šel k sodniji, kjer je starega svojega sokrivnika izdal. Kakor novine poročajo, je Kraszewski tudi ruski vladi prodajal nemške vojne tajnosti, če tudi ga je Eusija zasledovala zaradi vde-ležitve pri poslednji poljski ustaji.
La^Jeo prijateljstvo do Avstrije nikakor ni toliko, kakor ga Mancini in drogovi njegovi svetu slikajo. V „Novoje Vremja" se piše iz Flo-rence v tej zadevi nekaj, kar nam bo vsak Slovenec rad verjel. Dopisnik pravi: „Slep mora biti, kdor se po daljšem bivanji na Laškem ni prepričal, da toliko hvalisano in trdno prijateljstvo Laško visi le na enem lasu. Časi, v kterih si je Italija prijatelje po vseh kotih pobirala, kjer jih je ravno dobila, so minuli in Lahi so se prepričali, da bi bila laško-nemško-ruska zveza za Lahe mnogo koristneja, kakor pa vsaka druga. Časniki laški že sedaj ne prikrivajo gnjeva do Avstrije in da ministerjalni organi še jezike za zobmi drže, je edino le Bismarkova zasluga. Le potovanja kralja Humberta na Dunaj je treba omeniti in takoj se vsuje takošna kritika' in obsodba čez Avstrijo, da si je noben časnik ne upa prinesti.
V l?ari»u je že od leta 1864 družba, ki se ji „poljsko vojaško društvo" pravi. 30 članov ima in pa naslednjo nalogo. 1. Vodi Statistiko čez vse evropejske armade. 2. Poskuša zvezo napraviti med častniki poljske narodnosti, ki v nemški, ruski in avstrijski vojski služijo, ter skrbi za to, da bi so ondi oživela in okrepčala misel o zopetnem oslo-bodjenji poljske države. 3. Društvo se mora pri vseh važnejih vojskinih dogodkih vdeleževati. Društvo je že večkrat svojo delavnost razvijalo. Pri tem društvu menda je bil Kraszevski sodelavec, kamor je iz Nemškega novice vojske se tikajoče pošiljal.
TurHja je izrazila željo, da naj bi se konferenca o egiptovskem vprašanji v Carigradu sešla, toda nobena velesila ji ni pritrdila. Vzrok je ta, ker bi v tem slučaji Turkom predsedništvo pripadlo, ktero bi oni potem po svoji stan navadi cincajoč na svojo korist obračali. Evropejskim velevlastim so turški zvijači že preveč dobro znani, in je ni več velesile, da bi turškim obljubam kaj verjela ali zaupala. Da se bo morala turčija v London ali pa kam drugam podati, kjer se bo konferenca ravno sešla, ako se neče vsega vpliva znebiti, ki ga ima glede Egipta le še na papirji, ni dvomiti. Naj bi Turki odločno besedo imeli, bi stvar le še hujši zamotali, kakor so Angleži sami storili. Turčin še v svoji deželi ni bil vstani reda napraviti, tem manj bi to zamogel v Egiptu. Turčija bo morala zadovoljna biti, da se ji bo, se ve da zopet le na papirji, pripoznalo vrhovno gospodarstvo po Nilskih pokrajinah, če tudi bodo resnični gospodarji Angleži, Francozi in deloma morda tudi Ijahi. Vojake, kolikor jih bo potreba, bodo pa Angleži dali, ker so jim afrikanske ceste že bolj znane, kakor pa drugim.
Izvirni dopisi.
Izpod Kuma, 10. maja. Ker Vam nikdo ne poroča, naj Vam jaz par vrstic zapišem. V tukajšnji župniji se godijo ponočevanja, kakor po drugod — žalibog. Da je iz tega že mnogo hudega prišlo je vsakemu znano, a tako kakor pri nas se pa vendar malokje zgodi.
