IVAN DMNIK: Sinteza delovaaja ,,šolskih odrov" v Sloveniji v 1.1922 Včasih je dobro, da pogledamo na svoji poti tudi malo nazaj, da zberemo drobce raztresenega stanovskega dela izven šole, da pretehtamo ii! precenimo to deto in si po teh rezultatlh usmerjarao pot naprej. V javnosti smo že često čnli očitke: da nčiteljstvo vendar premalo deluie tudi izven šole! In zakaj? Zato ker nismo imeli nikjer zbranih podatkov in ne pregledne statistčne slike s katero bi vsaj delno laliko pokazali celotno izvenšolsko dek) učitcljstva. Privatnim potom je to tndi težko napraviti! Treba za to vztrajnlh statističnih delavcev in treba vsaj nekaj pomoči od šolske uprave in malo uradne pomoči tudl, da bi to lahko čimprej storifi Naš princip je, da naj se vsaj za tn decenij koncentrira tudl učitellsko izvenučno prosvetno delo v šolskem poslopju, da uveljavimo .šolo kot sploSen prosvetni faktor in si vzgojimo novo gentracljo zrelo za šlrše kuiturno-prosvetne cllje naroda ter da vsaj malo splavamo iz predvojnih tozadevnih razmer in utrdlmo pozicljo šole v narodu tudi kot širšega prosvetnega faktorja, ne pa zgol kot učilnico šolske raladlne. V mlslih iinamo sistematično in dobro organizlrane javne Ijudske knilžnlce, šolarske knjfžnice, predavanja,- skioptične prireditve, gospodarske in gospodlnjske tečaie, prireditvc na šolsklh odrih Izkljiučno v šolskem poslopjju. Vse to naj bi bilo namenjeno šolski In šollodrasli mladlnf kakor tudi liudstvu sploh: k upravi naj bi se pritegnlla, kjer treba, v prvl vrsti šoliodrasla mladina, a vse naj bi bllo faktičuo v rokah učiteljsklh zborov in pod iniciativo učiteljstva. Na tem temelju bi bilo mogoče udejstvovati se na izvenučnem prosvetnem delu vsakemu tovarišu in vsaki tovarišici brez vsakega predsodka. Za danes se hočemo dotakniti samo enega poglavja na tem polju, t. j. delovanja šolskih odrov. Do pravtga razmaha so prišli pri nas šolski odri šeie z letom 1922. in od tedaj naprej jih lahko prištejemo k širšemu in sistematičnemu izvenučncmu prosvetnemu delu našega stanu. 2al današnja slika še ne bo popolna, ker se ntkateri tovariši niso potrudili, da bi poročali o svojih prireditvah, zato tiaj se oni, ki bodo posrešali česa v poročilu, sami potrkaio na prsf. Priredltve v prvem letu. Vklfub temu, da ie bilo leto 1922. takorekoč pričetno delo sistematičnega delovanja šolsklh odrov in da nismo prejemali nitl vseh poročil o prireditvah, Imamo zaznamovati lep uspeh za prvo leto. Javljenih nam je bllo 157 prlreditev na šolskih odrih, kar nam popolnoma zadošča za prvo leto in je lep nspeh posebno če upoštevamo, da se ie to števllo znatno dvlgnilo v letu 1923., kar bomo videli iz slike, ki io prinesemo še pozneje v »Uč. Tov.« Zanimivo je, da so gotovi meseci in dnevi, kl se ponavljajo vsako leto, v katerih se vrši istočasno po več prireditev na šolskih odrih. Tako imamo zaznamovati v Ietu 1922. V januarju 12 prireditev, od katerih jili največ pade na Tri kralje; v februarju jih je bilo 17, od teh največ na Svečnico; v marcu jih je bilo 15: v aprilu 13; v maju 17; v juniju 40, od teh 28 na Vidov dan in sklep leia; v juliju 7, samo v mariborski oblasti, kjer je bil tedaj še pouk; avgust in september sta mrtva sezija; v oktobru 2; v novembru 1; v decembru 33, od teh 9 na dan Ujedinjenja, 8 na rojstnl dan kralja, 7 za Miklavža in 7 za božičnico. Ti dnevi so nam dobra dlrektiva za katere prUike nam je treba