I Omr Write U. Today I Advertising RATES are I REASONABLE____ TELEPHONE: CHelawt 3—1242 ii i i No. 1 54. — Stev. 154. List slovenskih delavcev v Ameriki Zlat, 19M al Um Pm» Ottln At N«w X«rk, N. I, ARO Act •( CtogrcM «1 M »rek Ird, 187». OTATOJE OPOZARJAMO. da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam bosta mnogo prihranili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno po skušnjo. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YOBK NEW YORK, WEDNESDAY, JULY 5, 1939—SREDA, 5. JULIJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLV11. CHAMBERLAIN PONAVLJA E SVARILO NEMČIJI ANGLEŽI ZAHTEVAJO, NAJ BO WINSTON CHURCHILL TAKOJ IMENOVAN ZA MINISTRA Ameitski kongres ustreza nacijem angleške vlade zatrjujejo trdno stališč« Anglije. — Chamberlain je zelo previden z oziroen na Gdansk. — Ni proti prihodu nemških bojnih ladij v poljsko pristanišče. KONGRES NOČE IZPREMENITI POSTAVE GLEDE NEVTRALNOST! LONDON, Anglija. 4. julija. — Četudi so razn zastopniki angleške vlade zadnje čase pogosto zagotovili, da Anglija "resno misli", je ministrski predsednik Neville Chamberlain v poslanski zbornici na razna vprašanja glede Gdanska odgovarjal zelo miri :n previdno. Poročal je o vojaških pripravah v Gdansku, to da ae je skrbno izognil vsakemu svarilu. Pohvalno pa se je izrazil o poljski vladi, ker je navzlic napetemu položaju mirna. Poljska je zadevo vzela v svoje roke in bo poslala v Berlin ostro poalanico v protest proti nemškemu delovanju v Gdansku. Poljska bo zahtevala, da so iz Gdanska odstranjeni vsi vojaki in topovi, ki so bili zadnje čase poslani v mesto. "Zanesljivi viri pravijo," je rekel Chamberlain, "da so bile v Gdansku uveljavljene obsežne odreci- '*°sta Hitler in Mussolini zaoe-be vojaškega značaja. * ila jzvaJati Veliko Britam- "V Gdansk je prišlo velike število nemških di- jJer jo^ri^lila,IZi^iH Pavijanov, na videz turisti, in v mestu zbirajo Nemčiji kolonije in sploh vse, obrambni zbor pod imenom heimwehr." jkar J* izbila po vers-aillski Chamberlain je povedal, da je bila poljska vladi, pog°dbi'. ^i i , rreti pa se večja nevarnost, obveitoia._da pnde 25. avgusta v Gdansk nemška |Predsednikov poraz v ,»oslan- HYDE PARK, N. Y., 4. julija. — Predsednik Roosevelt je prepričan, da je ameriški kongres u-trdil stališče Italije in Nemčije ter ugladil pot no vi vojni, ker je poslanska zbornica zavrnila nje gov predlog, naj bo nevtralnostna postava tako izpremenjena, da bo za slučaj vojne Ameriki mogoče oskrbovati Anglijo in Francijo z orožjem iz Kima in Berlina prihaja- VELIK METEOR JE PADE PORTLAND, Ore., 4. julija. — Skrivnostna razstrelba, katero je po mnenju opazovalcev Jo poročila, da so nacijski in lašističiii voditelji silno zadovoljni, ker je bil predsednik v poslanski zbornici poražen. tPo mnenju predsedn i k* Roosevelta, ni mogla poslanska zbornica izkazati Hitlerju povzročil velik meteor, je oko in Mussoliniju večje usluge.Ili 8. zjutraj pretresla Port To je ena najpomembnejših 'lami in okolico. Mnogo ljudi je moralnih zmag, ki sta jih biia v zadnjem času deležna Hitler in Mussolini. Predsednik je overjen, ds križarka Koetiigsberg in da bo obvestila gdanski senat, da ne nasprotuje takem obisku. "Vlada njegovega veličanstva," je 'rekel Chamberlain, "je v tesnem stiku s poljsko in francosko vlado glede razvoja položaja v Gdansku." Toda ni hotel odgovoriti na vprašanje nekega poslanca, ako ni po njegovem mnenju vse to, kar se dogaja v Gdansku, protipoatavno. Ko je nek poslanec predlagal, da bi Chamberlain Hitlerju jasno povedal, da se b oAnglija uprla proti vsaki premembi stanja v Gdansku, je Cham berlain rekel, da je "popolnoma jasno" povedal lord Halifax. Poljski poslanik v Londonu grof Edvard Ra-izynski se je z aeroplanom odpeljal v Varšavo, da se posvetuje s svojo vlado in da ji poroča o svojem razgovoru z vnanjim ministrom lordom Halifaxoiri o položaju v Gdansku. Po nekem poročilu Poljaki niso nič kaj zadovoljni z zadnjimi angleškimi zagotovili. Poljaka ae tudi pogaja z Anglijo za posojilo v znesku $100,000,000 za plačilo orožja. Angleški poslanik v Berlinu sir Neville Henderson se je z aeroplanom pripeljal v London. Njegov obisk pa najbrže nima velikega pomena, kajti znano je, da je bil pred meseci resno bolan in da bo obiskal svojega zdravnika. Poročal pa bo lordu Halifaxu o vtisu, ki ga je napravil sedanji položaj v Nemčiji. Henderson se bo najbrže odpovedal svojemu mestu V Berlinu. Prijatelji zelo nagovarjajo Chamberlaina, da brez odlašanja pokliče v svoj kabinet Winstona Churchilla. Ta pritisk je tem večji, ker Chamberlain noče povedati, kako stališče bo zavzela Anglija, ako bi se "mimo" premenil položaj Gdanska. Angleška javnost je prepričana, da bo Churchill takoj poklican v kabinet, ako bi prišlo do kake vojne, ali pa do kakega prav resnega položaja. Toda u se sedanji položaj še ne zdi dovolj da bi Churchilla poklical v kabinet. nebo ski zbornici bo navdal Nemčijo s prepričanjem, da ameriški narod ne soglaša z administracijo in da se ne strinja z njenim stališčem napram Hitlerjevemu režimu. Predsednik je odločen boriti se do skrajnega konca, četudi je le malo upanja, da l>i zmagal tekom sedanjega kongresnega zasedanja. Roosevelt je v neprestani telefonski zvezi z Washingtouon, in ameriškimi poslaništvi v Evropi. Danes ni sprejel nobenega obiskovalca ter je vse do poldne proučeval poročila gle-1— Sovjetska vlada proučiva de ogroženega Gdanska. Nje- nove angleško-francoske pred- sporočilo, da .