Leto I ■ Štev. 24
UREDNIŠTVO in UPRAVA Čedad - via IX Agosto 8 Tel. (0432) 7 13 86 Poštni predal Čedad štev. 92 Casella postale Cividale n. 92
ČEDAD 15.-31. decembra 1974
Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
H
Izdaja ^ ^ ZTT Tiskarna R. Liberale - Čedad
Odgovorni urednik: Izidor Predan
Izhaja vsakih 15 dni
NAROČNINA: Letna 2000 lir Za inozemstvo: 3000 lir Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374
Za SFRJ žiro račun 50101-603-45361
» ADIT « DZS, 61000 Ljubljana, Gradišče 10/11 - Telefon 22-207
Sped. in abb. post. II gr./70 Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 100 lir
1. Obletnica Novega Matajurja
Pred letom dni se je rodil naš Novi Matajur. Če primerjamo časopis z življenjem otroka, vemo, da če e otrok normalen in zdrav, ob letu dni shodi. Ali lahko to trdimo za naš Novi Matajur? Ali je shodil, ali pa šele kobaca? Je bil kos nalogam in namenom, zaradi katerih se je porodil?
Danes smo dolžni odgovoriti na zgornja vprašanja našim bralcem in naročnikom. Napraviti moramo obračun svojega enoletnega dela. Četudi analiziramo površno, kako je bil sprejet Novi Matajur doma in po svetu, med našimi ljudmi, takoj ugotovimo, da je bil deležen splošnega zanimanja, tako s strani prijateljev naše stvarnosti, kakor s strani nasprotnikov. Z veseljem ugotavljamo, da smo znatno povečali, brez organiziranega dela, katerega nismo zmogli, število bral cev in naročnikov ter zunanjih sodelavcev. To je pozitivno. S tem prihajamo do zaključka, da je naš list, čene drugega, vsaj «shodil». Precej je bilo kritik in pohval, pa tudi raznih, razprav okrog njega. Do razprav, kritik in hvaljenja je največkrat prišlo med nami, to se pravi med uredniškim odborom, med kulturnimi društvi, med organiziranimi skupinami in posamezniki, ki se zavedajo važnosti našega glasila, ki so z.a njegovo izhajanje, a ki bi vsak želel, da bi bil čim-
boljši, da bi čimbolj odražal interese in težnje posameznih skupin. Večina pa je zato, da kar se tiče generalne linije, ostane takšen kot je, ne glasilo določene skupine ljudi, pač pa vseh tistih, ki se borijo za narodnostni, gospodarski in socialni preporod Beneške Slovenije.
Razpravljali smo o strategij in taktiki. Nekateri so bili mnenja, da ga pišemo preveč v Italijanščini, drugi pa pravijo, da pišemo preveč v slovensščini. Za pisanje v dialektu pa se vsi strinjajo. Ob teh razpravah, ki so bile in se bodo še vršile, bi radi podčrtali dejstvo, da želi biti Novi Matajur glasilo vseh beneških Slovencev. Do tega vprašanja smo bili dovolj jasni že v prvem uvodnem članku.
Pred letom dni smo pisali med drugim: «Vsem je znano, da pri nas nismo imeli in nimamo slovenskih šol. Čeprav govorijo vsi naši ljudje slovensko, jih je manj tistih, ki znajo brati v materinem jeziku. Mnogi radi berejo v dialektu, ker čutijo da je samo to popolnoma njihovo. V zadnjem času pa imamo precej prijateljev in podpornikov v vrstah italijanskega in sosednega furlanskega naroda, ki bi radi še bolj globoko razumeli naše probleme in pokazali svojim prijateljem, kaj želimo in z.a kakšne pravice se borimo. Zato bomo pisali v slovenščini, dialektu
in italijanščini, da bodo vsi razumeli naš boj in naše probleme...».
V prvem uvodnem članku smo bili tudi napisali, da želi biti Novi Matajur povezovalec v boju društev in skupin za naše pravice, da hoče biti glasnik njihovih teženj in novega položaja, odprt vsem, ki želijo preporod Beneške Slovenije. Upamo, da smo držali tudi v tem dano besedo. Prisotni smo bili na vseh kulturnih in političnih manifestacijah naše dežele in nismo samo beležili dogodkov, pač pa bili tudi pobudniki akcij.
Seveda, časopis ni bil vedno tak, kakršnega smo si želeli. Imel je tudi svoje pomanjkljivosti in napake in jih še ima, a krivda zato ni vedno na uredniškem odboru. Bojujemo se z raznimi težavami, finančnega in personalnega značaja.
Možnost 7.a premostitev teh težav obstoja v širokem sodelovanju, zato bo morala biti naša skrb v bodoče, da bo postalo sodelovanje z u-redniškim odborom in raznimi organiziranimi skupinami ter posamezniki bolj široko in kostantno. Izboljšati Novi Matajur je naša velika želja.
Prav v pričakovanju razširjenega sodelovanja in vedno večjega števila naročnikov in bralcev, stopamo korajžno v novo leto in v bitke, ki nas čakajo.
v v
VESELE	BOŽIČNE	PRAZNIKE	IN	SR
BENEŠKIM SLOVENCEM DOMA IN PO SVETU NOVI MATAIUR
V GORENJEM TARBJU
VIDEMSKI NADŠKOF PRAZNOVAL SV. BARBARO Z NAŠIMI MINAT0RJI
Naši rudarji, naši mina-torji praznujejo vsako leto na dan 4. decembra svoj praznik, to je na dan Sv. Barbare. To navado so prinesli iz Belgije, kjer je delalo v tamkajšnjih rudnikih na tisoče naših mladih mo-ži, kjer so pustili svojo mladost in zdravje.
Kulturno društvo «Ivan Trinko» v Čedadu je organiziralo vsako leto izlet naših bivših rudarjev v Slovenijo. Tisti, ki se niso udeleževali izleta, so praznovali svoj praznik v Klodiču, katerih vodja je Franco Noce-rino, Napolitanec, a je preživel vso svojo mladost med našimi ljudmi, ker je poročil domačinko in je tudi z našimi ljudmi delal v belgijskih rudnikih. Letos pa
so vsi minatorji iz naših dolin enotno praznovali svoj praznik. Pobuda za to enotno praznovanje je prišla od minatorjev Gorenjega Tar-bja, ki so zbrali denar in kupili podobo svoje pomočnice, S. Barbare ter jo darovali domači cerkvi. Na ta njihov praznik so povabili rudarje iz vseh naših dolin, domače in druge oblasti. Med drugimi sta bila povabljena videmski nadškof in predsenik deželnega odbora Comelli. Nadškof, Mons. Alfredo Batisti se je svečanosti udeležil, medtem ko je Comelli poslal prisotnim telegram, v katerem je sporočil, da je idealno z njimi, a se ne more udeležiti praznovanja, ker je bil zadržan v Trstu, v deželnem svetu,
kjer se je vršila debata o njegovih programskih izjavah
Tudi Alfredo čičigoj, predsednik sekcije naših emigrantov v Taminesu je poslal prisotnim telegram z bratskimi pozdravi.
Prisotni pa so bili štiri štiri župani iz naših dolin in sicer Aldo Predan iz Srednjega, Mario Namor iz Dreke, Lucio Zufferli iz Grmeka in Angelo Salvagno iz Podbonesca, ki je hkrati tudi predsenik gorske skupnosti nedeških dolin. Na svečanost je prišel tudi predsednik zveze delovnih invalidov iz Vidma, ker so naši bivši rudarji skoraj vsi delovni invalidi in domači du hov-niti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
DAN EMIGRANTA
SLOVENSKA KULTURNA DRUŠTVA IN ZDRUŽENJE EMIGRANTOV IZ BENEČIJE ORGANIZIRAIO V PONEDELJEK 6. JANUARJA 1975. OB 15. URI V DVORANO «A. RISTORI» V ČEDADU
DAN EMIGRANTA
PROGRAM:
PEVSKI ZBOR «REČAN» IZ LJES POZDRAV EMIGRANTOM RECITACIJE OTROK GODCI IZ NAŠIH DOLIN REZIJANSKA FOLKLORNA SKUPINA STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE IZ TRSTA S KOMEDIJO JAKA ŠTOKE «MUTASTI MUZIKANT»
(Enodejanka)
REŽIJA: ADRIJAN RUSTJA.
CIRCOLI CULTURALI ED ASSOCIAZIONE EMIGRANTI DELLA SLAVIA FRIULANA ORGANIZZANO LUNEDI 6 GENNAIO 1975 ALLE ORE 15 NELLA SALA DEL TEATRO «A. RISTORI» Dl CIVIDALE
LA GIORNATA DELL’EMIGRANTE
PROGRAMMA:
CORO «REČAN» DI LIESSA SALUTO AGLI EMIGRANTI RECITA DEI BAMBINI FISARMONICISTI DELLE NOSTRE VALLI GRUPPO FOLKLORISTICO DI RESIA TEATRO STABILE SLOVENO DI TRIESTE CON LA FARSA Dl JAKA ŠTOKA «IL MUSICANTE MUTO»
(Un atto)
REGIA: ADRIJAN RUSTJA.
VIDEMSKI NADŠKOF PRAZNOVAL.....................
(Nadaljevanje s 1. strani)
Videmski nadškof Mons. Battisti med našimi minatorji.
V tarbijski cerkvi, ko je bila blagoslovljena (pože-gnana) podoba Sv. Barbare, sta imela nadvse zanimiva govora g. Emil Cencič in videmski nadškof.