primernih Igrlc, deklamovank in napevov, ki nai bi izšli v knjižnici »Šolski oder«. Zdi se nam primerno, da ob tej priliki apeliramo.na vse delavoljne tovarišc in tovarišlce na polju izpopolnitve golskega odra, da pošljejo primernih igric, deklamovank iii napevov za te prilike all pa sodelujejo vsaj z nasvetom izbire primerne in dobrc snovi, ki naj se zbere in izda, da ne bo potreba iskati vse okrog, za kar tudi niso vsakomur knjige na razpolago. Organlzaclja šolsklh odrov. Organlzaclja šolsklh odrov se je že v prvem letu prav lepo razvila. Uprizoritve so se vršile v 88 različnih krajih, kjer imajo ponekje že stalne zložljive šolske odre v šolskih prostorih, drugje so se vršile predstave na provizoričnih odrlh ali pa izven šole. Kraji, iz katerih smo prejemali poročila q prireditvah so razvidni iz opombe1 spo- 1 1. Kraji delovanja šolskega odra: 1 Vurberg pri Ptuju, 2. Litija, 3. St. Jurlj ob Juž. žel, 4. Prfstova pri Šmarju, 5. Sv. Trojlca, 6. Podlonik dai. Dasi ie gornje število od 800 šol maiijše od osmine, vendar je to lep začetni uspeh. Upoštevati pa moramo, da so se v nekaterih krajih vršile tudi prireditve na večih, različnih šolah, tako n. pr. v Ljubljani, v Mariboru, Murski Soboti in tudi drugje. Že v letu 1923. se je organizacija odrov močno dvlgnila in razširila, kar bomo videli iz statistike, ki jo priobčimo ob priliki. Skrbetl bo treba za to, da dobimo tudl tehniških navodil In pripomočkov za odre, čeinur naj bi služil en zvezek knjižnice »Šolski oder«. Predvsem bi se moral doblti dober in čimpraktičnejši in trajnejši iwčrt zložljlvega šolskega odra, katerega skica naj bi se objavila. Enako tudi skice in načrti za razne vrste kulis ter druga tehniška navodila v opisu in skicah. To bi olajšalo marsikomu delo, ki se ga straši lotiti in začeli. V tcm oziru bi s« bllo naslaniatl na izkušnje v praksl in navodila čimširšega kroga sodeluiočih tovarišev in tovarištc. Igrice in prizcrčki. Čez šolske odre je šlo v letu 1922. vsega 184 Igric In prizorčkov. Od teh ie bilo 70 igric eno- in večdejank. od katcrih se jc naivečkrat uprizorila »Kaznovani šaljivcc< iz »Otroškega odra« in >Lažniva MUena«. Podroben pregled, katere igre so se uprizorlle in kolikrat, nam kaže opomba" spodaj. Vobče ie opaziti, da je učitelj- v Selški dol., 7. Svibno pri Radečah, 8. Babno polje, 9. Ponikva, 10. Ljubno v Sav. dol., 11. Št. Ilj pri Velenju, 12. Mokronog, 13. Stična na Dol., 14. 2lče pri Konjicah, 15. Špitalič, 16. Zibika, 17. Tržiščc, 18. Sv. Lovrenc v Slov. gor., 19. Sv. Miklavž pri Ormožu, 20. Šmartno pod Šmarno goro, 21. Soštanj, 22. Vel. Lašče, 23. Uol. Bistrica v Prekmurju, 24. Velcsovo, 25. Nova cerkev, 26. Sv. Marjeta ob Pesnici, 27. Turnišče v Prekmurju, 2o. Predvor, 29. Selnica ob Dravi, 30. Tezno, 31. Trebnje, 32. Dragatuš, 33. Ribnica na Dol., 34. Šmarje pod Ljubljano, 35. Kapela pri Brežicah, 36. Melinci v Prekmurju, 37. Višnja gora, 38. Vojnik, 39. Rogaška Slatina, 40. Hrastnik, 41. Črnomelj, 42. Barje — Ljubljana, 43. Sv. Duh na Ostrem vrhu, 44. Kovor pri Tržiču, 45. Murska Sobota, 46. Slovenjgradtc, 47. Sv. Pavel pri Preboldu, 48. Studenci pri Mariboru, 49. Jesenice, 50. Topllce pri Zagoriu, 51. Vransko, 52. Št. Janž na Dol., 53. Prcserje pri Ljubljani, 54. Dobrna pri Celju, 55. Bukovščica, 56. Marlbor, 57. Pobrežie prl Mariboru, 58. Dol. Lcndava, 59. Rovte pri Logatcu, 60. Ljubljana, 61. Loka pri Zid. m., 62. Dob pri Domžalah, 63. Ljutomer, 64. Leskovec pri Krškem, 65. Ribno pri Bledu, 66. Muta, 67. Kobilje v Prekmurju, 68. Cerknica, 69. Hrastnik, 70. Moravče, 71. Boštani ob Savi, 72. Št. Peter pri Novem m., 73. Hotiza v Prckmurju, 74. Kostrivnica pri Rog. Slat., 75. Polskava zg., 76. Qor. Logatec, 77. Polskava sp., 78. Smartno na Pohorju, 79. Sv. Duh na Ostrem vrhn, 80. Tržič. 