-o gledali in da so videli, kako so zaža-reli plameni in se je pokazal velikanski obla'k dima. Okoli 40 milj so ljudje občutili, kako se je tresel zrak. Vsled nazstrelbe *>o se stre sla i>oslopja, 'posoda je žvenke-tala, sipe na oknih j*o brnele in ljudje so se zbudili. Veliki razstrelbi je sledilo .več manjših razstreli). Lekarnar 'Ford Hand pripoveduje, da je videl meteor in da je bil velik kot luna. Do sedaj sicer še niso našli nobe nega kosa meteorja, toda sej» mografi na washingtonskem vseučilišču kažejo, da ni bil potres, zato so znanstvenici prepričani, da je razstrelbo in tresenje povzročil velik meteor, ki se je razletel v zraku 5C0 čvljev visoko. RUSIJA PROUČAVA PREDLOGE MOSKVA, Rusija, 2. julija. je preprečiti f vojno ter s lo^e za mesebojno vojaško zvo Predlogi so bili včeraj zo gx3(v glavni cilj vstop Amerike svojim .vplivom ohraniti mir v!predloženi v Kremlju in vključujejo jamščino Belgiji, Ho landski, Švici, Finski, LetsVi in Estonski. •o- Eropi. Mji r je pa mogoče hraniti edinole v slučaju, če bosta Italija in Nemčija spre videli, da je vsa sila Združenih držav na strani evropskih demokracij. Vsled tega je pred lagal ifcpremembo nevtralnost-ne postave iv toliko, da bo dovoljena prodaja ameriškega o-rožja in municije tistim evropskim državam, ki lahke lahko plačajo v gotovini in s svojimi lastnimi ladjami odpeljejo tz Amerike kupljen: vojni materija]. Kot taki p«^ prideta onska začasna vlada v Peipingu. Z;učasna vlada, ki se smatra za (pravo vlado v severni Kitajski, je stavila naslednje za hteve: 1. Skupna kontrola koncesijskih oblasti in začasne vlade nad angleškimi in franco skinii koncesijami. 2. Sodelovanje koncesijskih oblasti z denarno politiko za Časne vlade. 3. Začasna vlada ima pravico nadzorovati banke in veletrgovine v koncesijah. 4. Stroko nadzorstvo nad protijaponskimi časopisi in nad organizacijami v koncesijah. . Ob času, ko se japonska vlada v Tokiju pripravlja na pogajanja z Angleži glede spora v Tiencinu, je japonska arda da še bolj poostrila blofcado koncesij. Pri vzhodu v angleške koncesije je nek japonski častnik slekel angleškega podanika J. Andersoia in ga vda ril v o bra z. Japonci so včeraj toliko časa preiskovali mleko, ki je bilo namenjeno za koncesije, da se ga je mnogo pokvarilo. ŠANGHAJ, Kitajska, 4. julija. Japonci, ki blokirajo angleške in francoske koncesije v vojne s svojim brodovjem ob vladovala polnoma vsta Nemški vojaki so porušili celo I v Mi dovoz mleka za ISO,(MX) lju tretjo podzemsko obrambno di, ki žive v koncesijah, črto, ki se je raztezala na raz- "Ruski mleikari ne marajo dodal jo 50 milj okoli Prage. Vo- važati mleka drugim, kot sa jaki so utrdbe razstreljevttl!, Tno angleški vojaški bolnišnici, ne meneč se za škodo, ki je bi- Pogajanj« med Angleži iv la ipovzročena na poljih v oko- Japonei za poravnavo spora v lici, vendar pa so dobili kmc-[Tiencinu se bodo pričela v če-tje škodo poplačano. jtrtek. Na pogajanja sta odpo --------(tavala iz Tiencina japonski vo- POROKA ITALIJANSKEGA '1^1, rlk"vn* VAfl/Anc .mihide Ot-a in načelnik orozni- YUJYUUt štva major Seiči Ota. FLORENCA, Italija, 2. juli-l ja- 1— Vojvoda in vojivodinja] Spoletska, čijih poroka e zdru- NEMŠKA TRGOVINA S KITAJSKO Eden dogovorila, da stopita oba obenem v kabi-ci pa si ne morejo misliti, ka- net, ali pa nobeden. žila italijansko in grško kraljevo hišo, sta sinoči od potova- uav„hvp .... . . „ . la iz Florence v Vatikan, kjer .HON K,t"^ka; r9'JU bosta prejela papežev blago- n,ja. - Nemsk, ^stopmki so se gjov i pogodili s kitajsko vlado, da ji * Vojvoda Spoletski je star 39 bod(> Prodali » $25,000 000 let in je bratranec kralja Vik ,n™kega,ar„enskega in befcij. torja Emanuel a, vojvodinja paskega orožja in municije. O tej je 35 let stara grška princesa vla,!a ««Jvecja tajnost, Irena in sestra grškega kra. y7,1lar Jm3 Je ^ano da ^ lja Jurija II. ter hči pokojne ga kralja Konstantina in kra- ljice Zafije. Do svoje poroke je živela pri svoji sestri princesi Heleni, ločeni ženi romunskega kralja Karola. Irena je sestricna Kentske tajska/vlada po tej pogodbi dobila mnogo ameriških aeropla-nov. PRAVA VOJNA V MONGOLIJI Japonci so zaplenili 30 ruskih tankov. — Japonci so pričeli veliko ofenzivo proti Vnanji Mongoliji. TOKIO, Japonska, 4. juii-ja. — Po poročilih z manču-kuan>ko - mongolske meje so Japonci pričeli veliko otenzi-^o proti Vnanji Mongoliji in so v veliki bitki zaplenili 30 frankov in poškodovali mnogo več. Mnogo ruskih tankov je bilo v plamenih. Kuske in vnanjemongoL-kc čete so dobile velika ojačenja in pričakovati jc še Ijutejše boje. JajMMirika poročila pravijo, da so Japonci izrabili v past 4 proti Ru-rf>m in Mongolom ob reki Halhi. 3000 Rusov in Mongolov se bori s 300 tanki in neznanim številom aoroplanov z Japonci in Mančuknanci. Japonsko poveljst.vo so jo odločilo, da uniči vse mongol sko čete v mejah Mančnkua. Včeraj so se ves dan bil j br-ji med infantorijo, s strojnicami, artileriio, kavalerijo. tanki in aeroplani. Proti jutru so Japonci v petih oddelkih naskočili vas Llin-ginbludo in jo zavzeli. Deset oddelkov japonkih Sa kai in Okamoto divizij je naskočilo hrib 75, 6 milj jnžr.o od reke Hallie, kj<»r se zavije proti .vzhodu v Mančukuo. ..........................................limn, ,iii '•lliiiilil« ,;H|||iilH' 'Uf!|||ji!H ,l»«j,|.|,|l«,'li| vojvodinje Marine. Vojvoda Kentski in vovodinja sta prišla na poroko- is Londona, RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PRI KNJIGARNI "GLAS NARODA" 21« WTS1 litih STREET NEW YORK 35 RAZLIČNIH RAZGLEDNIC V BARVAH. PREDSTAVLJAJO-(IH NAJVEČJE ZANIMIVOSTI TE OGROMNE RAZSTAVE CENA ZBIRKE 50c (P«Moinm platena) Viota lahko pnfiljet« ▼ miamkah po 2 odronu po 8 cest«. [Wednesday, July 5, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY 99 **<5LAS NARODA I K imrn or m moni» / IMMH or TUB flOPLI) OVMd nd FakUahed by / ANI (A U|MlU. of abort officer*: NEW IOU, N. ¥. 