Okoli poštene hiše T—ove so lazili, ponočni vrani zarad ravno nekoliko odrastlega dekleta. Enkrat je bilo to silnejše, kot druge čase. Oče jih gr6 svarit in opominjat. Namesti bežati, se začnejo ž njim be-sedovati, poslednjič jim malo neprevidno žuga, da jih bode postrelil z revolverjem. Da ga nima, fantalini dobro vedo in se zarad tega norčujejo in poslednjič mu celo poleno med noge prileti. Da očeta jeza zgrabi, kdo bi se temu čudil. Teče v hišo, zgrabi ne ve kaj (bil je pa ravno veči nož) ter se proti najsilnejšim brani. Nesreča hoče, da fantalina z ojstrino ravno na vrat zadene. Od začetka še ni nikdo tega toliko porajtal, ali po nesreči mu je žilo prerezal in fantalinu kri odteče, da umrje.
Mislite si nesrečo, zmešnjava, strah in groza! Nesrečni oče je sam pri sodniji povedal, kaj se je zgodilo. Zaprli ga niso, čemu tudi; pred porotnike pa, se ve, da bode prišel. Bode li obsojen ali ne, kdo zamore vedeti. Ees bi mu oprostenje prav iz srca privoščili, ker mož ima pokore že tako zadosti; nesrečnega dejanja pa nikdo ne smatra za hudobijo, ampak le za to, ker je nesrečni primerljej.
Iz Celovca, 13. maja. {Čujte in strmite!) Gosp. župniku Lubeju v Gorjah je naša deželna vlada namignila, da se mora „von allem politischen Parteigetriebe fernhalten". Gosp. župnik je bil namreč tako predrzen, da je odposlal prošnjo na dež. šolski svet, naj bi se otroci v šolah na Žili vsaj toliko slovenskega podučevali, da bi znali slovenski katekizem brati, ker nemškega ne razumejo, če otroci katekizma brati ne znajo, mu je skoro nemogoče, v krščanskem nauku podučevati. Ta prošnja pa je bila ravnokar odbita, g. župnik pa je dobil svoj ^nos". Nemški ^šulferajn" sme rogoviliti, kolikor mu drago, Mačnik sme pisati, kar hoče (zf^dnjič je pisal v „Freie Stimmen", da jo slovenska stranka v deželi ngehasst und verachtet"). če pa Slovenec samo ponižno prošnjo odpošlje, je že političen rogo-vilež, kterega je treba brzdati in pokarati! Kakor vidite, so naše razmere na Koroškem pod slavno Taaffejevo vlado čedalje bolj interesantne!
Pri tej priliki omenim, da je enak „nos" dobil pred nedavnim časom tudi g. župnik Šuster, ko je prosil za faro v Svečah. On je pa sam šel k g. dež. predsedniku in ga vprašal, kaj da mu morejo slabega očitati? Niso mu mogli nič očitati, ko to, da se je poganjal pri volitvah za nemško-konser-vativnega, vladi prijaznega kandidata Aichen-egga. Kdor tedaj na Koroškem za sedanjo vlado dela in govori, ga smejo vladni organi in to sama deželna vlada pokarati in posvariti! Spominjam se na izrek: „Vsako kraljestvo, ki je v sebi nejedino, mora razpasti". Kaka prihodnost se zamore sedanji sistemi prerokovati, če smejo podložni uradniki naravnost proti vladi delati in to čisto očitno?
Dostave k. Vse prošnje za slovenski poduk so odbite. Še s slovensko šolo v Št. Jakobu, ktere smo se tako veselili, n i nič. Obrnili so reč tako, da je še slabše, ko prej. Poslali so šoli skoro same nemške učne knjige. Občina se bo zopet pritožila.
prečast. gosp. dr. Janez Ne p. Kulavic. — Se popred je naznanil »Grazer-Volksblatt" po „Germa-niji", da je za Ljubljanskega škofa namenjen (de-signiran) dvorni kaplan, g. dr. J. N. Kulavic.
(Frvo sveto obhajilo) imele so učenke tukajšne nunske Šole danes zjutraj ob 8. uri v nunski cerkvi. Spodbudne in jako ginljive slovesnosti vdeležila se je razven belo oblečenih učenk tudi množica od-rašenih vernikov.
(Pm honcert) na promenadi pod Tivoli napovedan je za danes popoludne, če ne pojde dež. Svirala bo vojaška godba.