81. Hajdina pri Ptuju, 82. Št. Vid pri Grobelnem, 83. Sv. Trojica v Slov. kror., 84. Borovnica, 85. Griže v Savin. dol., 86. Rogatec, 87. Krško, 88. Brezovica. - Uprizorjene igre: 1. Lepa naša domovlna; 2. Pogumni Tonček, pravljica v 5 dej. s petiem (8 X, zelo dobra oceua); 3. Božlček, otr. igra; 4. Kaznovani šaljivec, 1. dej. iz ^Otr. odra« (12 X); 5. Šivilja Klara, 3. dej. s petjem vil In palčkov (8 X); 6. Razvalina življenja: 7. Sneguljčica, igra v 5. dej. (11 X); 8. Lažnlva Milena, 2 dej..(9 X): 9. Tončkine sanje; 10. Domovlna; 11. Na preji. s petjem; 12. Predice, dramat. pesem s plesom v nar. nošah (2 X); 13. Mladl vojaki, dramatizirano: 14. Kralj Matiaž, spis Marica. Pesem o krallu Matjažu ziožil R. Krainaršič, za vile balet Iv. Lindič: 15. Hanice pot v jiebesa; 16. Dare-žljivi otroci, 1 dej. (5 X); 17. Dve teti, 2 dej.; 18. Pri gospodi, šaloigra (2 X); 19. Jeza nad petelinom, za dekleta; 20. Trije tički, za fante; 21. Kakršen gospod tak sluga, šalolgra: 22. Janko in Metka (2X); 23. Škratelj (4X); 24. Lastni želji prosta pot ali kovač hočc biti, kmečka 3 dej.: 25. Kosi: Slava rokodelstvu, spevoigra; 26. Kosi: Hojka — božično drevo, nastop: 27. Na izletu, igra s peticin (2 X); 28. Čista vest, isra s petjem (8 X); 29. Palčki. dram. baika s petjem v 3 dej. (2 X); 30. Kralj Matiaž, dram. priz. (Vcl Lašče) (2X); 31. Tcta iz Amerike, 2. dej (7 X); 32. Zapravljlvec: 33. Za domovino (Zvonček 1921) (3 X); 34. Zaviti darovi: 35. Mir Ihidem na zcmlji; 36. RibičiC: Kraliestvo palčkov (4X); 37. Lepota slepi, iz Otr. od.: 38. Jagode. 1 dei. (3 X); 39. Vedeževalka: 40. Iz mznih stanov, šaliiva igra: 41. Seme Iz Ribnlce [Jrban: 42. Prstan, 2 dej. (2 X); 43. Potovanje v dcveto dežeio. 3 dej.; 44. Loizkp, 4 dej.; 45. Narodne nošc; 46. OtroSka liubezen. 3 dej.; 47. Če srca jc«vore: 48. Finžgar: Ptičii kralj. 2 de).; 49. Deklica s tamburico. 3 dci.: 50. Razbiti vrč; 51. Utva - Adamič: Osvobojenie. spevoigra, §e nunatisniena: 52. I.etni časi, spevoigra; 53. Grošiieva: Kmliici Mariji; 54. .1. Pec: Potovanie po domovini, spevolgra; 55. Kroi?ček - innačck (2 X); 56. Materin blagosiov, 3 dej. s petjetn; 57. Zape1'ivec: 58. Bratska liubezen: 59. Na razpotiu; 60. Rokodelci; 61. Poštenost se ic izkazp.la; 62. Mlinar in niegova hči; 63. Sirnta, 3 dei.: 64. BožICni scn nedolžnega otroka, 1 dei.: 65. ČloveSki poklic \7, Otr. ndr.: 66. Uiedinienie. igrokaz (2 X); 67. Dr. I.ah: Mikisvžev večer; 68. Kosi: Štlrie letnl časi. spevoigra v 5 dei.; 69. Gospari: Matjaževi haichiki. program. 