46«/» Year nil SUNDAIS AND fiOUDAII ^OUI Z* New York m coio loto .. $7 00 ................. i tm pot Mi ................ts.ro .............fS/li I Za Innir—lTt « diK. Za vse to ji bo najboljia vodnica in učiteljica ta f > SLOVTWRKA KUHARICA VaUe Naročit« pri | k\ Jlfc IBM: SliVEUC FUBUSHNC C9MPMIY W«t 1M Street -»New York, N. Y; Earl K. Long, bivši jK>dgoveriier in brat umorjenega zvezne ga senatorja Huey Ixmga. je natopil governersko službe ikot naslednik Richarda Leche-a, ki je moral zaradi slabega zdravja odstopiti. vt#e Maja so nalovili v jugO-|»i kmet Franc Ezvedi v teli le •lov. Primorju 650,000 prizor: medved je odgriznil .10 letnemu dečku Stepanu Kodo-viču roko do komolca. Boka je ležala v kletki, deček se je pa zgradil nezavesten ves oblit s krvje. Propel jali so ga takoj v bolnico in upajo, da ura bodo rešili življenje, čeprav je izgubil mnogo krvi. Straišna nesreča na postaji Slavonski Brod. I>:e 16. junija zjutraj se je na trodski postaji zgodila strašna ne-reča. Z vlakom t>e je vozil skozi Brcni kapitan 1. raz-rtnla Milutin Miletič .s svojo ženo Bosiljko ter tremi otroči-«'-i. Kapitan Miletič j«* prihajal iz Mojstrane v Sloveniji, kjer je doslej služboval ter se je selil v Šahae, kamor je bil premeščen. Ko je vlak ob 5. -/julraj prišel v Brad. je gospa Bosiljka str.pila z vlaka ter otlšla v restavracijo kupit o-trokom zajtrka. Ko je prišla iz restavracije, pa -e je nj«»n vlak z možem in otroci že premikal. Naglo je stekla za njim ter se srečno oprijela ograje pri št/upnicah. Ker pa je v eni roki krčevito držala pecivo za otroke, je omahnila ter padla i>od vlak. ki jo je dobesedno (presekal. Vlak je takoj obftal. vendar so železničarji mogli izpod koles potegniti le njeno mrtvo razmesarjeno truplo. Bil je strašen prizor, ko je n.ien mož stopil iz vlaka ter videl truplo svoje mrtve žene. Ubogi otročiči so zatrnali *tra-šen jok. Vsa množica je bila globoko pretresena. AKO nameravate obiskati SVETOVNO RAZSTAVO boste rabili* I MAPO Mesta New Yorka dobite jo BREZPLAČNO AKO NAROČITE Slovensko- i Amerikanski Koledar za iri» Cena Koledarja je: 50 centov Imamo jih se nekaj 1 Glas Naroda 2IS Weet IStb Street New York, N. ¥. • 1I-ahko poAlJite rauto t pottnlh Peter o • kg. rib. Po statističnih podatkih ]>o-morske uprave so ribiči nalovili v maju skupno 6o0 ton raznih vrst rib, med njimi največ sardel in sicer ">82 ton. Skoraj ves meeec je vladalo na Jadranu za ribolov zelo neugodno vreme. Zato je bil ribolov slab, čeprav so bili izgledi dobri in so se ribe pojavljale v velikih množinah. Najbolje so še odrezali ribiči ol> Krunskih otokih in v Ve-liluki, kjer so nalovili 142 tisoč kg sardel.. Slab je bil ribolov zlasti v okolici Sibenika. Maja so prodajali ribiči sardele tovarnam po 1.75 do 3 din ker. 32 let stari kmet napovedal svojo smrt. Iz Subotice 7>oročnjo, da je v Stari Kani/i umrl let sta- pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za s 2.30 $ 4.50 S e no $10.25 »20,- Dli. 1 <0 I)iu. 200 Din. 300 Din. 500 Din. 1000 Din. 2000 V Italijo: Za S 6.30 S 12,— S 20 — S 57.-1112.50 $167.— Ur 100 Ur 200 Lih 500 Ur 1000 Ur 2000 Ur 3000 KBR SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CE NE PODVRŽENE »PREMEM H j GORI ALI DOLI Za IsplaHla vetjih xneokov kal igoraj navedene, bodisi v dinarjih ail Urah. dovoljujeta «a NUto posoja. NUJNA NAKAZI f^A IZVKSU ftJEMO PO CABLE LETTER EA PRISTOJBINO fl— S L O V E N I c publishing C O MP ANY (TKA VEL BUBKAC) lic w. 18Ua STm NEW IORR ■ WW a1 L JU. Ml . V n po- vrni l m oz domov lela. V hiši je zbral okoli sebe svojih ]>et otrok, ženo in staro mater ter vse prisrono objel ter poljubil. Žena era ie vprašala, kaj mu je, da jetak. On je odgovoril: Pri-šel je čas, ko se bom moral od vas vseh za zmeraj |w»sloviti. Umrl bom v eni uri. Nato je govoril še svoji ženi ter materi ter ju pro-il. naj molita zanj ter naj lepo skrbita za ubogih 5 otročičev. Nato pa se je zgmdil in umrl. Po>klieani zdra\Tuk je ugotovil. da ga je zadela srčna kap. Medved odgriznil šolarju roko. V zagrebškem zoološkem vrtu se je ipripetila huda nesreča, ki je zbudila veliko vznemirjenje me«l občinstvom. Dopoldne so šolarji ljudske šole iz SnŠice jpri Novi Kaj»eli pod vodstvom svojega učitelja obiskali živalski vrt. Pree marsikaj o 'inenH. Tako naprimer ne bom poza-. bil inteligentnega rojak« Elo-varja, je jvesten knjiinjičar v Slovenskem Domu na Water-Joo Road; SteblajaT enega naj-btdjših slovenskih igralcev v Clevelandu, ki mu je tent«r t ju ko .zašel v me>o in kri. da se tudi v resničnem življenju jm»-fsluiuje igralskih kretenj; Mc-ry l do vi Owe, znane slovenske I»evke, ki si s prodajo kendvjn in |H>pa »kuša napraviti živ I jen je meti tujci na zapadni -trani, daleč proč od slovenske naselbine. O teh ljudeh in raznih doživljajih bom prsal ob drugih priložnostih, danes bom pa opi sal še konec mojega slove.-a i? Clevelanua. Kot sem že-omenil, smo se deli pri Zalokarju, in. ura jt» kazala že precej čez polnoč. Po kuhiuji se je vrtelo mlado dekle. V župnišče v Stenjevcu pri Zagrebu so vlomili so vlomili neznani vlomilci. Vlomilci so prekopali zid, da so mogli v hišo, kjer so pobrali 8000 din denarja, ki pa je bil last krajevne hranilne zadruge. Zagrebški šoferji taksijev dobe uniforme. kateri (branjevci od 5. do 9. zjutraj ne ski listi o novih .povodnjih. Vode, ki se sedaj počasi odtekajo, na hrvaškem naraščajo, zlasti, ker se tudi tam vrste nalivi skoraj v-a'k dan. V občini Gorica pri Brčkein je pod vodo več kot polovica zemlje. Podohon so prizadete tudi druge vasi. Iz Slavonske Požege poročajo, da je ta mpod vodo mnogo njiv, s katerih voda še mesec dni ne .bo odtekla, tako da ljudje tudi Po tujezeniskem zgledu so|tam letos ne bodo nič pridelali. zagrebški šoferji taksijev skle nili poslej nositi enotne uniforme, ki jiih je njihova skupna anketa že sprejela. Šoferji bodo