List 25.
Poletni večer.
Pri  Janšavim  ulnjaku *)   15.  večer rožnika  1828.
v
(Iz zapuščine rajniga Jož. Z e ml jata.)
ej! škerlat gore prevleče Kader jame se mračit1, Posmehvaje Hesper meče Iz potoka zlati svit.
Trate zapusti zelene,
Zadnjikrat zasuče bič,                                  
Ter vesel domii prižene
Jožik sitih ovc tropič.
Žlahten hlap večerna rosa,
'Z mnogih rožic izbudi, Škoda, da bo kmalo kosa
A tropa njih kratkih dni!
Tam na njiv' klasi šeptajo
V  pokoju večera, Skor bi misli,  da kramljajo,
Kak jih zaljša Cerera.
V  rajni čistih sap tihoti,
Listi jagnjeda šume, Vsa natvora je v lepoti — Tičice le sladko spe.
Razun murna v zelenjadi,
Dije v miru slednja stvar, Sam on pesem po navadi
Vbira Stvarniku v dar.
V  hlad Cefira izdihujem,
V  pevskim duhu jaz gorim5 P'jan veselja premišlujem:
Alj na svet' alj v raj' živim.
*} Kakih 30 korakov od tako imenovane nove cerkve v Breznici na Gorenskim stoji še čebeljnak našiga rojaka, Antona Janša ta, ki je v čbelarstvu tako slovi], da ga je cesarica Marija Terezia clo na Dunaj za učenika cbelarstva poklicala.                                                  Vred.