(Aleš pa JožeJc) gnala sta konja na vodo — v Gradašico. Jožek pogumen dečko, sedi na konji, Aleš jo pa zadej kreše. Jožek srečno prijaha do vode, kjer je pa ravno vse živo peric. Tistih ena dvigne korito, kterega se pa vranec tako vstraši, da se spne in — že v bodočem trenutku brcal je Jožek v hladni Gradašici, od koder je na nasprotni breg splaval. To Vam je bila podoba: konj je v vodi rep vihal in razgatajoč svojo radost razodeval; Aleš na levem bregu Gradašice skorjo kruha iz žepa zvleče in jo konju ponuja rekoč: „Na „Švorcelj" na!" Jožek pa na oni strani ravno premišlja, kaj bi bilo storiti, da bi tako grdo od njega ne teklo. Ko se „Svorcelj" le ne zmeni za Alešovo skorjo, Alešu tudi potrpežljivost preide in si misli, da bi bilo dobro, ko bi Jožek zopet do konja splaval po mokrem elementu in se mu na hrbet spravil; drugače ga no bo dobiti, ker danes še skorje ne mara ktero sicer jako obrajta. Zatoraj Aleš zakliče preko Gradašice: „Jožek pojdi no sem, če moreš!" „Kako le, pravi Jožek, ker nimam klobuka, oh, kaj bodo le oča rekli!"
DomaČe novice.
(„Čech" v Pragi štev. 110) ve povedati, da je za Ljubljanskega knezoškofa imenovan dvorni kaplan.
prispel v neko luko; ali vsi poskusi, od tukaj proti iztoku broditi, so ostali brez vspeha. Konečno sklene Barents broditi nazaj v Holandijo. Vendar zdaj je bilo že prekasno. Sneg je obdal ladijo, zlomil jej vsa vesla in na ta način so bili mornarji prisiljeni tukaj prezimovati. Iztesali so si hišico za prezimo-vaiije, lovili za hrano medvede ter opazovali morje, ki ni nobenkrat popolnoma zamrznilo. Hišica je bila postavljena na severno-iztočni strani Nove zemljo. Tako visoko na severju do zdaj ni še nobeden prezimoval. To je bilo znamenito prezi-movanje 1.1596—1597. Mornarji so so držali hrabro in to jih je rešilo. Do takrat se ni vrjelo, da bi mogel človek v tako hudi zimi ter štirimesečni noči živ ostati. Zatoraj pa se je tem mornarjem tudi vos izobraženi svet čudil, in opis tega dogodjaja se je posebno rad bral ter so zarad tega silno razširil po celi Evropi. Najvažnejo vesti o tem prezimovanji so sledeče: 31. oktobra so se mornarji preselili v leseno hišico. 14. novembra je zginilo solnce a 3. fe-bruarija se je zopet pokazalo. Medvedje so s soln-cem zginili, zato so prišlo pa lisice, ktere so lovili za hrano okoli hišice. 7. maja so mornarji opazili prvega malega tiča in 25. maja se jo izrekel Barents,
da se bodo vrnili v čolnih, ako bode ladija ostala še dolgo zamrznjena, kar se je tudi 23. maja zgodilo, se ve, da z največimi težavami, ker so mornarji vsled kurdeja jako oslabeli. Od mornarjev so na potu umrli štirje in na vso žalost in nesrečo tudi sam Barents. 7, avgusta so zadeli mornarji v zatonu sv. Lovrenca na dve ruski ribarski ladiji; ž njimi so se bili lani sprijaznili in zdaj so oni brodili skupaj v svojih odprtih čolnih ter prispeli vsi zdravi na poluotok Kolski, kjer so jih prebivalci z veseljem sprejeli. Posebno pa so se razveselili, ko so tukaj našli Jana Cornelisa Eijpa, ki se je bil v preteklem letu od njih ločil pri medvedovem otoku. On je hotel ob iztočni obali Nove zemlje dalje broditi, ali to je bilo nemogoče ter se je moral vrniti. Ko so mornarji za spomin svoja dva čolna v trgovskem poslopji pustili — prvi spomenik polarnih potovanj — odpeljali so so na Eijpovi ladiji v Holandijo, kamor so srečno dospeli 8. nov. Od 16 mornarjev, s kterimi je bil Barents odpotoval, ostali so 4 na potu, 12 pa se jih srečno vrnilo.