imeli poleti obleko iz sivo zelenkastega impregniranega rplatna 7. modrim ovratnikom ter takim robom na rokavih in ižepih. Tudi letna čepica bo iz takega blaga Pozimi bo obleka i«n čepica iz temro 00. — Ga pa boni — odvrne dekle in se gre preoblačit. Dvajset minut pred druge uro zjutraj se iskreno polotimo. Dekle sede h kolesu, jaz poleg nje. Droban dež je začel pršiti Ceste so bile prazne. V Cle velandu je drugače kakor v New Yorku. Tam ne poznaio nočnega življenja. Dekle je vozilo z veliko veščino i>o spalski ceste. Speed »- Škodo, ki je ,»0 zadnji povodni ^^ je kazal preset, vča-i nastala pri Koprivnici, sedaj ^ žestde,et milj> cenijo. Trajalo bo to delo dol-, _ Pa imaš laisens? _ U go, ker gre sktxla v milijone. ^ nekam ^^ — Imam, pa sem ga men ja doma pozabila. — Kako ti je pa ime? — Pepca, Tekaučeva Pai»ci». -- Pa služiš pri Zalokarjo- modrega sukna. Šoferji bodo »>trstva socijalne |M»litike iz imeli na številko, da si bo go Poljske delavce nabirajo za Francijo. V Gsjek je prispel zastopnik francoskih veleposestnikov v Spremstvu uradnika mini-^vih — Ne, ne,—oka rumena RAI>I<^ ZA SOLATO, pravi "gorlšk." MOTOVILEČ, KEV, fiua trna otttra zimska KEPA, «t miščna b«la na kisauje FIŽOL, nizek rumeni ali zelen FIŽOL, visok rumeni ali zelen GRAH, sladkorni, visok kasen..... Cena teb »eroe^ je 10c Rak«4- Zopet nova zalega b Ljubljana: BAHOVEC "PL4MNKA" 3MAVIL- NECJA ČAJA: CENA : 1 paket $L—, 3 pakete $2JI. MARIA CEL ŽELODČNE KAPLJICE Mala atekl. 50c, velika ŠVEDSKE KAPI-JICE zm tenake, — Mala stekl. 5«e, velika SLIfE GOBE, rine. Četrt teota 50«, pol funta Ml piafamo poŠto. STEVE M0B0R80 Ca 7HSO.M8I, WLWAWM, WIS. pomnil številko voza. Baiiska uprava je v tem smislu v sporazumu s šoferji pripravila nov pravilnik.. • ' • 1 Morskega volka so zapazili pod Ihi'bcem blizu Dubrovnika, zarakii česar luška kapitanija v Dubrovniku opozarja ljudi, naj ne plavajo predalee od o-bale. Poleg tega je tudi prepovedano zasebnikom tujce v čolnih voziti na široko morje h kopanju. Branjevci stavkajo V Mi-trovici . V Sremski Mitrcrvici že 4 dni stavkajo 'branjevci na trgu. Njihova stavka je protest zoper policijsko odredbo, po sem doma. na francoskih veleposestvih V|Pri Zalokarjevih okolici Strassbourga. Delavce Zalokarjeva sem. najame predvsem za obdelova-1. — Pa ne da bi bila že 0910-nje sladkorne pese. Delavci,žena? . bodo imeli brezplačno voznirio — Seveda, s Tekavcem. Ž« od jugoslov. meje do službenega mesta v Franciji. GLAS NARODA ? 'pošiljamo v staro do- y ^ movino. Kdor ga ho- y S ie naročiti za svoje # ^ -sorodnike ali, pri jate- J ! I je, to lahko stori. — j ^ Naročnina za stari j i kraj stane $7i — V y i Italijo liMa. ne j>9«:.0 Zijamo. t ro KADAR nameravate potovati v stari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči; Piiite jjo brezplačna navpflila In.poJaanUa na vfSie p «»L.jaft!i*e€o. POj)JELEIf: NAROj^V m rnfr - precej dolgo. Jeseni bom stars osemindvajset let. O, ti preljubi ženski svet, kako se znaš pretvarjati! Oe se bo zna h* Pepca še vprl-hodnje tako dobro ohranjati kot se je ohranila doslej* bo «e s petdesetim ali šestdesetim letoui niladim moškem nevaj-?na. Ker se ne vozim rad dvakrat po isti poti, in vedoč, d* bi me pognalo iz vlaka, ko b: zagledal Pittsburgh pred seboj, sem se odločil za nekoliko bolj severno smer, proti l$ui-falu. Dežne kaplje z vso.s;-lo udarjale na oSina vagona, da si lepše uspavanke nisem mogel ; predstavljali. , Ko sem se prebudil, je bilo zunaj krasno jutro. Kolikor daleč je neslo oko, sama vinska trta Vmes pa češnje, šii>c-če se pod obilnim rdečim sipkim sadežem. — Tam doli na tfesm mora biti Gowanda, — sem pomislil, .Strniša je tam, Gnezda, Kralj, Božič, in neb roj drugjl* pri^-teliev. Komaj sem se premagal, da nisem izstopil. Vlak je mimo SvracMss, Bocbestra in Rome. Izstopil sem v Littlp T-alJs, otfkoder so me ^regori-novi in Fur lamo v i' prejinjo'ne-deljo zjutraj pripeljali z av- * 8. It1.M.P A? NewToiK SLOyENE (TpGOSLAV) DAHX W. E. MJ8CR1J5R: SHALIMAR V parku Hyde Carrier sem nekega deže vrneta dne dobil svojega bivšega tovariša iz Indij««, polkovnika Herbert a (V-Flaunegaua. Prisrčno sva se- Prodirno me je pogledal in ne ujamejo, da je izven vsake roke so se mu tresle, ko je' pozemske oblasti nad seboj in vtaknil smotko v usta. 1 prišepetavali so si o njem, da "Strah! — Tako je! Strah j je obdarjen z nadnaravnimi me je, neznansko me je strah, j močmi, gla drug drugemu v roko. i.n ta strah me že dve leti tišči j "Tako je/' iZdelo se je, ko Vprašanje, kakor mu je, mi jelza vrat!" Njegov glas, ki jo "bil da je O'Flannagaai uganil mo-zastalo na jeziku, ko sem oj>a-|nekoč tako lep, je bil zdaj kar je misli. "Ta strahotni človek zil. kako ,se je moj -tari prija- vreščeč. tel j spremenil v zadnjih dveh letih. Jijnak salonov indijskih garnizij, zmagovalec na neštetih konjskih turnirjih in teniških tekmah je jKjstal prava pravcata razbitina. Njegovi, nekoč tako bujni, plavi lasje, so se mu zreičili in osiveli. Je-klenotrde junaške oči pa -o bile brez bleska in begajoče. Stopal je utrujeno in v dve gubi; njegove roke so podrhte-vale. Spet in >pet se je plaho ozrl na we strani in se je dolgo obotavljal, preden se je upal Čez cesto. Kaj se je pač pripetilo CTFlannagenu? Ni se mi rdelo primerno, da bi ga bil po tem vprašal, zato sem ga povabil s seboj na ko>ilo. Po dolgem oklevanju in natančnem izpraševanju, kdo bo še pri kosilu. se je .slednjič odločil, da gre menoj. Na O'Fbmnaganovo prošnjo cva se usedla v zaprt prostor, kjer naju ni nvogel nihče motiti.. Molčal je in videti je bile, da silno trpi; kadarkoli se mu ie natafear približal. Odklonil je smotko, ki sem mu jo bi Iponudil, in je sani vz* *a-io H žepa. Tndi žganja n.i hotel in je šele nato izpil šilce, ko sem bil jax že svojega izpraznil. Zdaj sem t>il pa tega že "Kaj p« pomeni vse to. polkovnik O'Flannagan." nem ga vprašal. "Ali vas je strah?" "Strah va.