GOVOR EMILA CENCICA
Gospod Cencič je v svojem govoru najprej povedal, da praznujejo miantorji iz naših dolin prvič letos enotno svoj praznik in da so želeli na tem srečanju svojega škofa, ki je tudi on sin emigrantov in zato lepo razume njihove probleme.
«Naši ljudje se trudijo in delajo, da bi gospodarsko dvignili naše dolina, a v tem potrebujejo odločno obvezo in podporo državnih, deželnih in pokrajinskih oblasti, a potrebujejo tudi podporo in solidarnost videmske cerkve», je dejal Cenčič in nadaljeval:	«Ljudstvo ne-
diških doli ima svoje posebne karakteristike, je slovenskega izvora, slovenske krvi. Ima svoj jezik, svoje tradicije, navade, značaj, svojo posebno etnično fiziognomijo in istovetnost. Ljubi Italijo, k kateri se je prostovoljno priključilo s plebiscitom 1866. leta in ji vedno ostalo zvesto. Sedaj, ob zvestobi Italiji, želi in hoče naše ljustvo ostati zvesto tudi svoji etnični podobi. Na žalost to etnično istovetnost in zvestobo, ne samo, da je niso priznali, pač pa so jo preganjali iz raznih strani z
GOVOR VIDEMSKEGA NADŠKOFA
Mons. Alfredo Battisti je na besede župnika Cenčiča takole odgovoril: «Kot škof, kot brat, prijatelj vam pri-mašam svoj pozdrav:	hva-
ljen Jezus (te zadnji dve besedi pe povedal po slovensko in je rekel, da mu je žal, da ne zna več, ker je šele pred kratkem prišel v videmsko nadškofijo, a da se bo potrudil, da se bo naučil tudi našega jezika), nato je nadaljeval:	«Me veseli,
potem, ko sem spoznal vernike videmske nadškofije,
akcijami, ki so bile sedaj odkrite in nasilne, sedaj prikrite in goljufive ter jo smatrali za izdajstvo Italije ali celo za zatajitev katoliške vere. Mnogokrat se je u-pognila tem akcijam tudi oblast videmske cerkve. Zaradi tega je trpelo precej naših domačih duhovnikov.
Naša Benečija, gospod nadškof, je revna v naravnih bogastvih, zato ne more dajati kruha vsem svojim sinovom, a je bogata v naravnih lepotah zaradi raznolikosti svojega ozemlja. Bogata je v svoji kristjanski veri in v svoji notranjosti kot etnična manjšina.
T ema dvema bogastvama se noče odpovedati na nobeden način, v živem prepričanju, da nobeden ne more biti pravi kristjan, če ni lojalen državljan in ne more biti lojalen državljan, če ni pravi človek in ni pravi človek, če ni zvest samemu sebi, svoji podobi in svoji etnični istovetnosti. Evo kaj pričakujemo od političnih in civilnih oblasti naše domovine: odločno obvezo za gospodarski preporod naše dežele, priznanje in ohranitev etnične istovetnosti našega ljudstva. Evo kaj pričakujemo od videmske cerkve in Vaše Ekselence: solidarnost na ti dve točki, da se ne bomo čutili tujci v Italiji in v cerkvi.
V tem pričakovanju vas pozdravljam v imenu vseh naših minatorjev in vernikov župnije».
Barbare.
da javno izpričam vaše čednosti in vrline, ljudje iz ne-diških dolin ali Benečije, katere ste vi rudarji najvažnejši sestavni del.
Priznanje vaše kristjanke vere, delavnosti, ljubezni do vaše zemlje:
1 ) Hvalim vašo vero, dokazano z zvestobo do katoliške cerkve, do vašega prepričanega kristijanskega življenja po vaših družinah, ki so zelo enotne in moralno zdrave in v vaših župnijskih skupnostih zelo živo sodelujejo v liturgijskih obredih tako tudi pri sprejemanju Sv. Sakramentov;
2) Hvalim vašo izredno delavnost, ki je izpričana:
— z izkoriščanjem vaše zemlje, bogata na naravnih lepotah, a ne tako v rodovitnosti in ekonomskih sredstvih;
— z ugledom, ki ste si ga pridobili v inozemstvu, kamor ste bili prisiljeni se izseliti in v Italiji, po tovarnah in drugih delavnih gradbiščih, kjer so zaposleni vaši najboljši sinovi, ki morajo, na žalost, z doma. Moramo poudariti, da ljudje nediških dolin niso nikoli živeli od rente, od dohodkov, a vedno s svojm delom in kruh, ki ga vživajo. četudi včasih premalo, vedno diši po trudu, žrtvovanju in pošetnosti.
8) Hvalim vašo ljubezen do svoje zemlje:
— ljubezen do Italije, velike domovine, saj nam je znano, da je Benečija edina deželica, ki ni bila osvojena z orožjem, ampak se je prostovoljno priključila s plebiscitom k Italiji in je že večkrat zapečatila zvestobo do nje s svojo krvjo, ljubezen do vaše zemlje, male dovine; do vaše slovenske etnične istovetnosti, do vašega jezika, značaja, pesmi, navad in tradicij... V ohranitvi in obrambi teh velikih vrednot, ki sestvljajo bogastvo vsakega naroda je, videmska cerkev solidarna z vami. Spoštovanje etnične izvirnosti in kulture določenega naroda je eden izmed temeljnih načel naravnih človečanskih pravic, katere je cerkev svečano proglasila v drugem vatikanskem koncilu. Smo že povedali tu ponovno potrjujemo, da je naš namen, ko določamo duhovnike za dušno pastirstvo med vami, v kolikor nam razmere dopuščajo, da dajemo prednost domačim duhovnikom, ki znajo lepše razumeti in tolmačiti vaše težnje in pomagajo pri človeški ter kristjanski rasti vašega ljudstva. Na žalost moramo danes tu ugotavljati razljudenje vaših dolin, ki so zgubile v zadnjih desetih letih 40% prebivalstva.
Zato pozivamo oblasti, iz političnega in gospodarskega področja, naj naperijo vse svoje sile, da zaustavijo žalostni pojav izseljevanja, v dolinah potrebna delovna mesta, v duhu enciklike «Pa-cem in terris». Naj bi ne delo iskalo kapitala, pač pa naj se kapial približa delu in delavcem.
Mons. Battisti je takole nadaljeval: Kot škof, kot brat, vam zapuščam naslednje obveznosti:
— ostanite zvesti svoji veri, poglobite se vanjo in izpričujte jo, kakor vaši predniki;
— ostanite zvesti svoji delavnosti, katera ohranai vaš narod zdrav fizično in duševno;
— ostanite zvesti svoji zemlji z resnično ljubeznijo do Italije, s katero ste povezani s svobodno izbiro va-
ših prednikov. Z iskreno ljubeznijo ljubite vašo etnično resnico, ki se izraža pre-ko vaše etnične kulture, tradicij in navad.
Proti koncu svojega govora je videmski nadškof rekel:
«Pot ustajenja in obnove nedeških dolin je še dolga in trudapolna, a zavedajte se, da je videmska cerkev z vami, da z vami dela, trpi in upa, da je prisotna pri vaših željah in pričakovanjih za boljšo bodočnost. Tu ne morem mimo tega, da bi se ne zahvalil vašim domačim duhovnikom za njihovo delo in požrtvovalnost v prid beneškega ljudstva», je zaključil svoj govor.
Ljudje so bili ginjeni in zadovoljni v prepričanju, da so dobili v tem velikem in poštenem cerkvenem dostojanstveniku svojega varuha, pripravljeni odpustiti vse dosedanje krivice, če bodo njegove besede meso postale in dosegle pričakovane cilje tudi pri drugih odgovornih oblasteh.
Po opravljenih cerkvenih obredih so se zbrali minatorji s škofom in drugimi o-blastmi na skupnem kosilu. Tu se je zahvalil za vabilo predsednik Zveze delavnih invalidov iz Vidma. Rekel je, da mu je znano trpljenje naših rudarjev in da jim je Zveza na razpolago za vse probleme, ki jih tarajo.
Za njim je spregovoril Nocerino Franco. Imel je zelo ganljiv govor. Analiziral je tiste težke čase, ko so morali naši bivši minatorji zapustiti svoje • domove in družina in iti služit «črni» kruh v belgijske rudnike, kjer so pustili svoje zdravje in svojo mladost. Predlagal je, naj se počastijo umrli tovariši z enominutnim molkom. Nato je govoril o krivicah in socialnih problemih miantorjev, ki še vedno čakajo na svoje pravice. Pozval je oblasti na solidarnost, na razumevanje in pomoč.
Zadnji je spregovoril bivši rudar Mario Zuodar, ki je pozdravil videmskega nadškofa in vse prisotne najprej v slovenščini. Nato je govoril tudi on o težkem življe-
nju rudarjev in o času, ko so bili prisiljeni zapustiti svoje družine, ne da bi bil zato sklican referendum. Rekel je, da so bivši rudarji v Belgiji mnogo prispevali za razvoj Italije, da pa Italija jih ni branila pred belgijskimi organizmi, kadar so jim bile odklonjene pravice, kakor bi morala to storiti po jasnih predpisih republiške ustave.