(Dalje prih.)
Razne
reci.
—	Duhovske premembe v Goriški nad-škofiji: Č. g. Simon Kos, imenovan je za vikarja v Srednje. — Č. g. Lovro Juvančič bilje vmesten na župnijo Šlovrensko v Brdih. — Č. g. Zurman Karol, je nasvetovan za župnijo v Ajelu. — Preč. o. Evstahij Ozimk, mašnik reda sv. Frančiška, premeščen je s Kostanjevice v Ljubljano. — Eaz-pisana je župnija v Nemškem Eutu. — Župnijsko skušnjo delala sta te dni č. g. Marinič Franc, in č. g. ko del j a Jožef — Umrl je č. g. Valentin Denissa, duhoven v pokoji v Perteolih. N. v. m. p.
—	Kakor „Secolo" poroča, zapustila je cesarica Marija Ana sv. očetu 300.000 laških lir. — Kako pa, da bi laški liberaluh tako novico pred izvedel, kakor kak drug pošten list, se nam nič kaj gotovo ne zdi.
■— Nemčur pride (istina) k odvetniku, češ, naj ga zastopa v tožbi zoper svojega domačega župnika. Ali odvetnik prošnjo odbije, rekoč: Z duhovniki se ni toževati, konečno vsakokrat zmagajo. Čudno spričevalo sicer resnica pa je, da si ni spomogel še nihče, kdor se je toževal z duhovščino sčasoma res vsi sovražniki duhovnikovi doma ubožujejo ter zginejo in se zgubijo, kar življenje in zgodovina spri-, čuje.
—	Euski parnik „Moskova", kojega so na Angleškem kupili, zapustil je pred 4 tedni Odeso in ga ni od nikodar na pregled. Namenjetn je bil iz črnega morja preko Sueškega prekopa na otok Sahalin v ohockiško morje. Pravijo, da se je potopil.
—	Koliko so vredne brezverske šole? Ako kak katoličan kaj zine o brezverskih šolah in izreče svojo sodbo o njih, naenkrat se oglasi cela vrsta prostozidarjev in njihovih bratrancev, liberalcev, ter nam očita ozkosrčnost in nesterpljivost. Ob enem se pa ti očetje, strici in tete modernega brezverstva potegujejo za svojega dojenčka, ter naštevajo vse mogoče lepe lastnosti, ktere je kedaj imela kaka šola in jih pripisujejo novi brezverski šoli. Kdor bere vso to nezmerno hvalo, bo gotovo mislil, da je nova šola res boljša od stare, verske. Ali prašajmo one, ki so vstanovili te šole, kaj oni o njih mislijo. Ako opazujemo njihovo javno delovanje, moramo res reči, da se njihova ljubezen do brezverske šole še ni nič ohladila. Kakor nekdaj priporočajo jo še tudi sedaj svojim someščanom in jo vsiljujejo, kjer le mogoče. Ali v privatnem življenji so drugačnega prepričanja.-„Veliko dobrote" brezverskih šol, ktere tako iz srca žele drugim ljudem, ne privoščijo svojim lastnim otrokom, ktere gotovo bo],j ljubijo, kakor druge ljudi. Druge svare naj ne pošiljajo svojih otrok v verske, še manj samostanske, nikakor pa ne v jezuitovske šole, sami pa izročajo svoje otroke ravno tem sovražen i m jezuitom. Ze zadnjič smo poročali," kako nedosledni so ministri belgijske prostozidarske vlada. Jezuite zaničujejo in preganjajo, svoje otroke pa pošiljajo v ustav, kterega vodijo v Lovanju (Lo\ven) isti jezuiti. Danes naj pa povemo še dva zgleda s Francoskega. Šolski nadzornik v Vendee kar gori za brezverske šole, o samostanskih pa še slišati ne more, in vendar je izročil svojo hčere n u-nam v poduk in izgojo! Nič drugače ne dela
francoski minister in prostozidar Valdeck-Eousseau, ki je dal svojega vnuka „hudobnim" jezuitom v poduk, onim jezuitom kterih so se njegovi predniki na ministerskem stolu tako bali, da se niso mogli prej pomiriti, dokler jih niso zapodili iz samostanov.