< je, O'Flannagan! Tega si niti predstavljati ne moreni.** "In vendar je re*! — Strah me je, tako močno strah, smrti« ki ipovHod preži name in ki ji ne morem ubežati.'* Ves beden me je pogledal in zdelo se mi je, da jse -že zanese name. . "'Pripovedujte, gospod polkovnik. olajšajte si srce." Jako se mi je zasmilil in sočutno sem ga prijel za roko. Pa jo je brž umaknil. "Nikar se me ne dotikajte; za tbožjo voljo, tako me je strah!!' "Strah vas je svojega starega prijatelja in vojnega tovariša? Toda — O'FIannagan!" "Stra^ me je vsega, ceste, sten. strupa in — in tudi — va<". Polagoma se je umiril in videti mu je bilo, kako se je otepal svojega strašila. . "Kakor vam je znano, sem bi i predsednik vojnega sodišča takrat, ko je bila obravnava zaradi Shalimarja. indijskega prekuculia.*4* Shalimarja sem se dobro spominjal Tisti (f^halimar je bil poglavar nr^ega indijskega gi banja za samostojnost. Domislil sem se neštetih ritmičnih pretiranih--in rzmišlienih zgodb o tem čudovitem človeku. ki govorijo o rojem, da se zna na zagoneten način izviti, da ga I Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska organizacija v Združenih Ameriških, je: KRANJSKO SLOVENSKA KATOLIŠKA A JEDNOTA 1$F I UataaoTljen« 2. aprtU 18M. lnkorpor!c«Aft 12. januarja 1886 v d rt« »i Illinois. » wdHkm ▼ mesta Joitet, lllinoU P06LUJK tE 4#. LETO , md V lntMi * tM N#. Ckict|9 Bt« Wift, SKUPNO f»BEM92*NJE ZMA&A NAD R4M,*! 80L V ENTNOST K. 8 K. JED NOTE ZX4&A 119.»* K. a F JM trn* mad UJM «»f i. 8KU3NO ftTEVILO KRAJBVNIH DRUTKV IS MUTNIH PODfOK M L & K. JEDNOTA IZPLAČALA TEKOM 8VOOGA M.-LKTNKOA OBSTANKA OKROG jm GESLA) K. S K. lEDNOTE JE: "VHJJ ZA VERO, DOM ln NAROD!" C* m hoM nraroratl prt dobri, pottenl ln wRTentiil podporni organlurtjl. ur.ruj m prt Kraj**-8!«veMkl KaUUAI MmtL kj-r m lahko Mrarujci sa nartnlne. rune poškodbe, operacije, proti bo-leaal la onemoglosti. K R K. Jed nota in < ji mm ▼ ■»•Jo Mu« Aane ta Sanice od 16. do 60 leta: otroke pa takoj po roJ«tm ln da 16. leta. Zavaruje« «e laftfcu od f»0 do $9600 ffttafertiiltte.--------~ " ' ' * v irtaornakm ftddetkd K. S. K. J. ne otrOrl lahko uramjejo + rearedu «H - MeaHhrf prtapeeek r jalhdloskl oddelek Je erfo nlfc* trtw^Mc » tasrM "A" hi SOc-«t taeed -B- t* oatiad ruled, daai »av^fttrelaln« a vdakln doetn »artiPa ▼ tfoCaja amrtl otro ha mearoraneg* e raarcdu -A" Oe plaPa do S460 00 la aararoraaeas ^""»nlflhLl POirPORA: ZavanajeT mm lahko aT «2Jt*-. flOO fn 90» na dan att 46.00 »a iwtra'^klMMa' primerno hlačk. K. 8. K.' JedhtMh msdl «anatra pet najmoderhejaih m* aara- Ofattl M «knk»'hhd 60 M sUrt lkhko v gotovini 9M k ia^TMk'aiin k« ha Je la K. K K. JeHutar, ki Jgatku ^ kkMjttna do- ijal I * 'hm fcW Tin t M moral fa> Mtf mvato^anCft) Vt pravi materi vdor ta rt rot O In nlal Bas ali » organlxaciV, «a ti pr4- t < » . vb >• f>;<4>« ▼ Zdrutetfh drflnvah M moralo' blil k K- 8. K. Jod nad. K)er*o0 Um ntmatv dhiStvc, Mj bitolted padlimi WjiDlartJI, tflRafld^Sf fi; tv-oaet> v maroati od 1A do 60. leta. — 2« nadaljna po. je bil dvanajst ur v mojih rokah. Jaz »sem bil tisti, ki sem ga »ti grozotni 'doživljaj, ki je uničil vse moje živi jej je in ki sem zaradi nje^ea moral pustiti službo. De»^et tisoč funtov je razpisanih o«lba je bila izrečena. Sha Tirna rja so bili močno zastražili in odvedli na obširen prostor pred taboriščem. Že med obravnavo ni izginil z njegovega iKino-^noga obličja neki vljudni, vendar žaljivo neverni smehljaj. Bilo je. ko da ga vse to nič ne briga. Smehljaj je še dalje obkrožal njegove tanke ustnice, medtem ko smo niu brali smrtno obsodbo. Smehljal je tu
  • tru.penih kač. Potem si je dal obvezo na oči. Žarki njegovih oči pa so segali še skozi črno blago in »*e niso odmaknili od mene. S silo sem se iztrgal iz enoličnosti in sem namignil poročniku Leighu naj da fHvvelje za strel. Povelje omnil, da je bil t Me goreče besede gospodični v kavarni napisal vprav na svojo srečko. Iskal je gospodično vse povsod |»o mesto, dokler je slednjič le ni iztaknil in zvedel, da je to hči nekega stavbenika. Brž je stekel v stanovanje družine in je povedal, kaj re mu je pripetilo. Toda gospodična je malomarno skomignila z rameni, češ, da je, prvič, že zaročena in da ~e zaiorej prav nič ne zanima za druge moške in drugič, da je listek, ne da bi ga bila pogledala. vrgna na cesto, zatorej tudi ni vedela, da je bila to srečka. Tako je razočarani odvetnrk izgubil 250,fHW> frankov, še preden jih je dobil, saj brez izkaza s srečko tudi v Franciji .ne izplačajo dobitka. EOJ ČEBEL JE PREMAGAL ANGLEŠKO OKLOPNO KBIŽARKO. kod ušel, je odletel 3 km daleč na odprto morje in je precej čafca rojil krog oklopne križar-ke "New Cattle" Čeprav se je p< sadka vprav na divje otepala drobnega sovražnika z zastavami, plahtami, oblačili in s [Hnlobnim, so čebrle [>o kratki. a teni hujši bitki zavzele kri žarko Poveljnik si v svoji stiski ni mogel drugače pomagati, ko da je podal SOS klice na pomoč v pristaniško poveljstvo. N«'ki uradnik pristaniške policije in neki železniški uradnik, ki je bil la-tnik tistih zmagovitih čebel, sta se s pripravami za čobele nemudoma odpravila na križarko in rešila ■ bojno ladjo neprijetnega napa-la. Iz Ixmdona |»oročaio: Nedavno -e je p ripetil v vojni Inki v Portlandu s vojsk i, žalost no-smešni dogodek. Velikanski roj čebel, ki je pač od- |l|t!lttl|||.|||lllll|||||.||||lllf'||||-i|||HIM||||,i|||il 'Hjinni'l'iininiii»^iiii|,lli,i»'>inUll|ln.