«Mnogim bivšim rudarjem so odklonili v Belgiji pravico do pokojnine. Dali so jim sicer možnost za priziv na delavna sodišča, a to na stroške samega delavca-rudarja in mnogi so se odpovedali svojim svetim pravicam, ker so se bali sod-nijskih stroškov. Mislim, da ne zahtevamo preveč, če vprašamo legalno podporo vlade preko diplomatskih predstavništev, ko nam odklanjajo naše pravice», je zaključil Zuodar.
Organizatorji so preskr beli za lep in bogat kulturni program. Že med kosilom
Mons. Alfredo Battisti ha così risposto alle parole del parroco don Emilio Cencig:
«Come vescovo, come fratello, come amico, vi porgo il mio saluto: 'Hvaljen Jezus' (Gesù sia lodato) — queste parole le ha pronunciate in sloveno — e ha continuato dicendo di essere spiacente di non conoscere la lingua slovena, essendo venuto solo da poco nell'arcidiocesi di Udine, ma, ha detto, si impegnerà ad apprendere anche la nostra lingua), e quindi ha così proseguito:	«Sono	felice,
dopo aver conosciuto i fedeli dell’arcidiocesi udinese, di poter pubblicamente testimoniare le vostre virtù e i vostri pregi genti delle Valli del Na-tisone o Benečija, della quale voi minatori rappresentate la parte migliore.
Lodo la vostra fede cristiane, la vostra laboriosità, e l’amore per la vostra terra:
1) Lodo la vostra fede, dimostrata con la fedeltà alla chiesa cattolica, alla convinta vita cristiana delle vostre famiglie, che sono molto unite e moralmente sane e che nelle vostre comunità parrocchiali collaborano molto attivamente nella liturgia e nel-l accostarsi ai Santi Sacramenti;
2) Lodo la vostra eccezionale laboriosità, che si concretizza:
— nello sfruttamento della vostra terra, ricca di bellezze naturali, ma non così di risorse e mezzi economici;
— nella stima che vi siete meritata all'estero, dove siete stati costretti ad emigrare e in Italia, nelle fabbriche e nei cantieri edili, dove lavo-
je zapel briški oktet štiri pesmi.
Gospod nadškof je zelo pazljivo poslušal prepevanje naših jesmi, tudi kadar so jih prepevali naši rudarji. Nato se je pojavil v dvorani glasbenik in harmonikaš Anton Birtič s svojim kolegom Vogričem iz Sovodnje-ga. Mojstrsko sta zaigrala in zapela nekaj narodnih ob navdušenju vseh prisotnih. Po kosilu se je vršil kulturni program v natrpani župnijski dvorani. Tu so spet nastopili: «Brižki oktet», Bir tič in drugi harmonikaši ter otroci iz Gorenjega Tarbja, ki so recitirali pesmi Izidorja Predana o emigraciji. Zvečer so razveselili občinstvo pevci «Rečana» iz Les.
Letošnji praznik naših minatorjev je pokazal, da se dajo z enotnostjo napraviti pri nas velike i lepe reči. tipamo, da se bo ta enotnost ohranila ne samo za praznovanje Sv. Barbare ampak tudi za reševanje skupnih socialnih in drugih problemov vseh minatorj ev iz naših dolin.
rano i vostri figli migliori, che sono costretti, purtroppo, a restare lontani dalle loro case. Dobbiamo sottolineare che la gente delle Valli del Natisone non ha mai vissuto di rendita, senza lavorare, ma sempre del suo lavoro ed il pane che si guadagna, seppure alle volte appena sufficiente, è sempre profumato di fatica, di sacrificio e di onestà.
Lodo l'amore pe r la vostra terra:
— l’amore per l’Italia, vostra grande patria; ci è noto infatti che la Benečija è stata la sola regione che non è stata conquistata con le armi, ma che si è liberamente unita all'Italia con il plebiscito del 1866 ed ha già più volte sigillato la sua fedeltà alla patria con il proprio sangue.
— l'amore per la vostra terra, piccola patria; l’amore per la vostra identità etnica slovena, per la vostra lingua, carattere, canzoni, usanze e tradizioni... Nella custodia e difesa di questi grandi valori che rappresentano la ricchezza di ogni popolo, la Chiesa udinese è solidale con voi. Il rispetto dell'originalità etnica e della cultura di un determinato popolo è uno dei principi fondamentali dei diritti naturali deH’uomo, che la Chiesa ha solennemente proclamato al Concilio Vaticano II.
Abbiamo già dichiarato e lo riconfermiamo in questa sede che è nostra intenzione nel destinare sacerdoti per l’attività pastorale tra voi, per quanto possibile, di dare la precedenza a sacerdoti delle Valli, che sappiano comprendere e interpretare meglio le vostre aspirazioni e concorrano alla crescita umana e cristiana della vostra gente.
Putroppo oggi dobbiamo prendere atto in questa sede dello spopolamento delle vostre Valli che hanno perso negli ultimi dieci anni il 40 per cento della popolazione. Perciò facciamo appello alle autorità politiche ed economiche perchè indirizzino i loro sforzi per frenare il triste fenomeno dell’ emigrazione, perchè creino nelle Valli i necessari posti di lavoro nello spirito dell’enciclica «Pacem in terris». Il lavoro non deve cercare il capitale, ma è il ca-
(Continua in ultima)
Beneški godci igrajo za minatorje in njih družine.
Dva stara minatoria pred podobo Sv
IL DISCORSO DELL’ARCIVESCOVO Mons. BATTISTI Al NOSTRI MINATORI
Skupen dokument emigrantskih organizacij
Ob koncu evropskega srečanja emigrantov iz dežele Furlanije - Ju-Ijske krajine, ki so ga v Ziirichu priredile organizacije ALEF, ERA PLE/ACLI in Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije, so prisotni soglasno izglasovali naslednji skupni dokument, ki naj bi bil osnova za čim širše združevanje emigrantskih društev iz naše dežele ter sindikalnih organizacij v deželi sami okoli osnovnih skupnih zahtev.
Izseljevanje ostaja v Furlaniji -Julijski krajini v vseh svojih hudih razsežnostih. Dejstvu, da se je nekaj tisoč emigrantov vrnilo v de-‘OAisjap oBnjp ef|rte;sjadoz as '0|az da so namreč na novo odšli od doma drugi tisoči predvsem mladih emigrantov. V gorskih krajih, tako na primer v Karniji in v Beneški Sloveniji, se je moralo prisilno izseliti celo 80 odstotkov aktivnega prebivalstva. Gospodarski razvoj napreduje počasi in nestalno, redke nove pobude so koncentrirane v določenih krajih, kar povzroča hud pojav delavcev - vozačev. Vedno pogosteje vidimo, da prenehajo z aktivnostjo podjetja, ki so bila deležna številnih javnih podpor in olajšav.
Žal je tudi gospodarski, družbeni in politični položaj v državi zelo hud. Zahteval bi izbire in konkretna dejanja, ki bi se močno razlikovala od tistih v preteklosti. Kot dokazuje zadnja vladna kriza, nameravajo večinske politične stranke kljub visokodonečim besedam o potrebi «novega razvojnega modela« nadaljevati po poti preteklosti in odklanjati pridobitve, ki so jih delavci in ljudske množice z odgovornostjo in vztrajnostjo dosegli.
Tudi v največjih evropskih državah, ki so sicer krizo občutile v manjši meri kot Italija, se je gospodarski položaj globoko spremenil; priča smo procesu, ki naj o-meji zaposlitev, skrči delovni urnik in privede do odpustitev. U-gotoviti moramo, da so v taki si tuaciji izseljeni delavci najbolj izpostavljeni brezposelnosti in to v trenutku, ko porast življenjskih stroškov in inflacija zaskrbljujoče omejujeta njihovo kupno moč. Poleg tega pa so izseljenci izpostavljeni hudim izsiljevalnim manevrom, kot je bila druga protituj-ska iniciativa v Švici, ki jo je ljudsko glasovanje k sreči zavrnilo z veliko večino.
FOLOŽAJ V DEŽELI
Treba je torej ponovno potrditi pravico vsakega delavca, da dobi primerno zaposlitev na svoji zemlji. Emigracija ni naravna nesreča, ampak zelo hud pojav, ki je sad določenih izbir na državni in mednarodni ravni. Temu se moramo u-preti in zahtevati primeren razvoj dežel, ki jih je emigracija prizadela.
Ne da bi pri tem pozabili na e-notno angažiranje emigracije na državni in mednarodni ravni glede na skupne probleme, ki zahtevajo kar najširšo solidarnost, mislijo izseljenci iz dežele Furlanije - Julijske krajine nadaljevati z odloč-
nim boje	deželni ravni. Na
tej ravni se namreč lahko primerno obravnavajo in rešujejo problemi gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja dežele ter u-stvarjajo realni pogoji za vrnitev izseljencev, kar pa seveda ne pomeni, da se danes dejansko že dela v tem smislu.
V okviru dežele ima Furlanija svoje specifične in točno določene probleme, prav tako so specifični tudi problemi furlanske emigracije v primerjavi s tržaško e-migracijo, ki ima precej drugačne značilnosti. Tudi posegi za rešitev obeh so torej različni, vendar pa jih je treba obravnavati v okviru deželne situacije, saj le na tej ravni lahko dosežemo primerne razsežnosti in dobimo instrumente, s katerimi bi se lahko na ustrezen način rešil problem.