— Jezuiti in protestanti. „Evang. Kirhl. Anz." piše: „V slavnoznaiiem jezuitovskem ustavu „Marija Stella" v Feldkirehen-u (na Voralbergskem) bilo je letos 410 gojencev, med njimi 124 plemeni-tažev. Največ gojencev jo doma na Pruskem, namreč 175. V tako ogromnem številu obiskujejo tedaj pruski dijaki jezuitovske šole navzlic vsem postavam proti jezuitom, navzlic kulturnemu boju! Naš naučni minister brani se dispensirati okoli 300—400 duhovnikov, ki so študirali v jezuitovskih semeniščih in vseučeliščih in tu hna on popolnoma prav (?). Vsaka podpora namreč ali priznanje jezuitovskih načel in njihovega delovanja od naučnega ministra bilo bi smrt evangelski cerkvi. Ali smemo upati, da bo vlada strogo postopala proti mladenčem, ki se vzgojujejo v jezuitovskem ustavu in potem v prusko državno stopijo? Velika nevarnost preti državi v mladenčih, ki so na tujem v jezuitovskih ustavih vzgojeni v sovraštvu do evangelske cerkve in domovine." — Tako piše prestrašeni protestantovski „Auzeiger," kteremu bo gotovo hvaležen ves protestantovski svet, da je objavil to zanimivo in važno skrivnost očetov jezuitov. Oh, ti jezuiti, redemptoristi, frančiškani, benediktini in vsi ti redovniki, ki se bojujejo pod zastavo Kristusovo za njegovo cerkev, ti so po mislih omenjenega lista veliko bolj nevarni državi in človeški družbi, kakor socijalisti, dinamitardi nihilisti in petrolejci! In zato tak strah pred njimi, in zato kličejo državo na pomoč 1 Ees čudno, da protestantovskih nestrpljivcev ne poduči zgodovina, ki govori na vsaki strani, da kohkor bolj se kriči nad katoliško cerkvijo in se ena zatira,^toliko bolj se širi in toliko bolj se oživlja verski duh. Cez mero dokazov v tem podaja že SOOletno preganjanje katoliške vere za časa rimskih cesarjev. Ali pa mislijo mar protestanti, da bodo oni srečnejši od paganskih cesarjev? V svoji omejenosti mislijo, da prihaja iz Avstrije jezuitovski duh, katoliški duh na Prusko, med tem ko ga imajo tam več, kakor pa pri nas. Nesrečo ima Euska v boju, ki ga bujuje zoper nihiliste, pa še slabše se godi Pi'uski v boju zoper jezuite. Kajti, glej čudo! kamor koli se na Pruskem ozreš, bodisi v zbornico ali v sodnijo ali med vojakovodje ali za profesorski kateder povsod ugledaš — jezuita. Obleke sicer jezuitovske ne nosi, pač pa njihove nauke v srcu.
i^oziv.
C. kr. okr. glavarstvo v Postojni dovolilo je z dopisom dne 7. t. m., štev. 4602, shod županov tukajšnje doline in okolice. K temu shodu se razun jg. županov vabijo vsi drugi za blagor ubogega judstva vneti domoljubi. Shod je odredjen na dan 18. maja t. 1. ob 2 uri popoludne pri gosp. M. Valenčiču (Fajdigucu) v Trnovem. Namen dogovora je, kako bode se vzajemno postopalo, da se zabrani tej dolini in celi obširni okolici preteča nesreča — prodaja voda, Bistrice in Eeke Tržaškemu mestu.
Vsakega domoljuba sveta dolžnost je, v tem skrajnem času za blagor sedanjosti in prihodnosti povzdigniti svoj glas, zato se je nadejati obilne vde-ležbe.
Prem, 11. maja 1884.
Andrej Frank, župan.
Telegrami.