^>ittii' NTAR(>0ITK Shi NA -GLAS VARODA " NA JSTARKJSf SIjOVFNSKI DNEVNIC V \MERIK1 ' P9 v>}( ' ^ priporočamo MORSKI RAZBOJNIK. Spisal Fred. Marryat. (193 strani.) V duhu či-tatelja oživi romantika v najbolj pestrih barvah. — Kri in ljubezen. — Viteštvo in maščevanje, — Časi, v katerih sta spretnost in gibčnost odločevali. Cena...................... 85c. MORSKI VOLK. Spisal Jack London. (328 strani.) — Eden najboljših romanov znamenitega ameriškega pisatelja, ki je pisal svoje romane največ po svojih lastnih doživljajih. Roman je zanimiv od prve do zadnje strani Oitatelj ga ne bo odložil, dokler ga ne bo prečital do konca. Cena...................... $1.25 OD 2IVLJENJA STRTA. Spisal M. J. Breme. (337 strani.) Strašna usoda šestnajstletne mladenke, ki je iz radovednosti zašla v nepoznano živ-ljenje ter prezgodaj padla po krivdi drugih. Povest je pisana v obliki dnevnika. Cena......................$1.50 OGENJ. Spisal Henry Barbusse, (337 strani.) Pretresljiv opis prizorov iz svetovne vojne. Edinole mojster kakor je Barbusse je mogel napisati kaj takega kot je "O^nj." Cena .....................$1.00 ODISEJ IZ KOMENDE. Spisal Ivan Pregelj. (209 strani.) Opis lanberške a £ogpo& ho ostal v s pom hm sle-hemtnfa, :ki gm to preči tal. Pregelj je mojster sloga in ještfah. jPrftm-jo ga med najboljše sodobne slovenske romanopisce. Poleg romana vsebuje knjiga še nekaj krajših črtic. Cena ............. i_____^.. $1.50 ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. Spisal Ivan Pregelj. (98 strani.) Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska povest prav nic ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko razumiii v tudi preprostemu človeku. Cena...................... 70c. POD KRIVO JELKO. Spisal Peter Bohinc. (160 strani.) Bokovnjači na Gorenjskem. — Črni graben. — Veliki Groga. — Primeri rokovnjaške govorice. Povest temelji na zgodovinskih virih ter je poleg Jurčičevih "Bokovnjačev" svojevrstna v slovenski književnosti. POD SVOBODNIM SjOLNCEM. Spi. sal Italic S. Pinžgar. 2 zvezka 300 in 368 strani.) Po izjavi kritikov je to najboljši zgodovinski roman. O-pisuje življenje starih Slovencov. Mladega Iztoka je zanesla pot v Bizanc, današnji Carigrad, kjer se je seznanil z Ireno ter so zaljubil v njo. Cesarica si je zaman prizadevala njeti ga v svoje mreže. Cene......................$4.00 POSLEDNJI DNEVI POMPEJA. Spisal Bulver. (2 knjigi in 280 strani.) Zgodovinski roman iz časa, ko je bohtelo razkošno življenje v Pom-pejih in Herkulanumu. Borbe s amfi-teatru. Spletke egipčanskega "čarovnika." Glauk in njegova ljubezen. Strašna usoda. Cena......................$1.25 PUSTOLOVŠČINE DOBREGA VO JAKA 8VEJKA. Spisal Jaroslav Hasek. (2 zvezka 263 in 230 strani.) Če Se hoče od srce nasmejati, čitaj-te to delo slavnega češkega humorista. Britka satira na staro Avstrijo. Švejkove pustolovščine ne izvabijo iz človeka samo smeha, pač pa krohot. Cena.......... ...........$2.40 POVESTI IZ DNEVA IN N0£l. Spisal Guy de Maopessant. (157 strani.) V knjigi je zbranih dvajset najboljših črtic slavnega francoskega pisatelja. Vse od prve do zadnje so skrajno zanimive ter neprekosljive po svoji vsebini. Maupessant je eden najbolj čitanih pisateljev. Cena......................$1.00 ROMAN TREH SRC. Spisal Jack London. (432 strani.) Ena najbolj zanimivih in najdalših povesti slavnega ameriškega pisatelja. Ko jo človek prične citati, se ne more odtrgati od nje. Jack London je mojster opisovanja, navzlic temu je pa roman na vso moč živahen iu zanimiv. UMIRAJOČE DUŠE. Spisal lika Vašte. (220 strani.) Roman iz stare Ljubljane. Značaji so izrazito opisani, istotako tudi takratne navade. Ljubljana nam je povečini znana is začetka sedanjega stoletja, kdor jo pa hoče poznati iz prejšnjih stoletij, naj prečita ta roman. Ne bo mn žal. Cena......................$2,50 CVETJE V JESENI. — VISOSKA KRONIKA. Spisal Ivan Tavčar. (418 strani.) "Cvetje v jeseni" in "Visoška kronika" sta najboljši deli pisatel ja Tavčarja. Kritika je soglasnega mnenja, da je v teh dveh delih prekosil samega sebe. Obe sejanji se vršita v Skofji Loki oziroma v Poljanski dolini. Cena ........... ...........i $2.50 ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniSki proces. Pisatelj Jaklič je na podlagi zgodovinskih virov dobro opisal preganjanje in kaznovanje "čarov- nic," ki so bile dolžne ženske. Cena........... sicer povsem no- $1.00 Lkaa SAMOSILlflA. SpSMLt Anton Navačan (153 strani.) Knjiga vsebuje deset povesti slovenskega pisatelja Nova-čana, ki se je proslavil s svojo zbirko "Naša vas." Snov je povečini vzeta iz življenja naših rojakov iz bivše Štajerske. Stefan golja in njegovi, spi- sal Ivan Pregelj. (253 strani.) Tragična nsoda župnika Golje, potomca tolminskega puntarja. Njegova puntarska kri je prav do smrti kljubovala. Knjiga vsebuje poleg dragih črtic tudi dve klasični pridigi Tomaža Rutarja. Cena .................. $1.50 TARZANOVE ŽIVALI. Spisal Edgar Burroughs. (294 strani) Nadaljevanje "Tarzana," ki je že vsaj po iitaefra znan vsakemu omikanen. Da-si je snov povesti neverjetna, se lahko čita in se človek polagoma tudi v neverjetnost vživi. Cena...................... 85c. TOLOVAJ MATAJ. Spisal Franc Mil. činskt (151 strani.) NaS najboljši humorist je zbral v tej knjižici nekaj črtic, ki so tako ljubke in prisrčne, da čitatelj oh 5itanjn zares uživa. Posebno zgodba o Cefizlju je naravnost klasična. Cena____$1.00 ZADNJA PRAVDA. Spisal J. 8. Baar. (184 strani.) Povest je prevedena iz češčine. Ob čitanju se čitatelj vživi v življenje nam sorodnega češkega človeka. Baar je priznan češki pisatelj, in boljšega prevoda si sko-ro ne moremo želeti. Cena...................... 85a. ZLOČIN V ORCIVALU. Spisal E. Ga-borlan. 0346 strani.) Gaboriau je bil bolj ustvarjen za detektiva nego za pisatelja, dasi je tudi kot pisatelj nedosegljiv. Čitatelj ne reši ▼ romanu zagone tke, dokler ne prečita do konca. Cena ......................