1 dei (neosvob. brati): 70. Finž2ar: Iz Novega Roda. stvo uprizarjalo že natisnjenc igre, ki so rnu bik na razpoiago potom »Otroškega odra« iz založbc »Učiteljske tiskarne«, potem »Zvončka« in igre, ki so lzšle v prlvatnlh založbah. Rokopisne igre so se malo ponavljale, kar je obsebi umevno, ker niso liile vsem na razpolago in ni bilo eentrale, ki bl jlh zbirala, pomnoževala v rokopisu in izposojevala. In četudl bi že ekslstirala, bi morala ta centrala prej te rokopisne Igre dobro ocenlti, ker za nekatere rokopisne igre bi bilo iz uinetniškega, estetskega in dramatskega ozira bol]e, da se niso nikdar uprlzorile. Boljši dober prevod, kakor slab originall Vsekakor nam pa dejstvo, da jc učitelfstvo posegalo po izdanih igrah kaže, da je člm bolj pospešiti In pomnožiti knjižnico »Šolski oder<-, da bo čimveč Izbire in to v smislu programatičnega predgovora, ki je napisan na čelu 1. zvezka >Solskega odra«. Rokopisne igre bi bilo seveda potreba najpreje oceniti, če odgovarjajo občim načeloni. Tako odobrene naj bi se šele rokopisno razmnožile in proti odškodnini stroškov za pomnožltcv izposojevale prvl čas v rokopisu za uprizoritev. O uspehu novih iger lia odru bi morall dobiti dobra poročila. Dobiti bi bilo treba vestne in objektlvne poročcv;tlce, ki bi poročali o cfuktu in tehniški izvedbi igre na tnanjših odrih ter o nedostatkili. Šele tako odobrene nove rokopisne Igre naj bi šle v tisk in naj bl izšle v knjižnicl »Šolski oder«. Seveda je s tem računati na nestrpnost avtorjev, ki upravičeno težko čakajo na svoj zasluženi honorar, in ki s svojimi urgencami zahtcvajo, da bi se za odgovarjanje poverilo skoro posebnega tajnlka. To so težave prvega začetka! Oospodarska podlaga prosvetne organlzacije. Sedaj pa še par besedi o tantjemah. Centrala, ki ima organiziratl in regulirati prosvetno delo ie »narodno-prosvetni odsek« Pov. UJU. Največja hiba tega odseka je morda ta, da inu v organizačnem proračunu ni predvidenih nobenih srcdstev, na podlagi katcrih bi lahko uspešno deloval. V to svrho pa novi poslovnik za odseke predvldeva poseben »narodno - prosvetnl sklad«, v katerega naj bi se stekall posebni prihodi, ki bi se uporabljali izključno v ta tiamen. Potrebe take ccntrale ne more nihče tajiti; da pa ta centrala brez sredstev ne more izhajati, ]e jasno. Niti knjižnica »Šolski oder« ne bi mogla pričeti izhajati, da ni priskočla Pov. UJU na pomoč Učlteljska tiskarna, ki je prevzela založništvo !n s tem dala na razpolago potreben kapital in prevzela riziko, ki ga organizaclia ne zmore. Tudi vprašanja honorarja avtorjetn organizacija satna ne bi mogla rešiti, ker ni v organizačnem proračunu predvidenih nobenih kreditov. Pač pa si je Pov. UJU pridržalo izdajateljstvo knjižnice, da s t€in čuva sklep pokrajlnske skupščinc v Ptuiu In da varuje interes dobre izbire in organizacije založbe v knjižnici »Šolski oder« t. i. iger, ki nai izidejo v zblrki ter da s tem ohrani svojim članom pravico soodločevanja z ozironi na smer te knjižnice. Gotovo lahko organizacija boljše organizira izdajo kakor gospodarsko podjetje, posebno če ona prevzame tudi odgovornost za izdajo pred čimširšim krogom. S prenosom založništva »Šolskega odra« na tiskarno se pa organizacija še ni razbremenila za nadaljna sredstva, ki so ji potrebna za prosvetnl pokret. Če hočemo dobro organizirati gori omenjeno centralo, bo treba še mnogo žrtev in tudi sredstev. Odprto je še vprašanje za sredstva, ki bi bila potrebna za pomnoževanje in organizovanje razpečavania rokopisnih iger; za dobre recenzorje, ki bi izvršili prvi pregled doposlanih novili iger; za urednika, ki bi organiziral vso izdajo; za prepisovanje in pomnoževanje napevov in glasbc; za poštne stroške za rokopise in drngo ter seje narodno-prosvetnega odseka. Kredit za to predvideva v novem poslovniku »narodno-prosvetni sklad« z izrednimi prihodi. Avtorji odstopijo za to pravlce uprizarjanja