To ne pomeni, da je za emigranta iz Karnije rešitev v tem, da mu ponudimo delovno mesto v Tržiču ali Trstu. To pomeni, da se more in mora vsako področje dežele sebi primerno razvijati in doseči enakopravne gospodarske, družbene in kulturne razmere. Ta program zahteva globoko revizijo deželne avtonomije, na osnovi ljudske samouprave, da se primerno in pravično rešijo riajhujši problemi, danes predvsem problem zaposlitve in priblem ravnotežja med posameznimi področji dežele.
Na osnovi teh problemov je treba težiti po enotni politiki z drugimi emigrantskimi društvi, s sindikalnim gibanjem ter s političnimi, družbenimi in kulturnimi silami. Samo tako bo prišlo do široke mobilizacije, ki bo lahko odločilno vplivala na spremembno politike deželnega odbora. Potrebna je namreč taka politika, ki naj izvede globoko revizijo tako glede delovanja dežele kot glede gospodarskega in urbanističnega načrtovanja; potrebna je alternativa liniji, kateri so sledili doslej in ki je privedla do propada ciljev, ki so bili zastavljeni v prvem razvojnem načrtu dežele, ter praktično tudi do opustitve drugega načrta.
PLATFORMA ZAHTEV
Popolnoma je treba spremeniti doslej veljavne kriterije za gospodarske in socialne posege. Urbanistično načrtovanje in gospodarsko načrtovanje morata postati normalna metoda dela deželne uprave. Storiti je treba predvsem naslednje:
a) Na industrijskem sektorju je
treba začeti z vzpodbudnimi ukrepi ter s teritorialnim lokaliziranjem z namenom, da se ponovno vzpostavi ravnotežje na področjih, ki so posebno podvržena emigraciji in razljudenju (Karnija, Beneška Slovenija, obrobje furlanske nižine). Ti ukrepi naj bodo v skladu z zahtevami krajevnega gospodarskega in družbenega razvoja ter naj imajo jasen cilj, da se pospešijo namestitve. Izvajati je treba jasno razlikovanje pri financiranju ter pri posegih raznih deželnih ustanov, da se pospeši predvsem razvoj obrtništva in male industrije. Ukrepi naj se vključijo v organiski deželni načrt ter v komprenzorjiske razvojne načrte.
b) V kmetijski sektor je treba poseči z bistvenimi reformami preko conskih načrtov za ovrednotenje kmetijstva, ki morajo biti izdelani in vodeni na demokratičen način. Potrebna je razlikovalna politika, ki naj podpira neposredne obdelovalce, tako posamezno kot v zadrugah, tako pri obdelovanju zemlje in predelovanju pridelkov kot tudi pri direktnem prodiranju na trg, tudi zato, da se zada udarec špekulaciji in nenehnemu porastu cen, ki ga povzroča posredništvo.
c) Družbene investicije je treba razviti do največje možne mere na liniji reform, javnega upravljanja in samoupravljanja baze in to na področju stanovanj, šoltva, zdravstva, prevozov, da se tako dvigne življenjska raven delavskih in ljudskih množic in ustvarijo pogoji za zaustavitev izseljevanja ter za vrnitev emigrantov iz tujine.
d) Treba je okrepiti šolstvo v deželi na vseh ravneh in to posebno v gospodarsko najšibkejših in odmaknjenih področjih. Šolstvo naj bo povezano z organiskimi in efektivnimi načrti za gospodarski in družbeni razvoj. V tem okviru je treba najprej proučiti problem u-niverze v Furlaniji kot elementa kulturne in znanstvene spodbude, ki zahteva ustanovitev samostoj-
ne univerzitetne ustanove.
e) Garantirati je treba preobrat v metodah upravljanja deželne oblasti, ki so doslej privedle do hudih negativnih pojavov centralizacije, nefunkcionalnosti in zapravljanja ocromnih količin deželnih sredstev, vključno tistih, ki ležijo neizrabljena v bankah dežele. Potrebno je polno združevanje krajevnih avtonomij (ki bi se morale tudi same bolj odpreti sodelovanju z ljudmi), ki so povezane predvsem v gorskih skupnostih in komprenzorijih. Te ustanove pa bi morale dobiti možnosti za resnično sodelovanje pri vodenju deželno politike s tem, da se jim dajo dejanske kompetence in primerna sredstva.
f) Uradno je treba priznati slovensko narodno manjšino v Videnški pokrajini ter raztegniti nanjo vse zakone, ki jih predvideva 6. člen italijanske ustave.
g) Treba je dejansko zahtevati poseg države in to ne z demago-škim nakazovanjem vsot, ki gredo v stotine milijard in ki jih posebno v današnjem položaju nikoli ne bo, ampak s konkretnimi predlogi na osnovi jasnih načrtov za prometno mrežo (cestno in železniško), za hidrogeološko ureditev ter posebno za ukinitev vojaških služnosti, ki ovirajo razvoj mnogih področij v Furlaniji - Julijski krajini.
TAKOJŠNJE ZAHTEVE
V tem okviru je predvsem potrebno naslednje:
a) Deželni odbor naj pri izdelavi štiriletnega načrta stroškov, do katerega bi moralo priti čimprej, u-pošteva izjavo, ki jo je deželna konzulta za emigracijo soglasno izglasovala 3. junija 1974 in na katero se sklicuje vsebina enotnega predloga, ki je bil predstavljen deželni konferenci o emigraciji, ter vsebina peticije, ki je bila naslovljena deželnemu svetu in ki jo je podpisalo 10.000 emigrantov in delavcev iz Furlanije - Julijske krajine.
b) Spremeniti je treba zakon št. 24 iz leta 1970 v skladu s predlogi, ki so jih emigrantske organizacije ALEF, ERAPLE/ACLI, Pal Friul in Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije prikazale na seji deželne konzulte za emigracijo 3. junija 1974.
c) Deželni svet naj izglasuje zakon, ki bo predvideval podporo e-migrantom in njihovim družinskim članom, ki se vračajo v domovino za politične in upravne volitve ter za referendume, da se bodo tako dejansko mogli poslužiti svoje u-stavne pravice do glasovanja.
d) Javno mnenje v deželi je treba informirati na resen in nepristranski način o problemih emigracije, o njeni sedanji razsežnosti in o negativnih posledicah, ki jih še danes ima za življenje in razvoj dežele, čeprav skuša vladajoči razred vsiliti o tem nasprotno mnenje.
Na osnovi te platforme mislijo organizacije ALEF, ERAPLE/ACLI in Zveza slovenskih izseljencev iz Beneške Slovenije utemeljevati svoje skupno delo. Ta program predlagajo vsem emigrantom, drugim emigrantskim organizacijam in delavskim organizacijam v deželi Furlaniji - Julijski krajini z namenom, da pospešijo čedalje širšo enotnost emigracije in deželnega delavskega gibanja, ter s ciljem, da ustvarijo pogoje za masovno mobilizacijo okoli tega težkega problema in da se tako resnično ustvarijo pogoji za njegovo rešitev.
Na srečanje emigrantov v Zurigu je prišla tudi švicarska televizija.
DON PASQUALE GUJON
BENEČIJA LA GENTE DELLE VALLI
15
Dell'apprendimento linguistico parleremo in seguito; ma, prima di chiudere questo discorso, mi permetto un'ultima osservazione: non è pensabile che il dialetto delle Valli sussista senza che, come Per il passato, si appoggi alla lingua letteraria slovena, come no nè possibile che il remeggio culturale, nonché la coscienza di appartenenza ad ena stirpe di soldati e di liberi contadini, quando tutti 9 ^gncoltori d'Europa, se si escludono quelli della Frisia della Sassonia, erano ridot-.! In servitù, rimanga senza 11 !egame del linguaggio.
SACERDOTI
Parlare della gente delle a li e trascurare l'argomento
«preti» è come disquisire dell'Antartide e non accennare al freddo.
Il sacerdote delle Valli, anche se talvolta mostrava la stessa trama della sua gente, si sentiva la persona che «ex hominibus assumptus, prò hominibus constituitur» (scelto tra gli uomini, è costituito a prò degli uomini). Era, ad u ntempo, espressione ed interprete del popolo a lui affidato. E non in modo accademico, ma che trattava i problemi della gente come fossero suoi, beninteso, anche sul piano umano.
Senza disturbare ancora la storia antica, fermiamoci a tempi più recenti.
I sacerdoti di una certa età, hanno avuto la coscienza di
appartenere ad un gruppo differente nel momento stesso che hanno incontrato qualche superiore slavofobo o che dovettero subire offese di carattere discriminatorio da parte di condiscepoli friulani.
La scienza insegna che ogni variazione o mutazione nel mondo fisico è l’effetto di qualche reazione. Altrettanto succede nel mondo dello spirito. «Dovunque c'è op-Tressione, c’è resistenza e lotta», si legge nel rosso vangelo di Mao. Se non ci fosse stata mai nessuna violenza, non si avrebbero avute rivoluzioni, moti popolari ecc.: si vivrebbe ancora in pieno feudalesimo. La Chiesa stessa viene scossa, nella sua secolare inerzia, dalle contestazioni della base.
Altrettanto: se non ci fosse stata quella stupida slavofobia e quelle discriminazioni, i sopradetti sacerdoti non a-vrebbero avuto coscienza della propria etnicitò.
Ora queste cose non succedono più; anche i ragazzi sono più maturi.
Ciò spiega perchè qualche
altro sacerdote, di infornata postbellica, spinto dal proprio pragmatismo, si sia disinteressato di tutta questa faccenda. E' umano procurarsi occupazioni più redditizie e posti più tranquilli.
