Praktični pouk v kmetijstvu. Težave, ki ijadlegujejo kmetijski stan, množijo se čedalje bolj. Mnogoteri živalski, rastlinski, klimatični in drugi škodljivei pretijo kulturnim rastlinam s pogubo, rodovitost izpite zemlje opešuje, cena pridelkov postaja vsled tekmovanja nižja, človeške potrebščine pa se množijo. Kmetovalec namreč, tisti kmetovalec, ki se ne bavi poleg s kako obrtnijo ali trgovino, temveč Ie od matere zemlje živi, ima pač bridkih ur. Obile potne srage, katere ga stanejo pičli darovi zlovoljne narave, se mu v primeri kaj slabo poplačajo. Na odveč razkosanib majh' nih posestih živi posestnik le od piele dnine, katero si ¦s svojimi trudom v svojih pridelkib zasluži. Le prirojena marljivost in pa ponos biti gospodar, vladar na svojem posestvu, ohrani večino kmetovalcev še pri dobri volji. Ali pa mar ni pomoči marljivemu kmetovaleu, naj si kljnbu vsem nevgodnostim gmotno stanje zboljša? Gotovo! Poglejmo le, koliko se navadno prideluje in koliko bi se pridelovati zamoglo. Poglejmo v kraje, kjer je kmetijstvo na višji stopinji. Na*ravne razmere so bolj ali manj našim enake, da obilokrat ugodneje, toda povsod se nam kaže prijazno lice blagostanja. Gasi pa menjajo. Mogočni preobrazitelj razmer, napredek tudi knietijstvo s seboj vleče. Kdor se temu mogotcu uklanja, kdor jo za njim potegne, ta zamore s primeroma istim naporom najmanj dvojni dohodek doseči. Jako odvažni panogi kmetijstva v južnej Štirski sto trtoreja in sadjereja. Od teh je primeroma največ čistega dohodka pričakovati. Njih proizvodi so roba, po kateri se močno poprašuje, ki se pa tudi z ozirom na dobroto dobro plačuje. Večina kmetovalcev je tudi o njih važnosti prepričana. Dajate pa li one dohodke, katere bi zamogli pri umnem njegovanji dajati? Odgovoriti raoramo z odločnira ne! Če pogledamo vinograde, ki se obično kažejo v kaj žalostni obliki, ki tožijo človeka, da je zanemaril svojo nalogo si svoje pridelke od narave z vsemi sredstvi, katera mu njegova paraet podaja, priboriti, da je opustil v svojo veliko škodo, kar mu napredek priporoča, čuditi pa se moramo, da trta še sploh životari in tu in tam še kaj rodi. Ako pogledamo sadno drevo, katero se je napačno sadilo, katero se napačno izgojuje in njeguje, ni treba nam še le pridelka meriti, temuč zamorerao odločno trditi, da je posestnik lacega drevesa velik zapravljivec, kajti velik del svojega dohodka z napačnim postopanjem zapravi. Nove razmere, posebno škodljivci, kakor n. pr. Irtna ušica itd. zahtevajo pa v posameznih kulturah Ludi temeljite premembe, katerih se morajo kmetovalci privaditi. Vsak pridelovalec se mora dandanes marljivo učiti. V to mu služijo dobri spisi, strokovna predavanja itd. Kar se mu tu priporoča, je osnovano na svoti skušenj, katere so nabrane v širšem delokrogu, na podlagi znanostij in vestno izvršenih poskusov. Toda tu je treba opreznim biti. Ni vsak spis, pa tudi ne vsako predavanje dobro. Večkrat ima v lepih besedah pisani spis obilo pomot, katere vsejejo med ljudstvo nezaupanje, kajti vspeh pri izvršitvi mnogokrat izostane. Tudi ni vsako lepo doneče predavanje dobro. Besede dobrega govornika preinagajo predsodke poslušalcev, toda gorje vernemu poslušalcu, ki ni zmožen objektivne kritike, ako posluša govornika neveščaka, ki razodeva protivne nazore, čijih posnernanje stane človeka večkrat obilo goljufanih nad in stroškov. Previdnost toraj v tej zadevi! Berimo le notorično dobre spise in poslušajtno le predavanja, ki stoje na obilnih skušnjah in pravih zakonih znanostij. Želeli bi bilo, da gleda sodba nekoliko strožje na take krive izvode, ki včasih kljubu dobremu nanienu veliko škode delajo. Tak teoretični poduk stane pa bralca, oziroma poslušalca obilo premišljevanja in večkrat v praksi še pravega ne pogodi. Ge se tak poduk omeji na znanstvene razprave, gotovo večinoma zadostuje, drugače pa je, ako se tiče praktiene izvršitve posameznih del. Iz knjige zamoremo n. pr. pravi nazor dobiti, kateri način je najbolji, da nov vinograd napravimo, kaj nam je storiti zoper peronosporo, s čim nam je gnojiti, v knjigi najdemo načela, kako trte ali drevje obrezavati itd. Ako pa počnemo po knjigi cepiti ali drevo obrezavati, bodeino vendar-le kljubu najboljemu popisu veliko napak napravili. Iz teh razlogov je praktični podnk za do- polnjenje teoretičnega, no sanio jako koristen, temuč celo polreben. (Konec prih.)