Pov. UJU, da se tantjeme stekajo v korist »narodno-prosvetnega sklada« in se bo s pomočjo istega gradila naša izvenučna prosvetna organizacija. Organizacija se je pa pogodila tudi z Učiteljsko tiskarno, da ji v korist »narodno prosvetnega sklada« odstopi procentualnl znesek pribitka od razprodanih izvodov knjižnicc »Šolski oder«. Zato zahteva organizaclja, da si vsak uprlzorltelj iger iz zblrke »Šolski oder« izposluje pravico uprizoritve pri Pov. UJU, ki Isto dovoljuje pod pogojem, da se za prvo uprlzoritev, a konto člstega dobička uprizorltve, naročl pri Učlteljskl knjlgarnl toliko Izvodov knjlžic kolikor Je vlog in še dve (za režlseria in šepetalca), za ponovitev ali Se se že knllžlce Ima, pa 5% od člstega do- bička od uprizoritve, v korist »narodno-prosvetnega sklada«, katera vsota se ima posiati na naslov Pov. UJU v LJubljani, z označbo »za prosvetiii sklad« — kot tantjeme. Da bo knjižnica »Solski oder« lahko izdala čiinprej in čimveč zvezkov, se morajo založeni zvezki v čimvečji množini prej razprodati, predno se založe nova dela in je od tega odvisno čiinčešče izhajanje novih zvezkov. Cena zvezkom je tako nizka in bagatelna in raditega oprema čiincnostavnejša, ker se je s tem hotela omogočiti temlažia nabava knjižic. Rokopisno razmnoževanje vtog je zabranjeno. Prizorčki, dvo in večgovori tu spevi. Posebno hvaležni za razvedrilo in za raznobarvnost sporeda so prizorčki, dvo in večgovori. dvo in večspevi, dobri šaljivi prizorčkl itd. Takih je bilo javljenih v poročilfh 24, ki so navedeni v opombi^. Tudi za to stran odra bo morala skrbeti knjižnica »Šolski oder«. Dasi so nam javljeni naslovi teh prizorčkov, bi tovariši in tovarišice zek) olaišali delo izdajateljstvu ako bi Pov. UJU doposlali tudi celotno besedilo in raorebiti posebne nasvete za uprizoritev. Te bi potem Pov. UJU (nar.-prosvetni odsek) uredilo in izdalo. Treba bo misliti tudi na novo uglasbitev in izdajo prizorCkov za razne prilike s spremljevaniem raznih Instrumenlov in na zbirko že nglasbenlh. Pesmi — deklamovanke. Isto je tudi gkde pcsmi — deklaniovank, ki se stavijo na spored prireditev. Teh je bilo iavIjenih 53. A kakor mnogo manjših prizorčkov nl bilo omenjenih v poročilih, tako vsi poročevalci tndi niso naštevali vseh pesnii, ki so se deklamovale. Vsekakor bo treba zbrati tudi vsaj en zvezek dobrili deklamovank in bi pri tem tovarišice in tovariši lahko mnogo pomagali in sodelovall pri izbiri da bi Pov. UJU (nar.-prosv. odseku) poslali rokopise pesnii (četudi prepise dobrih in priniernih pcsmi), ki bi jh potem odsek uredil in izdal. Deklamovanke, ki so prešle naše šolske odre, so razvidne iz opombe*. Glede deklamovank posebno opozarjamo na izvrstno strokovnjaško razpravo gledališkega ravnatelja Skrbinška v 40, 43—45 Stev. »Učit. Tovariša« v listku 1. 1922. pod naslovom »Čitanje in deklamacije v šoli«, ki je tudi zelo primerna z ozirom na deklamovanke na šolskih odrih. Pevske točke. Poscbno živahnost sporeda pri priredltvah tvorijo pevske točke. Zelo pestro sllko pesmi, ki so se odpele na naših odrih nam kaže seznam, ki 3 Prizorčki in raali nastopi: 1. Ciciban po sluša očetovo uro (2 X); 2. Mali Jugosloven (4 X); 3. Moja piška; 4. Ciciban in čebela (3 X); 5. Zupančič: Razgovor (5 X, je potreben komentar; 6. Pripovedka o nosku (4 X); 7. V šoli pred poukom; 8. Martin Kopač pride v vas (2 X); 9. Mala učiteljica pri palčkih poljančkih; 10. Narodna