Se ne disinteressano generalmente — c'è sempre qualche galantuomo — anche i sacerdoti friulani in loco, non è compito loro di conservare ciò che non gli appartiene. Tanto più che sul testo di morale di Genicot usato in seminario, non era specificato se si debba, o no, rispettare le tradizioni o la lingua di una minoranza. E' detto che la vera Chiesa è la romano: va da sè che più romana è e meglio sarò.
A qualche sacerdote friulano, impensierito per scrupolo di coscienza, perchè ignaro della parlata locale, è stato espressamente ordinato dai responsabili della Diocesi, di non preoccuparsene.
Qualcun’altro invece, in passato, sarebbe stato degno di appartenere, in qualità di membro onorario, al Ku Klux Klan.
C'è anche chi è stato scoperto colle mani nel sacco mentre stava inoltrando i suoi scritti calunniosi contro i così detti preti «slavi», ed il superiore si è visto costretto a punirlo. Poco accorto! Comunque meno di chi si è fatto il gruzzolo col solito gioco dei «preti slavi».
Non è il caso di fare un memoriale completo, ma soltanto un breve accenno sul ruolo svolto dai sacerdoti tra la popolazione delle Valli.
Fino al tempo precedente il fascismo, vi svolgevano il ministero esclusivamente sacerdoti del luogo. Era, quella del prete, una situazione tut-taltro che invidiabile. Beninteso, non lo è nemmeno ora.
Siccome gran parte delle Cappellanie erano raggiungibili per mezzo di sentieri da capre, occorreva una buona dose di spirito di sacrificio: camminate a non finire, isolamento, freddo, mancanza di qualsiasi comodità. Tutto ridotto all'essenziale. Quante volte il disgraziato, sul tardi nel ritorno verso casa, doveva cercarsi qualche rapa di-
menticata nei campicelli. La sua paga consisteva nella raccolta di prodotti agricoli, fatta di casa in casa, che aveva tutta la parvenza di mendicità.
Qualche parrocchiano, magari, pensava di aver arricchito il proprio padre spirituale. Ma lui prendeva tutto ciò come cosa insindibile dalla sua vocazione.
Godeva però di tutta la fiducia della sua gente. Ricorrevano a lui per ogni necessità ed accettavano i suoi consigli.
C'è stato quello che li ha aiutati nelTincremento zootecnico; quello che ha elevato le loro misere entrate colla coltivazione degli alberi da frutta; quello che ha insegnato loro a leggere e scrivere.
A questo proposito è doveroso ricordare che sono poche le parrocchie dove non ci sia stato, nella loro storia, prima o poi, un prete che, di solito gratuitamente, non ab-b;a insegnato l'abecedario italiano ai loro padri. Mi sia lecito citare un esempio.
(Continua)
Poročila sta se Renato Floreancig iz Čedada in Comensig Claudia iz Skru-tovega. Na sliki sta videti srečna in vesela. Želimo jima, da bi bila vedno tako.
Šindik iz Sovodenj Giovanni Cernotta (na pravi) an predsednik tolminskega komuna Anton Ladava (na čeparni) na matajurskem britofu
S \>S
' !
U.S. Valnatisone
Venerdì 13 dicembre a Vernasse si sono riuniti in assemblea i capi-famiglia ed i cittadini della frazione, per discutere e sostenere l’iniziativa del consigliere comunale architetto Valentino Simonitti il quale giorni fa, ha presentato un esposto alle autorità circa l’attività estrattiva dei-Ntalcementi nella cava prossima all’abitato di Vernasso.
All'assemblea, promossa dal Centro Studi «Nediza» con lo scopo di mobilitare l’opinione pubblica sul problema dei pericoli derivanti alla frazione ed alla comunità in generale dal brillamento di potenti mine, ha partecipato anche il consigliere regionale Romano Specogna. Presenti anche l’assessore al Comune Beppino Sittaro, il consigliere Eliseo Dorbolò ed altri.
Hanno presenziato anche rappresentanti dei partiti politici e dei sindacati, dei circoli culturali e degli emigranti
L’assemblea, presieduta dal prof. Paolo Petricig, ha ascoltato la lettura del documento e la relazione dell’arch. Simonitti, acclamandone i passi più significativi ed ha ampiamente discusso i termini del problema.
Si sono avanzate varie proposte per eliminare definitivamente la pericolosità delle tecniche estrattive (mine potentissime ad effetto incontrollabile, che provocano grandinate di sassi sull’abitato), per la richiesta di un indennizzo della popolazione mediante il versamento annuo
di una somma da concordare, di un risarcimetno cumulativo per gli anni scorsi che sono venti.
Si è anche sostenuto che sarà dovere della società attuare, d’accordo con la popolazione, il ripristino dei territori già sfruttati. Da qualche parte, ed anche dal consigliere comunale Dorbolò, è stata avanzata la proposta della revoca della concessione dello sfruttamento della cava alla Italcementi. Il consigliere regionale Specogna ha proposto di sostenere alcune modifiche di legge impegnandosi personalmente e con il gruppo DC della Regione ad occuparsi per tale soluzione.
Graziano Podrecca ha insistito sul coinvolgimento più ampio possibile delle popolazioni vicine, degli operai e dei sindacati, come di tutte le forze politiche per una azione di sostegno generale all’azione più che giusta dei capi-fami-glia di Vernasso.
L'assemblea, per quanto movimentata, si è svolta senza incidenti ed alla conclusione un Comitato di Difesa si è impegnato a tenere i contatti per ulteriori passi necessari, quali un invito formale alle forze sindacali ad una prossima assemblea dei capi-famiglia. Verrà esaminato un documento in cui sono formulate le proposte della frazione di Vernasso per la soluzione della vertenza, che ormai coinvolge il Comune di S. Pietro al Natisone ed i suoi rappresentanti nelle varie istanze.
NASI PREGOVORI: KDOR VISOKO SKAČE NIZKO PRILETI
ASSEMBLEA A VERNASSO
Denunciata ” I’ Italcementi
SE SLIKE IZ PRAZNIKA MINATORJEV V GORENJEM TARBJU
U.C. Pilifero - ili Categoria Girone «F»
U.S. Valnatisone - Categoria «Juniores»
Briški oktet lepo poje.	Otroci	iz	Gor.	Tarbjà	so	recitirali	poezije	emigranta.
LO SPORT NELLE VALLI	a	cura	di	Paolo	Caffi
Categoria «Giovanissimi»
KAKO VOZI VLAK IZ ČEDADA V VIDEM IN IZ VIDMA V ČEDAD
BUON NATALE E FELICE ANNO A DIRIGENTI, ATLETI E SPORTIVI DELLE VALLI
A.S. Savognese - III Categoria Girone «F»
U.S. Valnatisone - Il Categoria Girone «D»
VIDEM
UDINE
C E D A D C I V I D A L E
URNIK OD 29. SEPTEMBRA 1974 ORARIO DAL 29 SETTEMBRE 1974
re
-a
N
re
E
E
0)
N
E
re
U)
a
POSTAJE STAZIONI
ČEDAD Center
IZ ČEDADA DO VIDMA DA CIVIDALE A UDINE
Odhod
—	CIVIDALE Centro	part.	6.00	—	8.00	9.00	10.00	11.00	12.00	13.00	14.00	16.00	17.00	18.00	19.20	20.20
—	CIVIDALE Stazione		6.02	7.02	8.02	9.02	10.02	11.02	12.02	13.02	14.02	16.02	17.02	18.02	19.22	20.22
4	Moimacco		6.06	7.06	8.06	9.06	10.06	11.06	12.06	13.06	14.06	16.06	17.06	18.06	19.26	20.26
9	Remanzacco		6.12	7.12	8.12	9.12	10.12	11.12	12.12	13.12	14.12	16.12	17.12	18.12	19.32	20.32
16	UDINE	Prihod arr.	6.20	7.20	8.20	9.20	10.20	11.20	12.20	13.20	14.20	16.20	17.20	18.20	19.40	20.40
... E To' *
2 1 co
>
E .2
ÌZ Q
POSTAJE
STAZIONI
— UDINE
7 Remanzacco 12 Moimacco 16 CIVIDALE Stazione
16 CIVIDALE Centro
Odhod
part.
Prihod
arr.
IZ VIDMA DO ČEDADA DA UDINE A CIVIDALE
6.30	7.30	8.30	9.30	10.30	11.30	12.30	13.30	14.30	16.30	17.30	18.40	19.50	22.20
6.38	7.38	8.38	9.38	10.38	11.38	12.38	13.38	14.38	16.38	17.38	18.48	19.58	22.28
6.44	7.44	9.44	9.44	10.44	11.44	12.44	13.44	14.44	16.44	17.44	18.54	20.04	22.34
6.48	7.48	8.48	9.48	10.48	11.48	12.48	13.48	14.48	16.48	17.48	18.58	20.08	22.38
__	7.50	8.50	9.50	10.50	11 50	12.50	13.50	14.50	16.50	17.50	19.00	20.10	22.40
U.S. Valnatisone ■ Categoria «Allievi»
10. JUBILEJNI OBČNI ZBOR SKGZ V TRSTU
V nedeljo 8. decembra se je vršil v Kulturnem domu v Trstu 10. jubilejni občni zbor SKGZ pod geslom: «Slovenska kulturno gospodarska zveza v boju za pravice Slovencev v Italiji - za globalno zaščito, za gospodarski, socialni in kulturni razvoj, proti fašizmu, za demokratični napredek družbe».