Dunaj, 15. maja. „Wiener Ztg." prinaša mnogobrojna priznanja vsem tistim, ki so bDi v službi cesarice Marije Ane. Grof Sa-racini dobil je veliki križ Leopoldovega reda; dvorni sovetnik dr. Ehmig red železne krone II. vrste; vladni sovetnik Eminger, profesor Gassenbauer, spovednik Belgrado pa rede železne krone 111. vrste, duhovnik Giovanelli vitežki križ Franc-Josipovega ]'eda itd.
Dunaj, 15. maja. Levičai-ji prišli so skoraj v polnem številu v zbornico. Tomaszczuk prebere izjavo, da se za postavo o melioraciji ni oglasila večina, toraj po ustavnem potu o njej ni nobena obravnava več mogoča. Ob enem je pa predlagal, da naj se poslo-valni red popolni, da se v bodočnost ne bo zopet kaj taoega primerilo. Predsednik pravi: da je bila zaradi zbornice njegova dolžnost tako izjaviti se in j)rizna, da se ni od nobene strani zahtevalo pi-iznanje glasov. Zbornica sklene obe izjavi po besedah v zapisnik sprejeti. O predlogu popolnitve poslovalnega reda je običajna razprava.
Dunaj, 14, maja. Ruski cesar naznanil je ob priliki smrti cesarice Marije Ane našemu cesarju telegrafično svoje obžalovanje in je naročil Lobanovu, da naj izrazi ustmeno najbolj boleče sočutje ruske oesai-ske družine v Reveži z največjo prijaznostjo našemu cesarju.
Dunaj, 14. maja. Cesar se je odpeljal ob 8. uri 15 minut zvečer v Budapešt.
Umrli so:
13.	maja. Marija Anžio, šivilja, 18 let, Konjaško ulice št. 2. — Jožefa VukotiJS, zdravnikova vdova, 70 let, Rožne ulice št. 9, vodenica.
14.	maja. Julija Ledenik, sodnijskega svetnika liJi, 18 let, Špitalske ulice št. 7, jetika.
Tujci.
14. maja.
Pri Maliči: Hammer, Eichstadt, Wltte in Dessau, kup«, potovalci, z Dunaja. — Karol Podeprel, prokurist, iz Gradca. — Edvard Ertl, stavb, mojster, iz Gradca. — K. Del Cott, zasebnik, iz Gradca. — J. Šnideršiž, zasebnik, iz Brežic. — Sehveighofer, Bydlo in Gottlieb, kupiS. potovaleei, iz Brna. — L. Domaingo, s soprogo, iz Drauburga.
Pri Slonu: Edvard Nemeczek, vradnik, s soprogo, z Dunaja. — V. Blau, klobučar, z Dunaja. — Prano Sehuller, kupec, z Dunaja. — Jakob Koritnik, duhovnik, iz Trnovega.
Pri Avstrijskem cesarji: Vite« Eeekenschuss, c. k. častnik, z Dunaja. — Janez Peierfeil, krojač, iz Škofje Loke.
]>uiiaj8ka borza.
14. maja.
Papirna renta po 100 gld.....80	gl. 70	kr
Sreberna „ „ ........81	„ 30	„
4^ avstr. zlata renta, davka prosta . .	101	„ 65	„
Papirna renta, davka prosta . . .	96	„ 15
Ogerska zlata renta 6% . . . .	122	„50	„
...... 4^ ....	92	„ 55	„
„ papirna renta 5% . . .	89	„ 10	„
Kreditne akcije . . . .160 gld.	320	„80	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	113	„ 75
„ avstr.-ogerske banke . . .	855	„ —•	„
„ Landerbanke.....107	„ 75	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	575	„ —
„ državne železnice ....	318	„20	„
Tramway-društva velj. 170 gl. . .	216	„ 50	„
državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	124	„ —	„
........ 1860 . 500 „	136	„ 70	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	173	„ 75	„
„ „ „ 1864 . . 50 „	173	„ 50	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	176	„ 75	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„ 50	„
Eudolfove srečke . . . . 10 „	19	„ —	„
Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice . .	108	„30	„
„ Ferdinandove sev. „ . .	106	„ 25	„
5% štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	104	„ 50	„
London.......121	„ 70	„
Srebro.........^ _	^
Ces. cekini.......5	„ 73	„
Francoski napoleond......9	„ 65'/»	„
Nemške marke . . . . . .	59	„ 55	„
Spisal J. Mam.