noša, dvogovor (2 X); 11. Korist domačih živali; 12. Jugana, vila najmlaiša. odlomek iz dram. vizije; 13. Zupančič: Žabe; 14. Ciciban ie zaspan; 15. Oj punčka ta: 16. Domovina, s petjem in telovadbo; 17. Slepec, pet.ie in telovadba; 18. Razni stanovi, prizor; 19. Adamič: Dudeldajčki, žen. dvospev; 20. Zupančič: Sirota, razgovor s petjem; 21. Ciciban; 22. Medved: Vlno ali voda?; 23. Mladi dcdek, dvogovor; 24. Oba junaka, dvogovor. * Pesmi deklamovanke: 1. Odpri srce, odpri roke; 2. Kralju Petru — Osvoboditelju; 3. Soči; 4. Vapaj —; 5. Begunec; 6. Kmetski hiši; 7. Pozabljenim; 8. Malaj in Malan; 9. Pozdrav; 10. T. Gaspari: Naša pesem; 11. Kraljevič Marko; 12. Gangk Kaj me briga; 13. Tam v deveto goro; 14. Mati; 15. Godec; 16. Cegnar: Granlčar; 17. Još jedna želja; 18. Slovenska zemlja; 19. Anka CiSianka: 20. Jaz bodem kmet; 21, Žalostni mišek; 22. Domovini; 23. Utva: Koliko je zvezdic; 24. Kette: Tončkove sanje; 25. Zupančlč: Divji mož; 26. Zupančič: Hudič in kvartopirci; 27. Zivljenje In praznik; 28. Tlnček pobalinček; 29. Raca in račka; 30. Jerajeva: Tri punčke; 31. štukelj: Vldov dan; 32. Veseli pastir; 33. Bratie v kolo stopimo; 34. Molitev; 35. I.eban: Jugoslovenki; 36. Gregorčič: Znamenje; 37. Zaostali ptič; 38. Povest o škratu; 39. Otrokovo domoljubje; 40. Černej: Bogdanček Jugoslavček; 41. Na izletu: 42. Grcgorčič: Siromak: 43. Življenje ni praznik; 44. Aškerc: Svetinja: 45. Majster: Na straži; 46. S. Jenko: Molitev; 47. Stritar: Mojemu narodu; 48. Jugoslavija; 49. Gruden: Tržaškim bratom; 50. Jov. Jovanovlč: Uči djeda svog unuka; 51. Abstinenca; 52. Božlčna: 53. Sraka. šaljiva pesem. ga navajamo spodaj pod točkor>. Dasi niti poiovica poročevalcev ni tiaštevala v svojih poročilih vseh pevskih točk navedemo lahko 72 pestni, ki so se odpele na odrlh v I. 1922. in to eno do četveroglasno, s spremljevanjem harmonija, glasovirja, v nekaterlli krajih celo orkestra, nastopall so solisti in pevski zbori šolarjev. Tudl v tem oziru bo treba mlslltl na posebno zbirko, ki bi bllu namenjena šolskemu odru in bi bilo v njei izbire za vse prlllke, kjer razpolagaio z mallml sredstvi, da goje samo petje brez spremljevanja do kraja, k}er razpolagajo z orkestrom. Tudi taklh spevoiger, kl bi se dale prllagodlti vsem prillkam bl potrebovali v večji izblri. Izredne točke sporedov. Kot posebnosti, ki so se stavile na spored raznih prireditev moratno še omcnjatl: O Božiču se je prlžgalo hkrati s prireditvijo božično drevesce. — Posebno pril)ubl)ene so bile ob prireditvah žive sllke. V tem ozlru bi bllo potreba tudi primernlh navodil in opisov alegorlčnih slik za razne prllike. Dobro bi bllo ako bi prinaSal tudi fotografične posnetke takih sllk »Zvonček« in bi se tako olajšalo delo. Opazlli smo, da se ie posebno trojc živih slik prlljubilo našini odrom, t. j.: Slovenec-Srb-Hrvat, molitev za slovanski rod, in niorje plaka, katerih nekatere so se združlle s petjem. — Med odmoroin so ponekje peli pevski zbori šollodrasle mladine ali odrasllh, igral je učiteljski (šolski) salonski orkestcr itd. — Nekjc so stavili na dnevni red vmcs tudi telovadne nastope prostih vaj, ponekje s palicami, ponekje združene s petjem. — V nekaterili krajih so združili prireditve z razstavo risb in ročnih del, ponekje so jih združili s toinbolo, ki je nesla mnogo dobička. — Prlljubljeni so bili razni nagovori: govor voditelia; nagovori učencev ali učetik