Slovenska kulturno gospodarska zveza je bila ustanovljena pred 20. leti kot izvens-trankarska manjšinska organizacija, da bi se borila za priznanje narodnostnih, gospodarskih in socialnih pravic Slovencev v Italiji. Nje delokrog obsega vsepodročje. Kjer živijo in delajo Slovenci, zato ni čude, da so bili tudi beneški Slovenci med ustanovitelji Zveze, da so v njej vključeni s svojimi organizacijami, da so zastopani v njenih najvišjih organih, da v njej delujejo in da jim e bila vedno ob strani, da jim je pomagala v dvajsetletnem boju za njih pravice.
Na občnem zboru sta imela glavni poročili predsednik
Boris Race in tajnik Darij Cu-pin.
Njuni poročili sta obsegali celoten sedanji položaj Slovencev v treh pokrajinah, o-pravljeno delo Zveze in njene pridobitve v razdobju od zadnjega občnega zbora do danes. Vsebovali sta naloge in smernice za bodoče delovanje.
Po poročilih se je razvila plodna diskusija, v katero so posegli številni delegati. Za beneške Slovence sta govorila Dino Del Medico in prof. Juša Hijacint, prvi v imenu Zveze emigrantov, drugi v i-menu Novega Matajurja.
Na občnem zboru je bilo izvoljenih, direktno ali indirektno, v glavni in nadzorni odbor 92 članov, od teh je 14 beneških Slovencev, kar pomeni, da smo povečali predstavništvo v tem organizmu, z ozirom na prejšnje število naših članov, kar bo brez d-voma ojačilo glas beneških Slovencev v tej tako važni slovenski manjšinski orgaani-zaciji.
Izvoljeni člani glavnega odbora SKGZ na desetem obenem zboru:
Iris Balbi (VI), dr. Filibert Benedetič (TS), Stanislav Bole (TS), Bojan Brezigar (TS), Miloš Budin (TS), arh. Jože Gej (GO), prof. Majda Colja (TS), Danilo Cotič (GO), dr. Darij Cupin (TSJ, prof. Viljem Černo (VI), Alojz Debeliš (TS), Adrijana Dornik (GO), Karel Fer-letič (GO), Janez Floreančič (VI), Janko Gergolet (GO), Ivan Flumar (GO), arh. Darij Jagodic (TS), Bruno Jankovič (TS), Branko Jazbec (TS), Franko Karlič (VI), Oskar Kjuder (TS), Vojko Kocman (TS), Igor Komel (GO), Dušan Košuta (TS), Edmanud Košuta (GO), Marino Košuta (TS), prof. Miroslav Košuta (TS), Dušan Križman (GO), Sergij Lipovec (TS), Silvana Malalan (TS), Jožko Morelj (TS), Danilo Nanut (GO), Breda Pahor (TS), Nadja Pahor (TS), prof. Samo Pahor (TS), prof. Klavdij Palčič (TS), Jože Perčič (TS), Marko Petrič (VI), prof. Pavel Petričič (VI), Izidor Predan (VI), Janko Prešeren (VI), dr. Karel Primožič (GO), dr. Mirko Primožič (GO), BorisRace (TS), Anurej Renar (TS), prof. Milko Rener (GO), inž. Stanislav Renko (TS), Dino Roner (GO), Saverij Rožič (GO), prorf. Aldo Rupel (GO), Bogomil Samsa (TS), arch. Valentin Simoniti (VI), Oskar Slavec (TS), Stojan Spetič (TS), dr. Vito Svetina (TS), dr. Karel Šiškovič (TS), dr. Franc Škerlj (TS), Pavel Štrajn (TS), Edvin Švab (TS), Borivoj Švagelj (TS), Silvij Tavčar (TS), Remigio Tul (TS), Dušan Udovič (TS), Gorazd Vesel (GO), Anamarija Vižintin (VI), Lucijan Volk (TS), dr. Marino Vrtovec (VI), Marko Waltritsch (GO).
Po členu 10 pravil so člani glavnega odbora še naslednji delegirani predstavniki v SKGZ včlanjenih slovenskih organizacij in društev:
Sergij Radovič, Srečko Merlak, Miloš Kodrič, Emil Klanjšček, Duša Kosmina, Hiacint lussa, Živa Gruden, Jože Koren, Jurček Qualizza, prof. Josip Tavčar, Jure Kufersin, Ugo Margon, Jožica Smet, Anton Kapelj, Magda Kuret, dr. Tania Mermolja, Dino Del Medico, Marko Kravos, prof. Jožko Prinčič, dr. Aljoša Volčič. V nadzorni odbor pa so bili izvoljeni: dr. Peter Sanzin, dr. Stanislav Oblak in Niko Škamperle.
Ravenca v Reziji.
VAL R ES I A
RESIA
Comune del mandamento di Pontebba. Il capoluogo è Prato di Resia, (Rovenca) comprende le frazioni di S. Giorgio (Sv. Jurij), Oseac-co (Osojane), Gniva (NIJ-VA).
Stolvizza (Stolbica) e Uc-cea (Učeja).
Abitanti residenti del Comune ( 1970): 2016, altezza media m. 500, superfice Kmq. 120. Sede di scuola Media (sezione staccata di Moggio Udinese).
Resia si estende nella vallata omonima lunga oltre 22 km, solcata dal torrente omonimo e su una parte del bacino idrografico dell’Ison-zo, raggiungendo ad est il confine jugoslavo ( territorio di Uccea).
Gli abitanti parlano un dialetto sloveno arcaico, che
secondo i maggiori studiosi discende dalla vecchia parlata carinziana.
Nel Medio Evo Resia appartenne all’Abbazia di S. Gallo (Moggio Udinese) e seguì successivamente le vicende del Canale del Ferro.
La popolazione trova occupazione all’estero o nella industria del Tarvisiano, del Friuli o della Lombardia.
La campagna offre ben poche risorse e così pure l’allevamento del bestiame per mancanza di moderne attrezzature e di una efficen-te rete stradale.
Il turismo invece comincia ad affermarsi solamente nel capoluogo, mentre nelle frazioni manca qualsiasi organizzazione.
Il fenomeno dello spopolamento nella Valle di Resia e la situazione economica precaria ha assunto negli
ultimi tempi dimensioni preoccupanti, le frazioni più colpite sono Oseacco (Cori-tis quasi spopolato), Gniva e S. Giorgio.
Gli emigranti resiani noti come commercianti ambulanti ( ombrellai, arrottini, stagnini) tendono oggi a cambiare mestiere e trovano occupazione in altre zone.
Quali sono le eventuali possibilità di evitare questi fenomeni migratori?
L’incremento turistico con il miglioramento della viabilità tra frazione e frazione.
La creazione di piccole industrie artigianali che possono assorbire la non numerosa manodopera disponibile.
Attività queste che si possono incrementare senza troppe difficoltà per la disponibilità della forza motrice del «BARMAN».
L’istituzione di stalle sociali per l’allevamento del bestiame e del susseguente incremento dell’ industria casearia, che ora purtroppo versa in gravi difficoltà.
La tutela da parte degli enti competenti della selvicoltura.
Così con questi mezzi la Valle potrà risollevarsi la sua economia depressa.
Un amico della Resia:
Guido Brumatti
Incontro dei nostri Circoli con il P.C.I. di Udine
Giovedì 12 dicembre 1974 si sono incontrati a Udine i rappresentanti dei circoli di
cultura che operano nella Slavia Friulana, diretti dal prof, don Emilio Cencig e una delegazione della Federazione del P.C.I. di Udine, diretta dal segretario Renzo Pa-scolat.
Le due delegazioni hanno discusso sulla necessità di intensificare l’azione per il riconoscimento della minoranza slovena e per la rinascita economico-sociale delle Valli del Natisone, della Valle del Torre e del Val Canale.
Dopo le esposizioni dei rappresentanti dei circoli di cultura sulla grave situazione esistente, caratterizzata dai fenomeni di crisi economica e sociale e soprattutto per il mancato riconoscimento della minoranza, la delegazione del P.C.I. ha ribadito ancora una volta l’impegno del Partito a creare le condizioni, affinchè si giunga al rispetto dei dettati della Costituzione repubblicana.
I rappresentanti del P.C.I., con fermezza e precisione, hanno sottolineato il dovere che tutte le forze culturali e politiche democratiche si impegnino in questo senso.
In tale direzione il P.C.I. si è impegnato a chiedere alla Giunta Provinciale di indire una conferenza pubblica sui problemi della minoranza nella Provincia di Udine. La delegazione del P.C.I. ha informato i rappresentanti dei circoli di cultura che organizzerà nel prossimo gennaio un Convegno provinciale in Udine, ad alto livello, che attesti il serio impegno dei comunisti friulani su questi problemi.
' m «a
SU'!*.
fi» ■
w/
PISE PETAR MATAJUR AC
Dragi brauci!
Za sada spet opustim opisovanje mojega življenja, ker vam muoram pisati o buj uriednih rečeh, ki se tičejo usieh nas an naše komune. V «Gazzettinu» sem brau, da so sparjeli usi naši komuni proračun ( bilancio preventivo) za lieto 1975. Ti proračuni naših komunov so takuo zraunani, da bo paršlo g lih tar kaj denarja u komunske kase, kot ga bo šlo uon. Tuo-le se pravi, da ne bo duga.