Dobiva se le še v teh-le letnikih: III., IV., V. a 40 kr., VI., VIII. a 20 kr., XIV., XV.. XVI., XVIL, XVIII., XIX., XX., XXI. a 60 kr.
v
Katoliški Bukvami.
Gospodu Gabrijeln Piccoli,
lekarju
Veliko let ozdravljam razne bolezni, edino le z Vašo ^zelodečno esenco" in to z najboljšim vspehom. Prosim vas še za 12 steklenic.
Trst, meseca septembra 1883.
Dr. Pardo, praktičen zdravnik. Vaša „zelo(leina esenca'^ oprostila me je izvrstno in popolnoma hude nad dve leti trajajoče bolezni. Izrekam Vam kakor izumniku tega zdravila svojo najtoplejšo zahvalo.
Rakovac na Hrvaškem blizo Karlovoa.
Ivan Pufič.
Podpisani potrdim, da je „ielodečHa esenca" g. Gabrijela Piecoli moje župnijane od niarsikake bolezni temeljito ozdravila in se je ljudje z najboljšim vspehom poslužujejo.
Fianona v Istriji meseca oktobra 1882.
Anton Vlassich, župnik - kanonik.
Prosim Vas zopet za 24 steklenic vaše „ielo(lef.ne esence", ki jo za bolezni v žclodcu bolje od vsakega druzega zdravila. Tudi naš tovarniški zdravnik jo priporoča.
A. Augesthaler, (17)	monter v tovarni za stroje g. Korosi
v Gradci.
„Plccofljeva ielodečna esenca" je pomagala že tisočerim ljudem, kakor je razvidno iz zahvalnih pisem, ki jih izdelovalec dobiva. Ta esenca ozdravi bolezni v želodcu in trebuhu, krč, božjast, trebušno in preha-jalno mrzlico, zabasanje, hemerojide, zlatenico itd., ki so vse nevarne, ako sc o pravem času ne ozdravijo. Steklenica velja 10 kr.
Imamo jo!!
Po vstrajiiih študijah posrečilo se je dr. pl. Bendenu izumiti
W piaio za lase,
o kteri se lahko z dobro vestjo reče, da je na svojem mestu. V čisto kratkem času po tej pomadi priraste gosta in krepka brada, kakor tudi lasje; zabranjuje pa tudi izpadanje las. Izumnik je porok za brezpogojen Tspeh.	(35)
Steklenica velja 2 ffld. a. v.
Edina prava se dobi pri izumniku dr. pl. Benden-u v Pragi, Salmove ulice štev. 7, kamor jo treba denar predposlati.
J. i>l. T'nil5:oczy5
lekar „pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za želodec.
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: nianknuje slasti pri jedi, slab želodec, urdk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, boiezui na vranici, ua jetrih in zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 glod.
Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istinite Ma-rijaceljske kapljice dobivajo
J samo v lekarni pri ,Sainorogu' zraven rotovža na Mestnem trgu Trnk<5czy-ju. Razpošiljava se le

Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
je odločno najboljše zdravilo zoper pro-tin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi. pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču" z zraren stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
2E	m'
Gospodu J. pl. Trnkoczj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protinski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čedalje hujša prihajala in vže več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Maličev protiuski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeh, da so se po kratki rabi tega zdravila oprostili mučuih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekaut najprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc Jug, (9)	posestnik v Šmarji p. Celji.
Plaislti um siroD Itraijski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 5G kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (I>orscli)
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpnstke in bczgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Saliciliia ustna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, zaprcčl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
o. l£. l>l*Iv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedoeile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljaini 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
SOdT" Izvrstna homeopatična jdravlia se pri nas zmirom frlšne dobivajo.
Naročila Iz dežele izvršS se takoj
V lekarni pri „Hamorogu"
Jul. pl. Trnk6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.