n. pr. o neodrešeni domovini, Srb in dom, prolog »Naš največji dan« itd., itd.: celo kratka predavanja: o telesni vzgoji, šola in doin itd. so se vmes prirejala. — Običajni sn bili tudi Mlklavževi večcri z nastopom Miklavža s spremstvom, za kateto priliko imamo v zbirkl že zbrane posebne igre od prlznanega kulturnega in prosvetnega delavca in katerlh glasbene točke prlnaša zadnji Zvonček, uglasbene od našega skladatelia tov. F. Juvanca. — Ponekje so se posluževall za spremljevanje tudi clter. gosli in kitare. — Posebno važnost se je poudarjalo pri igrah, nlih pomen za obmejne kraic. Namen priredhev. Poleg moralnega so imele prireditve tudi materialen namen in čistl doblček je bil pri večini prireditev humanitareti in dobrodelcn. Od 71 slučajev, kjer ie natnen v poročilih omenjen se je porabil čisti dobiček: v 22 slučajih za knjlge iti potrebščinc revnlm šolarjem, v 11 slučajili za šolarsko knjižnico, v drugih slučajlh pa za revno rusko dcco, za božlčnico. za šolski oder, Jugoslov. Matico, Ciril Metod. Družbo, Kolo Jng. Sester, Oosposvetski Zvon, obleko otr., Učiteljski konvlkt, šolarsko kuhinjo, iavno šolsko liudsko knjižnico, za kulisc pri šol. odru, učila, novo šolsko zastavo, orodje šolske delavnice in Dečji Dom kraljke Marije. Čisd dobiček. Člstega dobička ie bllo pri 30 prireditvah, v kolikor slučajih ga oraenjajo poročila, 65.327 kron. Najmanjša vsota znaša 100 kron in največja 10.000 kron. Učiteljt — prosv. delavci. Morda ni oportuno če smo pod točko6 v 5 Pevske točke: 1. Poglejte, čudo se godi; 2. Božična; 3. Slovenec sem; 4. Lepa naša domovina; 5. Kak prijetno je na večer; 6. Na Goren]skem je fletno; 7. Čej so tlste stezice; 8. V hribih se dela dan, 3 gl.; 9. Sarafan; 10. Bledi mesec; 11. Vasovalec; 12. Slovenka sem; 13. Ali nl zemliica krasna; 14. Prišla fe miška; 15. Oj le šumi gozd zeleni; 16. Iz bratskog zagrljaja; 17. Sinček piše; 18. Zima; 19. Na ledu; 20. Predice; 21. Gor 6ez jezero, s harmonijem; 22. Planinarica, 4glasno s harmonijem; 23. Kuharica; 24. Mladi vojaki; 25. Bože pravde; 26. Ovam ovamo (Zvonček); 27. Slavija se širi; 28. Kdor iraa srce; 29. Naša stara pravda; 30. Naprej; 31. Triglav; 32. Venček narodnih pesmi; 33. Sokolska koračnica; 34. Izidor: 35. Bog je vstvarii zemljo: 36. AdamiS: Dudeldajčki: 37. Trobentica; 38. Volga: 39. Uspavanka; 40. Samo tako; 41. Sem šel po dolinici, 4gl., Foerster; 42. Hribar: Božjl volek, 4 gl.; 43. Ciganska sirota, solo petje; 44. Biliana, makedonska narodna; 45. Višnjičica; 46. Volarič: Slovenskim 'mladenkam; 47. Adamič: Vesela pesem: 48. Adamič: V goro; 49. Mak; 50. Rado Ide Srbin u vojnike: 51. Tko je srce u te dirne; 52. Kie dom je moj (Schaup); 53. Na tujih tleh; 54. Dober večer: 55. Na goro; 56. Tdovadska: 57. Tiček: 58. Račice; 59. Petelin in putke: 60. V šolo; 61. Kie so tiste tlčke moie; 62. Krasen pogled, zbor na ta nežen svet; 63. Ah zvoniio; 64. Beseda sladka domovina (Fleisch): 65. O moi preljubi dragi dom; 66. Slovenski svet ti si krasa.n; 67. Slovenec tvoia zemlja je zdrava; 68. Bodi zdrava, domovina; 69. Kondov: Stari. guslar, z orkestrom: 70. Kosi: Molitev za Slovenski rod: 71. JuEOslovenska inati: 72. Otrokovo domoljubje; 73. Prišia je miška. 