Kadar sem brau tele novice, sem se uprašu: al so naši komuni narbuj bogati u Italiji, še buj ku Rim, kamor se stieka denar iz ciele Italije? Če nie takuo, potle bo vajala druga. Pride reč, da so naši šindaki an konselieri narbuo-jši administratorji naše dežele, če znajo stisniti iz buogih komunov tarkaj denarja, da ne muorajo dielati duga. Če je takuo, potle bi se muorli priti učit administratorji iz. Rima, Napoli, Milana an drugih italijnskih miest u naše
dolina, da bi se navadli, ka-kuo se upravlja komun, ne da bi dielali dugove. Tuole bi dost pomagalo posebno Rimu, kjer plač j uje jo usak dan po dva milijarda lir samuo za interese od duga.
Če bi ne bla resnica drugačna, bi bli mi lahko ponosni na naše komune, ki znajo zglihat dohodke (entrate) an izdatke (uscite) takuo, da nie majo duga.
Ker pa je resnica donašnjih dni taka, da če komun niema duga, pomeni, da nič ne dieia an da oblasti mu ne dajo denarja, da bi kaj dobrega napravu za soje judi, ne moremo pohvaliti naših administratorju. Oblasti pravijo: «Mi muoramo pomagati tistim komunam, ki so zaduže-ni, da se riešijo iz duga». Takuo vidite, da so modri an pametni tisti, ki so napravli duge.
Jest ne viem ali naj bi se joku al pa smejati modruosti naših komunskih gospodarjem Pomislite. Glih tarkaj denarja jim pride notar, kot
ga dajo uon. Niti lire vič ali manj! Čudno, da jim nie paršlo na miseu, da bi se biu usak naš komun zadužiu, reci mo za 200 lir u predvideva nju kajšne nesreče al pa škode, do katere lahko pride drugo lieto an ki jo bo trieba plačjat. Lahko se zna zgodit, da varže vietar iz komunske striehe korac na šindakovo glavo. Da se zastopemo: ne bo trieba plačjat šindakove, glave, če pride do tele nesreče, zak mu korac ne nardi obedne škode, pač pa, da bojo lahko kupili novi korac, ki se razbije na šindako-vi glavi. Žalostno, ries žalostno je, da nieso še na tuole pomislili ne. Kje je njih velika modruost?
Ker že pišem o modruosti naših administratorjev, naj va mpoviem še adno, ki se le zgodila u naših dolinah te pasani tiedan.
Naši modri možje so se zbrali u Spietru, da bi sparjeli statut naše gorske skupnosti (Comunità montana delle Valli del Natisone). Ne-
kateri pametni judje - hvala Bogu imamo tudi pametne, ne samuo «modrih»,-so želie-li, da bi bluo zapisano u te-lem statutu, da bo skupnost branila našo kulturo, naš jezik an navade.
Nekaj drugih konselirjeu te skupnosti, ki govorijo kot mi, po slovensko, ki ga pijejo an se kregajo po slovensko, so se tej propošti ostro upar-li. Posebno an par od njih je bluo takuo jeznih, da se je zdielo, da se jim je razlila žuč.
Nekatere judi iz naših do-'in poznano že puno cajta. Vemo, da imajo buj radi an glaž klintonovega vina, kot našo, pa tudi drugih kulturo, a da ne pokažejo obedne jubezni do soje kulture an jezika nekateri konselirji naše gorske skupnosti, je žalostno an use obsodbe uriedno. Zatuo mi ne ostane drugega, kot da jim poviem z našim pregovorom: Buoh di judem pamet an mušan pa senuo.
Vas pozdravja vaš Petar Matajurac
Minatorji iz nediških dolin nesejo Sv. Barbaro v cerkev
FMF# m mmA
KAJ SE JE
SPIETAR
ZBRALI SO SE KONSELIRJI IZ USEH DOLIN, DA BI SPARJELI STATUT NAŠE GORSKE SKUPNOSTI
U petak 6. decembra so se zbrali zvečer u špietru konselirji naše gorske skupnosti, da bi sparjeli statut, po katerim bojo skupnost administrirali. Arhitekt Si-monitti iz Barnasa an advokat Battocletti iz Čedada sta želiela, da bi bluo zapisano u statutu, da smo posebna skupnost, da govorimo slovenski jezik, da imamo svojo kulturo, ki bi jo bluo trieba braniti. Lepuo je, da je paršla tale pobuda, tale iniciativa celuo od advokata Battoclettija, ki je Furlan, a kaj so napravli nekateri naši konselirji, ki so sinuovi te naše slovenske skupnosti, ki govorijo slovensko? Zavarnili so Bat-tocletijeve an Simonittijeve propošte. Tako so se osmie-šili pred Furlani an pred cielim svietam. Nečjejo biti, kar so an se silijo biti, kar nieso an kar maj ne bojo mogli biti. Zaničevati svoj jezik, svojo kulturo, svoje navade, pomeni zaničevati sami sebe, svoje očete an matera an use tisto, kar nam diela čast pred drugimi judmi na sviete. Zgubili so adno lepo parložnost, ki nam je bla dana, da iz-buojšamo našo kulturo, da nas traktirajo, podpirajo, tudi s sredstvi, kot posebno etnično gorsko skupnost. Preuzeli so pred štorjo veliko odgovornost. Se ne bojo mogli opravičiti pred starši, ki so nas učili po slovensko, ki so nas učili u jubezni do našega jezika. Se ne bojo mogli opravičiti pred svojimi sinovi, pred našimi te mladimi, ki u zadnjem caj-tu, zmieraj u buj velikem številu, odkrivajo sami sebe, barskajo za našo preteklostjo, čepru jim jo skrivajo an kadar jo najdejo, so ponosni nanjo. Kaj naj vam rečemo, konselirji, odpadniki?
Naša zemja vas bo preklela an kadar bote legnili k večnemu počitku, kadar bote legnili k vašim očetom, vam bojo u grobu obarnili harbat, ker vas ne bojo tieli prepoznat za svoje sinove, ker se ne bote mogli an znali pogovarjati z njimi, ker jih bo špot, da so pustili na zemji tajšne sinove, ki so zatajili tisto, kar jim je bluo narbuj svetega, narbuj dragega.
Naj povemo še tuo: kadar so kulturna društva an Zveza emigrantov iz Benečije zviedeli, da ne mislijo zapisati u statut naših pravic, so pošjali predsedstvu gorske skupnosti an usem kon-selirjem protestno pismo, v upanju, da bojo konselirji spregledali an se premislili, da bojo določen člen u statutu spremenili, a nič ni pomagalo. Če analiziramo današnji kulturni razvoj u naših dolinah, pridemo do zaključka, da ni več takuo daleč tisti dan, ko bojo zasto-pili, tudi tisti, ki so narbuj tardovratni, kajšno škodo an kajšno neumnost so napravli naši zemji.
PODBARNAS
U nediejo 1. decembra je umaru u naši vasi Luigi Massera - Vigi Kanjuh, star 85 liet.
ZGODILO
Usi smo ga poznali ku die-lounega an dobrega človie-ka. Čepru je biu takuo star, je dielu po puoju s tajšno dobro voljo, da so ga usi spoštovali.
Pokopali smo ga u torak 3. decembra.
Ohranili ga bomo u lie-pem spominu.
PET J AG VESELJE U JUSSOVI DRUŽINI
Mlademu paru, Giacintu an Anni Jussa se je rodiu u čedadskem špitalu, u pan-dejak 2. decembra, liep puo-bič, ki je ob rojstvu pezii 4 kg. an 80 g. Tatu an mami čestitamo, malemu Andreju (tako so mu dali ime) pa želimo dosti zdravja an sreče u življenju.
Odvič je pravit, da je za to rojstvo vesela usa žlahta, posebno pa nono an nona. Vasnjani pravijo, da bo sada nono Ližo še buj veselo raztegavu njega staro ramo-niko.
DOLENJI BARNAS
DENUNCIALI SO IT ALCE
MENTI ZA NEVARNO AN NEPRAVILNO KOPANJE OPOKE
O kamnolomu Italcementi nad Dolenjim Barnasom smo že pisali. Na dan 30. septembra netos je bluo lahko parsio u Barnasu do velike tragedije. U kamnolomu, Kjer Kopajo opoKO za fabri-ko cementa u Čedadu, je eKspioairaia tisti dan na močna mina. Vargla je velike škaje kamenja na korca an mea juai Dolenjega Barnasa. Ries je bla sreCa, da me kajsnega ubilo, a me bla nevarnost samuo tisti dan. audje te vasi živijo usak dan u nevarnosti. Vičkrat jih zaženejo iz puoja, kadar strie-jajo mine. Tudi te škode, do katere pride z zapuščanjam uiela na puoju, jo Italcementi ne plačjuje.
Domačin, arh. Valentin Z. Simoniti je pregledu leče an odkriu, da je po leču prepo-viedano stre j ati mine blizu vasi, kjer spravjajo u nevarnost vasi, judi an njih premoženja. Naredu je denuncio na oblasti an u petak zvečer je na konferenci u Barnasu podrobno povie-du, kaj misli o telem problemu. Na konferenci, ki jo je organiziru študijski center «Nediža» u oštariji Čedar-mac, se je zbralo nad 100 judi iz Barnasa an okolice. Najprej je spregovoriu prof. Pavel Petričič, ki je poviedu judem, zakaj so sklicali konferenco».