$1.00 ŽIVI VIRI. Spisal Ivan Matičič. (411 strani.) Najznamenitejše delo pisatelja "Na krvavih poljanah." Pisatelj je segel v najbolj zgodnjo zgodovino ter mojstrsko razvil snov do današnjih dni. Lepo vezana knjiga bo kras vsaki knjižnici in vsak jo bo Čital z zanimanjem. Cena ....I.................. $2.00 AGITATOR. Spisal Janko Kersnik. (99 strani.) Janko Kersnik je poleg Jurčiča najbolj znan in priljubljen slovenski pisatelj, kar jih je živelo v drugi polovici devetnajstega stoletja. Njegovega "Agitatorja" bo sleherni čital z užitkom. Cena $1.00 HČI CESARJA MONTEZUME Spisal M, Rider Haggard. (383 strani) Delo, ki zavzema odlično mesto v svetovni literaturi. Napeto do skrej. nosti. Čitatelj bo roman z užitkom prečital od začetka do konca. C®nft..........................$1.50 • r ----- ^— - - -...v^. . |.r.T'>".t. (vi Ml t» I J 3-— Slovenje Publishing Company - nG L X B HIBO0P.NI« Toi€ S teboj do smrti is firljenja — Za "OUs Naroda" priredil L H. -===50= Zamaknjen gleda njeno lepo rdko. Spomini ee, kako glo-bok utis je napravila nanj nežna, bela roka njene matere, ki n*i je obvezala inoge. Na ono nežno roko je moral vedno mi-k-iti kot na kako čudovito umetno delo. In Senta ima iste bele, vitke roke s rožnatimi, obokanimi nohti. In kako rad bi na to roko pritisnil svoje ustnice, pa se ne upa. 8rce mu močno in glasno utriplje. Oprezno postavi sko-aelioo na mizo, kar mu je, kot bi ga nenadoma zapuščale moči. 8k ode lice ne more več mirno držati v svoji roki. Njegove oči počivajo na Sent i nem čarobnem obrazu. In mu je, kot da te naen^rat zakletev dvignila v njegovi notranjosti. Z naj v eojo silo se razlije čezenj jasno spoznanje. "Ljufoim jo, da — ljubim jo!" si misli in občutek ga pretrese do dna dusše. Popolnoma prevzet tega .spoonanja, sedi tiho in posluša evojo notranjost. Bilo je, kot zvonenje zvonov. In misli-na to, kar mu je bt nkir Niemann rekel, da so mora oeeniti. Kot v sanjah je gleda) Sento hoditi »kozi sobe, sedaj pa si je na jasnem, da jo ljubi. Sedaj tudi ve, da ni bilo samo njegovo vefiko spoštovanje do njene matere, kar ga je anpotilo, da je hišo tako lepo popravil. Ne, "bila je ljubezen, ljubezen do krasnega bitja, hi •ere one gospe, do katere se je že njegov mladinski čut navdušil Senta je bila podobna svoji materi, toda zamj je nekaj novega, krasnega, vsega oboževanja vrednega. In kot je bila danes proti njemu ljubezniva in zaupna, brez vsake odtu jenosti, ki ga je mučila, ga je dovedlo do .»poznanja, da jo IjuLi, ljubi z v**?mi vlakni svojega srca. In tega spoznania se prestraši, toda bil je blagodejen strah, ki nm je hitreje »pognal kri po žilah.. Stolberg pogleda Sento, kot je ne bi bil še nikdar videl, kajti njen dbraz je prvič tako prijazno in zaupno obrnjen vanj. l)o sedaj so nj«ne oči vedno gledale ponosno in hladno. Dane« pa je v njenih očeh njena bogata, mehka duša in sijaj one resnične dobrote, ki jo je pri njeni materi tako zelo častil. Kavno prav, da je S^nta ravno tedaj, ko mu pride spoznanje njegove ljube-znL, za?>oslena « tem, da natoči svojo in očetovo skodelico, drugače bi mogoče ta trenutek pogledala v njegovo srce, ki bi ji vse Izdalo. . iKo ga zopet Senta smeje gleda, se zopet popolnoma obvladuje. Bila je zelo mi »-na, prijazna čajanka. Senta vedno bolj pozablja na mržnjo do Stolberga. Veselje nad lepim domom ji j? zmanjšalo žalost nad izgubo očetove hiše. In vse to je Henriku v prid. Ko popijejo čaj, nese Senta sama posodo v kuhinjo in ko je Stolberg z njenim očetom sam. trdno prime njegovo roko. "Kako se naj vam zahvalim? Napravili iste čudež, ste iz preproste, majhne hišice napravili pravo cvetlično gajbico. in tako sem osramočen (pred svojo hčerjo, ker misli, da je vse to moje delo." Henrik ga živo pogleda. Samo, ako ji jc weč in se dba počutita dobro! Razumete me vendar: išele potem se morem tudi jaz tukaj srečnega počutiti. Sedaj pa o tem ne bova več govorila." "Vedno odklanjate, kadar govorim o kaki hvaležnosti. Prosim vas, dajte mi kako delo, da morem saj »nekoliko pokazati «vojo hvaležnost." "Dobro, dobro, boste že dobili delo! Samo pustite me, da vse spravim v red. In če mi boste hoteli pokazati svojo hvaležnost, tedaj o i em nic vec ne govorite. Kaj pa sem napravil tako velikega* Vse ni vredno, da o tem govoriva. Veste, koliko hvaležnosti sem dolžan vaši pokojni gospej soprogi Slednjič pa je vse to samo sebičnost; pridobiti hočem farno vaše prijateljstvo in — zaupanje vaše hčere. Sedaj *mo sosedje im mi bo samo prijetno, ako si bomo prijatelji. Kaj mislite, koliko je vredna taka le prijazna čajanka, ki sem jo sedaj doživel v vašem domu! To mi je dovolj hvaleenoisti in plačila." " Dobrosrčni in velikodušni ste. Dal Bog. dh vam morem nekega dne poplačati, kar ste napravili za mojo hčer in za mene. Ce pa vam je kaj ležeče na domačih čajankah, tedaj nama napravite prav pogosto veselje, da na ju posetite". Stokberg se veselo zasmeje. . "Za. to me pa ne boste dolgo prosili" Tedaj se Senta vrne. "Sedaj pa vam l»m pokazala hišo, gospod Stolberg. Ti bo>š mirno sedel, oče, za tebe bi bilo preveč. Gospodu Stol-bergu boin pokazala vse, kar si napravil, naj občuduje." Oče ji prikima in Senta pelje Stolberga po vseh sobah in se ne u trudi hvaliti dela svojega očeta. "Sami povejte, gospod Stolberg, ali ni vse to kot kak čudež? Kar je oče napravil iz te hiše, je komaj mogoče verjeti. Mojo hvaležnost pa zavrača, kot ne bi "ničesar storil. Tako sem se bala, da tukaj ne bova imela lepega stanovanja, sedaj pa se kar ne morem nacuditi. Samo /poglejte lep#i cvetlice na oknih, to je vse za mene! Kaj takega si more izmisliti samo najnežnejsa ljubezen." Te besede zelo globoko ganejo pravega stvarnika vse te krasote. ♦ Da," pravi tiho, "to je vstvarila