8 Učltelji — prosvet. delavcl: Mušičeva. Goričanova. F.ma Vobič, Ciril Vobič, Ivo Pečnik, Ana Grudnikflva, Ahačičeva, Vanlč, Gorišek, M. Bezlaieva. Kržič, Blazinšek, Pinterič, Vidic, Zupanek. Kosančeva, Burdiian. Judničeva, Trirta^stič, .1. MitieičiC, Ukar, M. Beziai, M. Perošek, Kugličeva, Giinšek, Giinškova, Sekirnik, Predan, Ltindrova, Keršetova. Sttibelj, Ličar, Preiogova, Čuček. Vrečkova, Serbec, Dularieva, RoS. Pečar, Rajner, Wittenbactiova, Prestarieva, Groharieva, VI. Roiec. Schein, Košenini, Klanišek, Runovec, Stefančlč, Sestan. Somrakova, Rupnik, Petrovec, Herbst, Hiti. Zacherl, Zagarjeva, Reveljeva, opombi navedli one tovariše in tovarlšicc, ki so sl stekli v prvem letu mnogo zaslug na polju delovanja šolskih odrov. Očltalo se nam je, da je v poročilu šolsklh odrov preveč samohvale iii da se prižlga preveč kadila osebnemu kultu, vendar bi se upali trdlti, da to za prvo leto ne velia. Poročlla o prireditvah Ob tej priliki še par pripomb gltde poročll o piireditvah šolskih odrov. Temeljni prineip vseh poročil naj bi bll ta. da morajo biti poročila člmkrajša in s čimtočnejšlmi podatki. P o r o č i I a v Učiteljskem TovariŠu naj služijo v prvl vrsti statlstični in infoniiativni svrhi učiteljstva v pomoč za enake priredltve. Kakor smo iz predstoječe razprave viddl bi bili najvažnejši podatkl sledeči: Kraj uprizoritve, ali na lastnem odru v šoli ali izven nje in kje, dan uprizoritve, avtor In naslov uprizorjenih iger, prizorov itd., pevske toekc, pesmi — deklamovanke in avtor, kl ^o se prednašale, vsota čistega doblčka in namen v katerega se je uporabila, druge poscbnosti glede spremljevanja itd., morda o prlkladnosti iger par besedi. — Važno bi bllo tudi poročanje med dopisi v dnige liste, ki so lokalno med Ijudstvom razširjeni. Tn bi se moralo angažirati dopismka izven učiteijskili vrst. Ti dopisi bi se niorali tudi ozlrati na omenjanje obiska, ker se s teni da vspodbudo drngim Ijtidem. omenjati bi bilo nastope otrok, ki so imeli glavne vloge In ki so se posebno odllkovali, ter darovalce prostovoljnih prispevkov, ki si ilh ie treba pri blagajni z ozirom na preplačila sproti notirati. ¦— Tretja vazna poročiJa bi se nam zdela o priredltvah poročila s strani otrok satnih v mladlnski list »Zvonček«. To bi bil na]br>1j$i kriterij za založene igre in uprizorltve z ozirom na otroško dušo in psiho. Blla bi to tudi dobra vspodbuda za ostale učence. »Zvonček naj bi prinašal tudi sllke slikovitlh prizorov in živih slik. Izvedba poročanja s strani otrok ne bi bila tcžka, čc bi učlteljstvo dalo u uprlzorltvi pisati prosti spis In bi se poslal listu, oni opis. ki ga večina otrok pripozna za najboljšega. Urednik >Zvončka« se je že izrekel, da bi bll dragevolte pripravlicn prcvzcti v list t.ike dopise. Poraen prireditev. Nlhče ne more tajiti, da so prireditve na šolskili odrih velikega vzgojnega pomena in da bi se dala ta vzgojna vrednost še močno dvigniti. Literarno, uinetnlško, kultnrno, estetsko, moralno, v vseh ozirih je to izborno vzgojno sredstvo nele za otroke, temveč ravno potom otrok in bescde ki pride iz otroških ust, srca in duše tudi za odrasle. Tendenca iger in posameznih točk jim daic moralno vrednost, posamezni prlzori in celota estetsko, deklamacije llterarno, petie in glasba umetniško in čustveno. Statistika za leto 1923. Vse to nam je pokazala predstoječa razprava o delovanju odrov v letu 1922, še v večji nieti pa upam da se bo videlo to ko zberem statistlčne podatke o delovanju v letu 1923 in ko sestavim tozadevno poročilo, ki nam bo pokazalo lep napredek v vseh točkah takoj v naslednjem letu.