Za Petričičem je spregovori arh. Simoniti, ki je jau, da je tehnika dosegla tajšne stroje, tajšne mašine, da se lahko kopa opoko brez strejanja min, ki spravjajo u nevarnost judi an reči. «Na nekem furlanskem kraju, kjer je paršlo do tajšnih problemu, kjer imajo fabri-ko cementa, so se judje u-parli, da jim ne bo padavu prah po solati. Fabrika je muorala kupiti depurator, ki jo je koštu milijardo lir. Tle par nas pa padajo škaje kamunja po korcah an med judi an obedan ne protestira.
U denunciji, ki jo je naredu oblastem, upraša Ital-
PO NAŠIH
cementi vič milijonu lir za identiteto, za škodo Barnasu an špietarskemu komu-nu.
Po Simonittijevim govoru se je razvila diskusija, u katero je poseglo vič judi. Prebrali so pismo, ki so ga pošjali kumetu iz Barnasa, ki ga hoče Italcementi razlastiti zemje an mu ponuja 30 lir za kvadratni meter. Prof. Crisetig iz Škrutovega je ironično uprašu, če je bluo to pismo napisano pred 100 lieti.
Naš odgovrni urednik, I-zidor Predan, je uprašu, dost čjejo za mq. od našega človieka u Čedadu, če želi kupit sviet, da bi zazidu hišo. Odguorili so mu, da se gre tud na 20.000 lir na kvadratni meter. Predan je še poviedu kumetam iz Barnasa, da so hoteli na tole vižo ekspropiirat tudi slovenske kumete na krasu za nape-ljeavo naftovoda, a da so se tam kumetje združili u konzorcij an da so paršli od 40 lir na 1.200 lir. Jau je, da muora brigati problem Barnasa use naše vasi, use naše doline, ker se lahko ju-tre zgodi nieki podobnega na usakem kraju naše zemje, zatuo muoramo donas usi braniti Dolenji Barnas. O-bjubu je, da se bo Novi Matajur tuku za svete pravice oškodovanih judi.
Deželni konselir Špecogna je govoriu o deželnem leču, o predpisih, ki veljajo za kopanje kamnolomov. Povedu je, da je solidaren z Dolenjim Barnasom.
Govorili so še Bevilacqua, Dorbolo, Costaperaria an drugi. Na zadnjo je biu imenovan komitat, ki bo vozu iniciativo naprej an se tuku za pravice Dolenjega Barnasa.
Podbonesec
DOLENJI MARSIN ( Od našega dopisni/ca )
Pred dnevi se je vrnil iz tujine Kručil Santin. Se ni vrnil z namenom, da bi praznoval doma božične praznike, prišel je na pogreb brata.
V toreke 3. decembra je izgubil na Logu denarnico, v kateri je bilo eno leto dela, truda in žrtvovanja na tuji zemlji. Za njim je prišel na Log Juretič Gianni Balalajka iz Dolenjega Marsina in je dobil denarnico. Takoj se je javil karabinierjem, da bi dobili lastnika. V denarnici je bilo 1.500.000 lir.
Hvala Juretičevi poštenosti, da je dobil Kručil Santin nazaj svojo denarnico in se ni zastonj trudil eno leto v tujini. Juretič pa ni hotel nobenega denarnega premija, čeprav vsi vemo, da ne reže preveč debelega kruha in ima polno otrok. Kručil pa mu je le usilil 10.000 lir. Poštenost je še živa med našimi ljudmi.
G. J.
SV. LIENART
NAŠI PEUCI SO FIELI U SALI «ZANON» U VIDMU
U soboto 15 decembra so nastopili u veliki hali «Za-non» u Vidmu peuci iz Sv.
DOLINAH
Lienarta. U Videm so jih povabili E.N.A.L. - USCI (Unione società corale italiana). Naši peuci so irmeli velik uspeh (sučeš). Poslušalo jih je puno judi, ki so jim iz sarca pljuskali na roke, posebno kadar so za-pieli dve slovenske: Vince rumeno an Mlada leta.
Videmčani so pokazali, da znajo cenit naše posebnosti.
ČEDAD
POČASTILI SO SPOMIN USTRELJENIH PARTIZANOV
U nediejo 16. decembra je bla na športnem igrišču u Čedadu, ob zidu, kjer stoji spominska plošča (lapide) za 8 ustreljenih partizanov, velika svečanost, ob prisotnosti številnih judi, civilnih an sudaških oblasti. Prisotna je bla tudi delegacija jugoslovanskega konzulata iz Trsta.
Glih pred tridesetimi lieti so bli na tem kraju ustrelili nacifašisti 8 partizanov, ki so jih bli ujeli an obsodili na smart. Med njimi so bli trije iz goriških Brd.
Na svečanosti je govoriu deputat Mario Lizzerò, ki je biu u cajtu zadnje uejske komisar garibaldinskih divizij. Lizzerò je napravu zlo dobar govor o pomienu Rezistence.
ČEDAD JE ŠELE BREZ ŠINDAKA
Od kar je umaru senator Pelizzo, je miesto čedadske-ga šindaka prazno. Demokracija krištjana je bla določila, po Pelizzovi smarti, za novega šindaka prof. Lon-derja, ki je didaktični direktor. Že vič ku miesac dni je od tega, ko so se zbrali konselirji našega starega miesta, da bi uficialno imenovali novega šindaka, a na tem konseju se je zgodilo, kar ni parčakovala DC, niti sam prof. Londero, ki je biu nje uficialni kandidat, katerega mi spoštujemo, saj ima, poleg drugih dobrih kvalitet tudi tisto, da zna pru lepuo govoriti po slovensko.
Na tistem zadnjem konseju se je povezalo šest konseli-rju od DC s konseliji drugih strank an so z večino glasov zbrali za novega šindaka drugega demokristiana, ki ni biu kandidat, dr. Giovan-nija Del Bassa. Del Basso je biu sparjeu izvolitev z rezervo. Uzeu si je biu tri dni za primišljanje. Od treh dneh je šlo na 14 dni. Medtem je začeu partiskat nanj njega partit, naj ne sprejme miesto čedadskega šindaka. Del Basso je muoru odstopiti.
Dr. Del Basso velja za pro-gresista u DC an je naklonjen za rešitev slovenskih manjšinskih problemov u videmski provinci, človek novega, naprednega duha. Zgleda pa, da mislijo poglavarji DC u Čedadu, da ni še nastopu cajt, da bi administrirali naše staro miesto u novem an progresističnem duhu. Takuo smo že skoraj tri miesce brez šindaka. Problemi judi an komuna naj čakajo!
GRMEK
Naš šindak sporoča, da je na dišpožicion na komunskem sedežu usak četartak, od 10. do 12. ure tehnik kozorcija, da bo dajau nasvete judem o gradbeništvu. Pomagu jim bo tudi par prošnjah za gradbena dovoljenja, za tiste, ki mislijo zidati.
TOPOLOVO
Kot smo pisali u zadnji številki, se je smartno po-nesreču pod Seucam, nad Klodičem, naš vasnjan 41-lietni Remo Filipig.
Na sliki je auto FIAT 500, u katerem je zgubiu življenje. U autu se vidi motorna žaga, s katero je Remo slu-žu svoj usakdanji kruh. Tisti nesrečni dan se je ura-ču iz hosti pod Staro Goro.
Družina nam je pošjala sliko dragega Rema, da ga bojo ohranili u lepem spominu usi znanci an parja-telji, ki so ga poznali, ju-bili an spoštovali.
Rajnik Remo Filipig.
SEUCE UMARU JE NAŠ KAVALIR ANTON PAULETIG - BALD
U petak 6. decembra je umaru po kratki boliezni u čedadskem špitalu naš ugleden vasnjan, kavalir Anton Pauletig - Bald po domače. Star je biu 81 liet.
Rajnik Pauletig je biu mo-dar človek, čeglih nie imeu velikih šuol. Marsikaj ga je navaldo življenje, doma an po svietu. Biu je puno poznan po usieh naših dolinah.
Sekoraj 15 liet je biu za šindaka našega komuna. Napravu je u teških cajtih puno dobrega diela za naše vasi, zatuo je biu imenovan za kavalirja. Biu je tudi kavalir od Vittorio Veneto.
Pogreb njega smartnih o-stankov je biu na Liesah u nediejo 8. decembra.
Na britofu, pred odpartim grobom, se je poslovil od njega sedanji šindak, Lucio Zufferli. Puno juai ga je spremljalo k zadnjemu počitku.
Il discorso dell’Arcivescovo .. .
(Continuazione dalla 2a)
pitale che deve cercare il lavoro e il lavoratore.
Mons. Battisti ha così continuato. Come vescovo, come rrateilo, vi lascio i seguenti impegni:
— restate fedeli alla vostra vede, approfonditela e testimoniatela come i vostri padri;
— restate fedeli alla vostra laboriosità che conserverà n vostro popolo sano fisicamente e spiritualmente:
— restate fedeli alla vostra terra con un attaccamento sincero all'Italia, alla quale siete legati per libera scelta dei vostri padri.
Con sincero amore. Amate la vostra realtà etnica, che si esprime attraverso la vostra cultura, tradizioni, usi e costumi.
Verso la fine del suo discorso, l'arcivescovo di Udine ha detto ancora:
Il cammino della resurrezione e della rinascita delle Valli del Natisone è ancora lungo e irto di difficoltà ma, siate certi che la Chiesa udinese è con voi, con voi lavora, soffre e spera, ed è partecipe delle vostre aspirazioni e attese di un futuro migliore. A questo punto non posso non ringraziare i vostri sacerdoti per il loro lavoro e la loro dedizione alla gente della Benečija».
Mali Grmek v snegu