samo najnežnejša Ijnbescm." Oba gresta gori in Senta odpre t rata podstrešne sobe. 4' Poglejte samo, kako krasen je ta le stari brokat. In is krasna medvedova koža! Na njej ni mogoče videti, da je ie dolgo časa ležala petf streho. Najbrže je oče prebrskal celo veliko hišo, Tudi »tari grb je -zelo lep pod baldahinom." stolberg je za to vedel mnogo prej, kot Senta in tudi n« gleda na hvaljene krasote. Gleda samo v njeno zlato rjavo glavico, njeno si oko, mično postavo. In neissmerno je ve-sel, da Ji je vse tako všeč in da čuti, da more samo najnežnejša ljufbezen kaj takega vstvariti. Četudi misli pri tem na lju-besen »vojega očeta, vendar Stolberg misli, da mora vse Občudovati m se i njo vwlo rasgovarja. Senta se pogosto glasno smameje in Stolberg se »meje t njo. In ta misel pospravlja med njima vse, kar je Senta zavzela proti njenm. Pozabi, da je novega gospodarja skoro sovražila. Njegov naravni, Bern pri tem dctorotl ji vi značaj ji je vedno bolj v6eč, (Nadaljevanje prihodnji.) Wednesday, July 5, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY odrasle Mestni žurpani, okrajni načel-, je vzposobilo mnogo tisočim niki in poglavarji državnih de-partmentov so skoraj 100 odst. odobrili WPA prosvetni program za odrasle, kakor se to čita v poročilu Narodnega ce-nilnega odbora, ki je bil nedavno predloženo članom. Narodnega (prosvetnega udruže-nja. Cenilni odbor je bil izbran od zastopnikov enajstih narodnih organizacij, ki i bil Shalimar lahko vaš sin. Brez dvoma bo živel še dol^o. let! — Komaj sem bil izrekel te besedice, pa sem že vedel, da bi bilo bolje, ee bi bil moleal. O'Flannagan je odkimal, rekoe: "Motite se! Briteka vlada je ra'apisala na IShalimarja deset tisoč funtov, ee ga kdo dobi v roke — bodi mrtvega ali živega. Deset tisoč funtov je pa lep denar. Vsa Indija ga išče. leče njega — in hkrati mene. Vojaštvo, policija in armalda izdajalcev njegovega plemena preganja Shalimarja in — mene. Ali razumete?" Razumel sem in sem ves potrt molčal. "Če pomislim na tisto velikansko vsoto demarja, na različne tiralice, ki. z orjaškimi črkami prikazujejo vsemu svetu ime upornika Slialimarja, če zaslišim tiktakanje brzojava, glas radia, tedaj vem, da vse to velja meni. saj bom moral umreti prej kot Shalimar, ki ie spoznal pomen besed usode. Ne bom umrl kot vojak, ki more gledati smrti hrabro in mir- Zjutraj Slovanska .20 -...................2C» PETER JERER: Pelin roža; VASI- LIJ M IRK: Podoknlca .29 ZORKO PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi fill.....29 Le enkrat Se ................20 Slava delu ...................29 HR. VOLARIČ: Rožmarin; JOS. NAJNOVEJŠA POŠILJATE V SLOVENSKIH PESMI PESMARICA GLASBENE MATICE 1*>:i moški zbori, uredil A. f'erin 61.85 Slovenske narodne pesmi, Janko Žirovnik I. zvezek. VS\ prstmi zat moški ali 2<>nski z!x»r ............ 123 II. zvezek. 77 ftesmi za moški In mešani zl>or ................1.JJ 100 narodnih pesmi za moški in mešani zbor. Krnil Adamič ____1.— j FANTJE NA VASI. 18 narodnih PAVClČ: Potrkan ples .......351 za moški zhor, Ciril Pregelj.. Naročilo pošljite na: .50 "Glas Naroda 99 216 WEST 18th STREET ............... i iw in iiiim ipi i w mm uwaHwa-inm—a« mmiiHraiNiiimt NEW YORK. N. V. »^iiirwiiiJiiiiiUiuiiinmi^iiniMt^iiwmuiMR no v oči. Ne! Kar na slepo in neizbežno se motovilim proti neznanemu koncu. Le to vem, da bom umrl prav take smrti kakor upornik Shali-mar." f Ves utrujen in prepaden, tresočih se rok, se je polkovnik O'Flannagan dvignil. Pretresljiv je bil pogled nanj, kako se je opoteka je bližal' iz-fridriii Počasi, kakor človek, ki je na smrt obsojen, je stopal po stopnicah v razprostrte roke smrti, ki je čakala nanj. KUETANJK PARNIKOV SHIPPING NEWS ODPLUTJA — Meseca JULIJA 6. julija: lie de France v Havre 7. julija: Europa r Bremen 8. julija: Con te dl Savoia r Genoa 12. julija: Normandie ▼ Havre H ansa r Hamburg 14. juUja: Vulcania r Trat 15. julija: Aquitauia t Cherbourg 11>. julija: Queen Mar/ v Cherbourg Deutachland v Hamburg julija: Rex v Genoa lie de France t Havre M. juUja: Bremen v Bremen julija: Nieuw Amsterdam t Bolougne 26. julija: Hamburg t Hamburg 28. julija: Saturnia t Trat 2». julija: Mauretania t Cherbourg Champlain v Havre AVGUSTA I. avgusta: Europa v Bremen avgusta: . Normandie ▼ Havre Aquitania v Cherbourg New Tork t Hamburg ' 1 5. avgusta : Conte <11 Savpla v Genoa 8. lie de France v Havre 1». (Jueen Mary v Cherbourg Hausa v Hamburg II. avgusta: Bremen v Bremen 12 avgusta: Rex v Genoa 15. avgusta: Nieuw Amsterdam r Bolougne 16. avgusta: Deutusebland ▼ Hamburg Aquitania v Cherbourg Normandie v Havre 19. avgusta: Champlain v Havre 22. avgusta: Ku roj »a v Bremen Vulcania v Trst 23. avgusta: Hamburg v Hamburg Qtipen Mary v Cherbourg Polkovnika O'Flannagana je le nekaj korakov od restavra- -4- a^pust*: cije zadel na glavo kamen, ki je zdi-znil z neke poškodovane j" Mauretania hiše. Bil je takoj mrtev. Vi-.20. avgusta: del sem še, kako je prihitela množica ljudi in kako so ga Od nesli. Njegov obraz je bil po-ijM>lnoina spremenje«. Tista mučna ,od strahu vtisnjena poteza je izginila. Globoka spo-, . kojenost mu ie lepšala obličje.^^>rn,ka Shal^mana izvabili v pa*=t. Ondi so do Drugo jutro sem bral v listih smrti kamenjali te^a moža. ki noviieo, «ki me je zelo pretresla; je hotel osvoboditi svoje Ijud-izdajalci so bili zaradi visoke stvo. ranče r Havre Cherbourg Bremen v Bremen .'{O. avgusta : Normandie r Havre Aquitania r Cherbourg ADVERJISE a* ' "GLAS NARODA'1 V stoterih slovenskih domovih boate našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni« Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vat •tane — •1: KNJIGARNA "GLAS NARODA' * 1 Bohinjsko jecero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK