Adriatic ggovalna družba d.d. adriatic-damia Bazoviška 1, tel. 067/41-924 '(®) da mi bo ob strani stala dobra zavarovalnica ŠT. 14, JUNIJ 1993 CENA 50 SIT DRAGI BRALCI ! Po devetnajstih letih "meseca kulture” Srr,° Bistričani (popolnoma upravičeno) dobili še literarni junij. V prvikrat tako imenovanem mesecu se je zgostila vrsta literarno-glasbenih prireditev, o atenh na kratko poročamo v pričujoči številki Snežnika... začenši s 5. junijem, 0 So se v Bistrici srečali mladi primorski 'terati, pa vse do 27. junija, ko so se za idovi Premskega gradu zbrati že priznani ^morski pesniki in pisatelji na svojih tedicionalnih Premskih srečanjih. Prebrali boste lahko tudi nadaljevanje Mspevka Vojka Čeligoja o 120-letnici eteznice na Bistriškem ter zapis o 'tekdanjih običajih v zvezi z opasilom v Jdšici izpod peresa Ester Juriševič, c'teljice s podgrajske osnovne šole. Nedvomno pa junij označuje konec °iskega leta, ko si oddahne vseh 1600 ^oobveznih otrok s sedmih šol v občini. yaw/a/r?o imena najuspešnejših učencev, r 0 imenovanih “zlatih petk", in dobitnikov Pznih republiških priznanj. Zaradi e9lednosti objavljamo imena res Iboljših, pohvalo pa bi si prav gotovo s'Wž//a še cela vrsta učencev. Prejeli šo/° tUd' VrSto Poroč,/ ° 'n dosežkih v Poteklem šolskem letu. Ugotavljamo, so naši otroci pravzaprav zelo ^zedevni, delavni in željni znanja (pa Prav se bo ob tem prav gotovo rprdnilfa) marsikateri!(a) učitelj(ica). n Zdi pa se nam, kot da tega ^oenljivega "kapitala" v naši občini 1a .^e ne jemlje zares. Objava imen kj /® /e skromna gesta pozornosti, /»e/' udenci morali biti v veliko večji fe / deležni na nekem drugem mestu... te^0 tam' ^er na{ bi skrbeli za bodoči D°! °bčine in kjer bi morali najprej ^ storit'' da večina teh brihtnih pro.n° do svojega znanja tako uspešno *s atala le razvitemu slovenskemu do$eru ’ t0 ze počnejo številne ^danje generacije. aWfa; v junijskem Snežniku poročamo 'I aroh, ki se v Bistrici, pa če hočete dogajajo, “dogajajo" pa se °Vlna, kultura in otroci! redništv0 , transport ^rska bistrica B|VIDIN2ENJERINC GLASBENI REPREZENTANT NAŠEGA MESTA BAROČNI KVARTET ILLVRICUS \s 12. OBČINSKA REVIJA PEVSKIH ZBOROV Že pred nekaj meseci je Ivko Spetič v Snežniku zapisal, da “ob prvem samostojnem koncertu kvarteta lllyricus v sestavi Adnan Zubčevič (flavta), Vesna Colazio-Tataj (violina), Mauro Šestan (violončelo) in Bojan Glavina (čembalo), ki so ga odigrali v bistriški cerkvi sv. Jurija 28. februarja letos, “Bistre” ni bi na nogah.” Pa bi si to zaslužil! Kvartet bi lahko bil (če že ni) “predstavnik našega mesta, ki bi nas lahko dvignil visoko, daleč čez okvire naših običajnih ozkih pregraj.” O tem so se prav gotovo prepričali udeleženci literarno-glasbene prireditve 20. junija v premski cerkvi sv. Helene, v katerem je pred koncertom v izvedbi lllyricusa nastopil Boris Kralj s Pridigo Janeza Svetokriškega in Cankarjevo črtico Skodelica kave. V dobri uri trajajočem koncertu so nam umetniki zaigrali dela J. C. Peza, J. J. Ouantza, J. C Pepuscha, C. F. Handla, G. P. Telemanna in A. Vivaldija. Kvartet pa je s svojim muziciranjem še polepšal vzdušje literarnega večera , potekajočega pod obzidjem mogočnega Premskega gradu ob koncu letošnjih Premskih srečanj v nedeljo, 27. junija. 6. junija se je na letošnji reviji pevskih zborov pri vaški lipi v Hrušici zbralo devet pevskih zborov in skupin pa tudi nekaj sto ljudi. Nastopili so Otroški pevski zbor in Upokojenski pevski zbor iz Ilirske Bistrice(oba pod vodstvom Dimitrija Grlja), Cerkveni mešani pevski zbor Podgrad (Stanko Čeh), MePZ Dobrovoljno vatrogasno društvo Opatija (Lidija Boras), MPZ Dragotin Kette iz Ilirske Bistrice (Evgen Prinčič), Oktet Škofije (Alojz Boštjančič), MPZ "Slavnik” iz Hrpelj, Skupina fantov in mož iz Velike Bukovice (Stanislav Vičič) ter skupina pevcev iz Hrušice. Za prijetno in sproščeno vzdušje so poskrbeli organizatorji - Hrušičani, povezovalci programa, med njimi Ester Juriševič in Danijel Cek, hrušiške ženske, ki so za to priliko spekle celo vrsto slaščic, pa tudi predstavnik opatijskega pevskega zbora, ki je v svojem pozdravnem govoru dejal, da je nova meja ločila državi, ne pa tudi src in pesmi ljudi, ki žive ob njej. Na sliki skupina pevcev iz Hrušice. NABOR 1993 V soboto, 12. junija, se je na bistriškem Plaču zbralo največ nabornih vozov doslej. Sodelovali so vozovi iz Podgore (Kuteževo, Zabiče, Podgraje), Bača, Koritnic, Knežaka, krajevne skupnosti Rečica (Rečica, Zarečje, Zarečica), krajevne skupnosti Vrbovo (Vrbovo, Jasen, Vrbica) ter iz Podgrada, ki je zastopal vse vasi, razen Račič. Vsi vozovi so bili zelo lepo okrašeni, v kar je bilo nedvomno vloženega veliko dela in denarja. Pester pa je bil tudi kulturni program, v katerem so nastopili številni domači godci in pevci. Letošnja generacija nabornikov (rojeni leta 1975) je bila po številu podobna lanski. Med naborniki je 85 odstotkov sposobnih za služenje vojaškega roka (vpoklicani bodo prihodnje leto), osem odstotkov je nesposobnih, ostali pa so začasno nesposobni. Dan državnosti so v Ilirski Bistrici počastili z ekološko in športno-rekreativno akcijo -spustom rafting čolnov po reki Reki. Namen te akcije, ki jo je bistriški rafting klub “Mrzla uoda” letos organiziral že petič je predvsem opozoriti na ogroženost Reke. Prireditev se je začela ob 10. uri pred gostilno Lovec, kjer se je po krstu novega rafting čolna domačega kluba v potok Bistrico spustilo devet čolnov iz Bistrice in Postojne. Cilj akcije je bil most čez Reko v Dolnji Bitnji. Se pred samim startom so organizatorji opozorili, da je Reka že veliko bolj čista in podobna,,re^ ^ Pre<^ petimi leti, vendar “Vjlko uodo” še vedno kazijo številna divja odlagališča smeti in odpadne vode vaških kanalizacij. Opozorili so tudi na številne posege v samo strugo Reke. S spreminjanjem njenih naravnih obrežij v kamnite ali celo betonske zidove namreč izginjajo naravne lepote Reke, ki postaja zaradi tega vse bolj podobna lepo urejenemu kanalu. 2 KDO BO HITREJŠI? Rodnost zaostaja za smrtnostjo. Od leta 1979 do leta 1992 se je število rojstev zmanjšalo z 266 na 89 (podatki veljajo za občino). Do sredine maja letos je bilo v naši občini 44 nosečih mamic - koliko bo ob koncu leta rojstev, ne moremo napovedati. Kako bomo poskrbeli za te malčke? Demografska situacija vsekakor ni ugodna za našo občino, pa še na jugu naše dežele in obmejni smo. Na zadnji skupščini smo spet mleli letošnji proračun. V tem proračunu je celih 0,46 odstotka sredstev namenjenih za investicije v zdravstvo - lahko samo ugibam, kolikšen delček od te pičle vsote je namenjen našim otrokom? Za ilustracijo: slika iz otroškega dispanzerja, kjer je en sam WC (pa še tega le redko kdo najde - OZNAKE?) brez tople vode, papirja in brisač!!! Podobno je tudi v drugih prostorih. Za kolikortoliko normalne pogoje bivanja pri nas - govorim o bivanju pacientov - je dolžan poskrbeti ustanovitelj. Vprašali se boste, kakšna je povezava med našo čakalnico in rodnostjo. To je le ilustracija naše skrbi za najmlajše. Čakajočim je očitno vseeno, če se v enem prostoru tiščijo bolni in zdravi, če je en sam WC za dečke in deklice, za očke in mamice, pa tudi za kako staro mamo. Pred dnevi sem bila zelo žalostna, ko je mama begunka iz BiH iskala čakalnico za bolne, saj je pri njih to normalno že 20 let. V boju za te NAŠE OTROKE sem sama, osamljena in velikokrat nemočna. In kakšna je povezava med rodnostjo, čakalnico in skupščino? Meni se račun ne izide. Kaj lahko otroci iztržijo od 0,46 odstotka občinskega proračuna? Zaenkrat je naša čakalnica še polna, tudi prepolna. Slabo pa se piše nam vsem, če bo v naše prostore zašel le tu in tam kak otrok - kar se lahko zgodi, če bo MATILDA hitrejša od ŠTORKLJE. Za mlade starše in naraščaj lahko naša mlada dežela še veliko postoril, toda nekje je treba začeti in to takoj. Zakaj pa ne kar v našem in predvsem vašem zdravstvenem domu? Dr. Ivica Smajla ROJSTVA, POROKE, SMRTI PrOVITA° V mesecu maju se je rodilo 11 otrok, poročilo se je 7 parov, preminulo pa 21 naših občanov. Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 Dovolite mi, da kot poslanec občinske skupščine in človek, rojen na belem kamnu, podam svoje mnenje ob članku “UKINIMO KULTURO". Na občinskem zasedanju, ki ga omenjate, ni nihče zahteval “ukinitev kulture", še manj ukinitev Zveze kulturnih organizacij, kot vi trdite v svojem članku. Sam sem zahteval ukinitev še zadnjih preostankov SIS-ov in samoupravnega sistema, tajnika ZTKO in tajnika ZKO. To pa ne pomeni siromašenja kulturne dejavnosti v občini, saj bi denar, ki ga ZKO porabi za plačo tajniku, lahko namenila organizacijam in društvom, ki se ukvarjajo s kulturo, za prireditve itd. S tem bi kulturno življenje v naši občini obogatili. Zelo nerodno pa je, če z ukinitvijo tajnika Zveze kulturnih organizacij razumete "ukinitev kulture". Tajnik nikoli ni bil in ne bo kultura. Je le kulturni animator, ki organizira nekaj kulturnih prireditev, ki bi jih lahko organizirale druge organizacije ali društva. Za isti denar bi dobili več ali z manj denarja bi dosegli isti učinek. Mislim, da tega nočete razumeti. Kajti, kot bi rekla gospa Perkova, nekateri ljudje s Hišnega področja ste nekoliko leni in prebrisani in razumete, kar vam ugaja, in nočete razumeti, kar vam ne ustreza. Posebno poglavje so merila, s katerimi merite, kdo kulturno živi in kdo ne, kdo hodi na prireditve in kdo ne itd. Če bi ista merila uporabil za oceno kulturnega življenja vašega uredniškega odbora, potem bi tudi jaz ugotovil, da kulture ne potrebujete, kajti še nikogar nisem srečal v Operi, v Mladinskem gledališču ljubljanskem, na razstavi v Hodnikovem mlinu, niti na koncertu v Mladinskem klubu Nade Žagar. Zame je sporen tudi zadnji odstavek članka, v katerem se norčujete iz nekaterih sfer kulture. Spoštovano uredništvo, tudi narodnozabavna glasba, zabavna glasba, rock, opera, kiparjenje itd. itd. je kultura, ki ni nič manj vredna kot prebiranje pesmi ali proze, poslušanje recitalov ipd. Nenazadnje je kultura tudi strpnost do ljudi, ki živijo in čutijo drugačno kulturo kot mi sami. Kultura je dobrina, ki jo zelo težko delimo po kvaliteti, kajti, kar je zame kvalitetno, lahko za vas ni in obratno. Lep pozdrav! Vojko Tomšič KusiMra®,, eugij® mm, Novi bistriški turistični prospekt Po dolgem mraku socializma smo se spomnili, da bi našo ljubo občino lahko predstavili z nekakšnim prospektom ali "katalogom" tudi navzven, z nečim, kar naj bi bil nekakšen vodič skozi čas, dogodke in življenje ljudi v sami občini. In naši sposobni občinski veljaki so to stvar tudi jadrno uredili in naredili. Mene, kot nekoga, ki se samo nedeljsko ukvarja z malo športne rekreacije, zanima predvsem stran 8, kjer naj bi bila nekakšna športna predstavitev. In glej ga, zlomka, spet so naši veljaki zadeli v polno. Po kristalno čisti finančni operaciji, ki je zorela skoraj dve leti in s katero so dokaj spodobno stavbo bivšega Doma JLA, sedaj baje Vidma, spremenili v "Kupček mišjih luknic", s čimer bi se strinjal vsak še živeči arhitekt (nekje sem slišal, da so majhne trgovinice, seveda vsaka s svojim vhodom, karakteristične za predele starih mest, vendar se na tem primeru pokaže, da to sploh ne more biti res), so tudi na področju telesne kulture spet potegnili pravo potezo, in sicer naj bi našo občino po tem prospektu kot nekaj najboljšega v športu predstavljalo balinanje. In tukaj, preljubi zaposleni na naši občini, se moram resnično strinjati z vašo cenjeno odločitvijo, čeprav me malo zmede dejstvo, da verjetno niti ne veste, kdo je kaj na področju športa v vašem “revirju". Pa nič zato, mandati so dolgi in pameten človek se v nekaj letih lahko marsičesa nauči. Balinanje je resnično najbolj razširjen šport v celotni naši občini. Balinanje pa izhaja iz “škrebanja", česar se bodo starejši rodovi zelo radi spomnili. O številu balinarskih klubov ni vredno govoriti, računamo pa, da bo glede na popularnost in zahtevnost te panoge v prihodnjih nekaj letih že imela vsaka ulica svoj klub. Prav sedaj me sosedje nagovarjajo, naj bi ustanovili svoj balinarski klub, saj nas je že skoraj dovolj. Bomo videli! Če bi takole na splošno pogledali, bi takoj odkrili, da imajo ti klubi ogromno članstva. Že res, da nimajo trenerjev, programov treninga, da sploh ne delajo s pionirji, kadeti ali mladinci, vendar pa je zato dan glavni poudarek gonilni članski in tekmovalni sili, in sicer ljudem, ki že vedo, kaj in kako, upokojencem. V resnici je ta lepa nedeljska rekreacija tudi njim namenjena. Sicir pa to dejstvo ni zaskrbljujoče, saj bodo vsi otroci po zakonu narave prišli v to bleščečo kategorijo ter tudi tako potrdili pravilno usmeritev naše občine na tem področju. Verjetno se s tem strinja tudi naša zdravstvena ® PMmmgoia 10. junija je bila podpisana pogodba, s katero je bistriški Izvršni svet dodelil koncesijo za plinifikacijo Bistrice in Podgrada italijanski firmi Aggip Petrolia-Comergas. Združba, v kateri sta zastopana še Petrol-Trgovina in Euroeast o.o.,je ustanovila firmo APE, ki bo v Bistrici odprla svojo pisarno in skrbela za potek del na terenu. Prvi naročniki bodo, kot obljubljajo, plin dobili že prihodnjo jesen. Večjih ugodnosti in prednosti bodo deležni tisti, ki bodo priključek naročili že med gradnjo. Koncesionar bo na svoje stroške razpeljal plinske vode do hišnega priključka, za katerega bo treba odšteti 550 tisoč lir v tolarski protivrednosti ter dodatnih 350 tisoč lir za priključek z več kot enim uporabnikom. V ceno so vračunani stroški za štiri metre zemeljskega in meter zračnega voda, speljanega od glavnega plinskega voda (npr. od ceste). Za vsak dodaten meter voda bo treba odšteti še 35 tisoč lir. Predvideni lokaciji za plinski rezervar sta v trnovski obrtni coni v Trnovem (na griču za vojašnico) in v industrijski coni (onstran železniške postaje). služba, saj se nam mladina lepo in p® razvija, o čemer se lahko prepričamo ■■ vsakem koraku. Včasih slišim ljudi, ki malce zasmehui1, balinanje kot šport. Naj takoj povem, aij to zelo grdo od njih. Naj se zavedajo, vse potrebno za nastopanje v Super ^ Tekmovalec mora dolga leta trdo delati r pride v prvo vrsto. Res pa je, da je to P0‘:\ skoraj dosmrtna čast. Mimogrede, slišim^ bodo ustanovili Super super ligo, saj /e e'[ sama liga tega ranga za to množici premajhna. Prepričal sem se, da ti tekmovalci trenil, tudi do dvakrat na teden, čemur bi težko $ primerjavo v kakšni drugi panogi. V" trening ni klasičen, in sicer takšen kot v ddf klubih po 90 minut, ampak traja cl popoldne. Potrebno je zdržati vse..;. popoldanske napore, te ogromne napore, ki so pogojeni predvsem s hoj° robu balinišča (vendar pa poznajo tudi v' ali tri hitre korake, kar dodatno poveča ar ter z eksplozivnim delom desne ali leve roit - . j Ti napori se poznajo tudi navzven, s2|' njihova oprema v celoti prepotena. NajM,. to pozna na "štofastih" hlačah, srajčk1’, kratkimi rokavi in pa seveda na usal1 čevljih, saj je znano, da usnje pred vlago' popušča. ,, Ti ljudje morajo biti tudi psihično ide dO^ pripravljeni, kar jim še kako prav pride - , v večernih urah po takšnem napo,n treningu. , Iz razgovorov z njimi pa sem izvedel, da jim je vsak alkohol prepovedan, dovoljenje dobijo le za novo /# in sicer samo kozarček. Pitje alkoholnih pf_, na treningu ali po njem pa je samo prevara za morebitne skrivne opazovalno ekip. Prav tako je s kajenjem. Oni že ^ . vendar to sodi v sklop priprav ter takdčo zavajanja nasprotnika. Ker so ti tekmovalo1 > tudi člani klubov že na pogled v do* telesni formi, čvrsto verjamem, da je tal taktika že obrodila lepe tekmovalne s3' Na koncu moram omeniti izredno ^ možnosti poškodb. Na kratko naj PoverV'ljif se lahko pri tako napornem treningu j težke poškodbe ali nesreče. Po izK^L dolgoletnih tekmovalcev so ogrožena p°s?,, jetra, in sicer kot vitalen organ pri ^i organizma. Ko se zgodi ta poškodba, I večini primerov tekmovalne kariere l8 Bistrice. Pa 'ešili 5istric so zadevo sporazumno imenoma Trnovo-llirska . , ca, pisano zaradi pritiska tedanjih t j asti v nemškem jeziku: Dornegg- lllirisch eif e'stritz. ji Notranjske Bistrice 2. julija. —XYZ ica. *n z.«.* — po, iudi ^ '""j avedeti, Batoraj vtrezam danes Vašej želji po- j [}&’ i^*6 ”ani te vrstice. Marsikaj Vam imam pisati. Naj ^ w Hstrice 2. julija. —XYZ —. (Nova „0> in kaj nam vprihodnje bode Živa potreba}) Go- jd pri železnici. Železnico, ktere so nekterl ^i'..Pri6akovali, nekteri se pa z nevoljo na njo spo-'j smo dobili 24. dne junija meseca. Ta dan se slovesno vožnja začela od Št. Petra do ^ f ^ ® P° novi črti. Kolodvori, posebno Trnovski, in 6 %»t0 na ^terem 80 j0 nekoliko odličnih povabljenih “flt k. T. * Reko peljalo, so bili z zelenjem in z zastavami d ^a?jar8^m‘ *n Slovenskimi okinčani. Od ;,4i a°B nadaljuje kroženje mašin redno vsako jutro in rol* ;a!,'H?«SiB8C®3'5ma'zn,i^,°-W ~ nova doba d itd d d ‘OS® z obema pisano % •Ve^er* ^>0 nekterih krajih se mehki nasipi Se vedno ' satorej morajo prav počasi čez nje voziti. . » . 80 tu(^* sčasoma utrdijo, da se bo lože hržejo to*!?0* nparao pa tudi, da bo vodstvo še precej visoko Qo oa--------- 2 železnico je priš novo si tudi iz- precej vis-prišlo n ^ našo dolino. Ljudji ^ .^nogo z vozarenjem na cesti prislužili, «.uui *«-le,|oarij0 železnice je marsikak krajcar v deželo pri* iiCj ' 2d-«j je vsemu tem i konec. Zaslužek na želez-W’ .Vozar0njo na cesti je pri kraji. Treba bo pijan* kjj l** ■— žalibog, da se je ono jako v našem kraju ^Jezdilo — in pa nezmernemu lišpanju od strani žen-kf* 8p6la slovč dati; treba bo skrbuo in varčno ži-^ i>n 8® gospodarstva in kmetijstva prav pridno lotiti. gnoj, ki je do zdaj na cestah ostajal, na njive lip * 10 Če bomo pridno kmetovati začeli, ne bomo 5«i!| I eleznisk0 naz>lj želeli, — ne bomo ^or ■ • aaiPak boljše kot do zdaj izhajali. Je bilo, pa ne sme dalje biti! Tako, ,^CE šj: /l'1 KSKA .a dan 120-letnice železnice (24. IUniia)na Bistriškem je Primorsko nUrdizmatično društvo izdalo ilustrirano °Pisnico, razglednico in pripravilo riložnostni žig, ki ga je ta dan porabljala bistriška pošta. Oblikovalec 6 domači likovnik Romeo Volk. j\|„faclnem tednu junija smo si 'Cskem v bistriškem razstavo z imenom domu ogledali ___________ - __________ Vn0'. ki 80 i° pripravili učenci 8.b razreda So ^ole Antona Žnideršiča z mentorico ®st8aša- sSiai Vaie rezultat raziskovalnega dela učencev, Sni;8-Pa nam Je kratko zgodovino Sokolov v s^1 ln Ilirski Bistrici. Ogledali smo si zapisnike Vr vSke9a društva, značke z zletov v Pragi, y stevilne fotografije in drugo. SojenCi se za Pomoč zahvaljujejo Vojku )u' Kristini Polh, Barbari Renko in ZTKO V7I II. del Železniška proga s postajo vred je odrezala tudi pot iz Trnovega do trnovske cerkvice Sv. Trojice, ki je stala na gričku prav nasproti nove železniške postaje. Cerkvica je začela samovati in počasi, toda vztrajno propadati. Plevel in pozaba sta prekrila tudi dvanajst grobov ob cerkvici pokopanih železniških delavcev, graditeljev proge. Starejši domačini še pomnijo zapuščeno cerkvico z dvema košatima lipama. O njej danes ni več sledu. Gradnjo reške železnice so avstrijske oblasti tudi namerno zadrževale, saj so tako onemogočale Reki, ki je bila v rokah ogrskih oblasti, da bi konkurirala Trstu, glavni avstrijski luki. Njena otvoritev pa je bila le štiri mesece prej, predno je stekla “madžarska proga” prek Gorskega kolarja do Reke. Ker je del naše reške proge tekel od Šapjan-Rupe tudi po ozemlju, ki je bilo v okviru ogrske krone, je za financiranje 1700 sežnjev te proge sklepal parlament v Budimpešti že v letu 1870. Zahvaljujoč gospodarskemu razcvetu Reke, tudi zaradi izgradnje reškega pristanišča, ki je postalo madžarsko gospodarsko okno v svet, se je promet tudi na naši progi stalno povečeval. Širilo se je tudi železniško omrežje po vsej Sloveniji, Avstro-Ogrski in Evropi. Tudi za naše ljudi je železnica postajala le še pomembna vsakdanjost, ki je nudila nove možnosti zaposlitve, tudi dlje od doma, omogočalapotovanja, pretok blaga in kapitala, žal pa tudi zavrla številne tradicionalne gospodarske dejavnosti, od furmanstva do drobnih domačih obrti. Pilarstvu in mlinarstvu na Bistriškem je od tedaj začelo pohajati sapa. Bližina nove italijansko-jugoslovanske meje, gradnja obmejnih utrdb ter novih vojašnic v Trnovem in Bistrici so pogojevale naraščajoči železniški promet in razširitev celotne železniške postaje. Le-to so v tridesetih letih močno podaljšali. Podrli so čuvajnico št. 14 (rojstno hišo slovenskega slikarja Franceta Pavlovca) ob starem prehodu ceste proti Podgradu in cesto pomaknili na sedanje mesto. Poseben podvig je predstavljala elektrifikacija cele reške proge. Smrdeče parne lokomotive so nadomestile tihe električne. Potnike pa so V začetku štiridesetih let so razširili tudi postajno poslopje. Dozidali so čakalnico za potnike, na drugi strani pa je dobil dodatni prostor “capo stazione", kot je še danes. Spet so zamenjali ime na postaji, tokrat v VILLA DEL NEVOSO. Okrog leta 1934 so v železniško postajo vgradili za tedanji čas najmodernejše elektrorelejne komande z dvojnim varovanjem in zato k železniški stavbi dodali kovinsko kabino. začeli prevažati kratki in hitri električni vlaki “litorine”. Fašistična raznarodovalna politika je močno zarezala tudi v delavstvo na železnici. Vsi slovenski železničarji so morali na delo v Italijo ali v pokoj, nadomestili pa so jih italijanski železničarji - mnogokrat celo iz Južne Italije. OPRAVIČILO Vojku Čeligoju, avtorju prispevka “120 let železnice na Bistriškem”, pa tudi vsem našim bralcem se opravičujemo za tiskarske škrate, ki so se nam pojavili v prvem delu prispevka v majski številki Snežnika! Hvala za razumevanje! v________________________________________J Železniška postaja Trnovo-llirska Bistrica je od leta 1873 nespremenjena dočakala tudi italijansko zasedbo. Za kratek čas tik pred 1. vojno je bil na njej slovenski napis, da bi ga Italijani ob svojem prihodu hitro zamenjali z italijanskim d. o. o. Gradišče 51, 66243 Obrov Telefon 066/83 420 Telex 34462 Sudest SLO Telefax 066/83 440 TORRENOVA-BISTERZA. Od tedaj se je na tej železniški postaji in na celi progi kaj malo spremenilo. Druga vojna je reški železnici prizanesla. Porušen železniški most pri Prestranku in poškodovane železniške naprave v reškem pristanišču so kmalu po vojni popravili. Nov izgled je dobila žel. postaja v Kilovčah, v Bistrici so dogradili dva industrijska tira v Lesonit in trnovske vojašnice. Nedavno je bil zamenjan tudi ozek železniški most proti Topolcu in nadomeščen z novim, širokim, betonskim. Napis na postajnem poslopju je postal po vojni vendarle slovenski, tokrat Ilirska Bistrica (kar Trnovcem nekaj časa ni bilo preveč povšeči). V šestdesetih letih je ob slovenskem zapisu imena bil nekaj let tudi zapis v cirilici. Bili so pač takšni časi. Z nedavno razmejitvijo reške proge med novi državi Slovenijo in Hrvaško ter s preusmeritvijo potniških in blagovnih tokov na druge proge pa postaja naša proga nekakšen "slepi tir”. Bo tako tudi ostalo? Naj bosta spomin na dogodek izpred 120 let in ta zapis namenjena tudi novemu razmisleku o pomenu teh naših v svet odprtih vrat, tudi v novih časih. Vojko Čeligoj II I ■4 4 KNJIŽNICA MAKSE SAMSA 'CT7 [jvjg omJJ Pred dobrim mesecem dni sem se kot vsak petek, ko pridem domov iz Ljubljane, oglasila v mestni knjižnici. Nekaj knjig sem vrnila, nekaj si jih ogledala ter si dve ali tri hotela sposoditi. Pa so mi knjižničarke poveda.e, da po novem ne bo šlo več tako gladko. Od sedaj naprej naj bi poleg vsakoletne članarine morala za vsako izposojeno knjigo plačati 20 tolarjev. Ker imam po navadi sposojenih okrog 10-15 knjig, večinoma strokovnih, bom morala plačati 200-300 tolarjev. Vse skupaj me je malo razjezilo, saj dandanes nima nihče dovolj denarja in knjige iz knjižnice so bile še kar poceni varianta za sprotno izobraževanje. Rada sem pohvalila knjižničarke za njihovo sodobno izbiro pri nabavljanju knjig, saj sem velikokrat našla v bistriški knjižnici knjige, ki si jih moja fakultetna knjižnica ni privoščila pa še v roke sem jo lahko dobila, kar seveda v večini ljubljanskih knjižnic zaradi količine knjig ni mogoče (tam iščete knjige po katalogu ali računalniku in traja v najboljšem primeru slabo uro, da željeno knjigo dobite v roke in po možnosti ugotovite, da vam ne ustreza). Tako sem zvedela, da so vrli občinski možje sklenili, da denarja za nabavo novih knjig ne bo več in da bodo s tem, ko bodo za vsako izposojeno knjigo dobile knjižničarke 20 tolarjev, v letu dni glede na lansko celoletno izposojo (102 000 knjig) dobile nič več in nič manj kot 2.040.000 tolarjev, kar bo seveda več kot dovolj za nabavo novih knjig. Menda morajo samo še sprejeti odlok, ki bo vse lanskoletne izposojevalce knjig prisilil na enako izposojo. Glede na to, da v knjižnico hodijo upokojenci in brezposelni brat časopise, ker nimajo denarja, da bi si jih vsak dan kupili; da hodijo osnovnošolci tja delati razne šolske naloge in potrebujejo za to tudi po 10 knjig in, da si upajo občinski možje izposojevalnino za knjige razlagati s pomočjo primera izposojevalnine za video kasete (saj veste, en pornič enako zaleže kot ena knjiga), se ne čudite, če boste čez nekaj let hodili na jug in se vam bo na poti skozi Ilirsko Bistrico zdelo, da je zelo malo mladih na ulicah. Bili smo prepametni, da bi ostali v mestu, ki nima prihodnosti. P.S. Koliko mladih se po končanem študiju ni vrnilo v Ilirsko Bistrico, je znano vsakemu običajnemu Bistričanu. Za neobičajne ne dam roke v ogenj. Monika Povšič dro P(oxsw®[j2 © MZ^L®®[lFSD(3i PB®Z^C§(oXgDDa] V ponedeljek, 21. junija, je bila v Domu na Vidmu otvoritev razstave del likovne delavnice, ki je preteklo šolsko leto potekala na OŠ Antona Žnideršiča pod vodstvom likovnega pedagoga Tomaža Biffia, in pa ročno izdelanih igrač vzgojiteljice Bernarde Zirnstein, ki je pravkar zaključila tečaj vvaldorfske pedagogike pri Samu Simčiču v Ljubljani. Po lepem kulturnem programu, v katerem so sodelovali otroški pevski zborček in recitatorji z OŠ Antona Žnideršiča ter mali flavtistki in harmonikar z bistriške glasbene šole, so si številni udeleženci otvoritve ogledali zanimive slike, forme in vzorce pa izdelke iz gline, lesa in čebeljega voska, nastale v skladu z načeli t.i. Steinerjeve pedagogike. Obiskovalce, navajene igrač iz umetnih materialov, so navdušile preproste, a mehke in pravljične lutke, vile, princi in princese...ročno izdelane iz volne, naravno obarvanega bombaža, svilenega papirja, čebeljega voska, gline in lesa. Po otvoritvi razstave se je del obiskovalcev preselilov veliko dvorano, kjer je stekel pogovor o vvaldorfski šoli in vrtcu, predstavila pa se je tudi skupina mam predšolskih otrok, ki se je skozi vse leto srečevala z Bernardo in njenim vedenjem o vvaldorfski vzgoji. Ta namreč vsebuje vse tiste elemente, ki naj bi jih vsebovali programi obstoječih vrtcev: stik z naravo, obravnavanje otroka kot posameznika, maksimalno sodelovanje staršev, vzgoja na podlagi posnemanja in vzora, ne pa zgolj na besedah ipd. Starši, Tomaž in Bernarda so tudi pobudniki ustanovitve društva, ki naj bi se zavzemalo za pravice naših najmlajših občanov, skrbelo za njihovo zdravo preživljanje prostega časa ter staršem in otrokom poskušalo približati nov način vzgoje, katere cilj so srečni in svobodni otroci in kasneje odrasli ljudje. D. P. Bernarda Zirnstein in Tomaž Biffio med otvoritvijo razstave K0ZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 PRODAJALNA: VSE ZA KMETUSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA. NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETUSKE MEHANIZACIJE MM? Pf¥( r V mesecu juliju se nam obeta še en lep glasbeni dogodek. V Sloveniji se bo nam$ med 27. julijem in 10. avgustom mudil Slovenski mladinski zbor “Circle 2” (Krožek tl Slovenske narodne podporne jednote iz Clevelanda. Mladi pevci in njihova zborovodkinj naša rojakinja Cilka Dolgan (mama iz Jelšan, oče iz Novokračin) bodo obiskali Bled in BoM ter se na poti na morje ustavili v naših krajih. V bistriškem Domu na Vidmu bodo nastop1' 31. julija ob 19.30. Zbor letos slavi svojo 55-letnico, nastopajo po Združenih državah Amerike (peli so tik> v Disneylandu) in Kanadi, pred 10 leti pa so se že predstavili v Sloveniji. Doslej so postf' ^ albuma "Slovenec sem" in “Not Too Voung To Polka". Za julijski nastop v Bistrici obljublja^ zanimiv program, v katerem bodo zapeli tudi znane Disneyeve pesmi v angleščini. L h OTROCI ČISTIJO ODRASLI PA... !P W Osnovna šola Podgora iz Kuteževega vsako leto organizira akcijo čiščenja struge Reke in bližnje okolice. Tudi letos jim je v akciji priskočilo na pomoč podjetje Hidro z opremo, očistili pa so strugo Reke med Trpčanami in mostom v Podgrajah. Organizatorji akcije opažajo, da je Reka veliko bolj čista kot pred leti. Verjamejo tudi, da ti otroci, ko bodo odrasli, prav gotovo ne bodo podobni svojim sedanjim vzornikom, za katere je struga še vedno najbližje smetišče. Kljub premikom na bolje pa je stanje in odnos predvsem odraslih do narave še vedno zelo slab. Otroci gredoč v šolo opazujejo divja odlagališča odpadkov, za katera se nihče ne zmeni. Najbolj pa v oči bode smetišče pred Trpčanami. Prizadevnost mladih... “AL/ SREČNA LJUBEZEN JIMA ČASA M PISANJE? M jpl 5- junija se je v prostorih Glasbene šole 0 'Ostrici zbralo 19 od 23 prijavljenih mladih iel J'^orskih pesnikov in pisateljev. Območna !,ečanja mladih avtorjev že nekaj let potekajo baznih slovenskih pokrajinah, najboljši pa ie Udeležijo še zaključnega srečanja mladih ,eratov Slovenije. \ našem prostoru sta bili organizirani dve J^anji na Premu in dve v Bistrici. Letos so ocenjevali slavistki Boža Brecelj in Si na Pirih-Rosa, predstavnica ZKO Slovenije -itei ca Breskvar ter predsednik bistriškega parnega društva Ivko Spetič. A ueprav je Ivko Spetič že v uvodu prisotne Pozoril, da naj od odbora, ki je ocenjeval .Pela dela, ne pričakujejo dokončne in . ne potrditve za svoje pisanje, so Wiki" precej jasno in neposredno izrazili 0 pohvale in spodbude kot tudi "graje” lroma napotke za izboljšanje jezikovnega .a2a posameznih avtorjev. Reči pa je treba, Se tudi mladi pesniki in pisatelji niso dali ar tako. Splošna ocena je bila, da je tematika '2e in poezije temnejša in bolj pesimistična Prejšnja leta in “se zarisuje na tlorisu ls'čnih tem: samota, nesporazum, Rejenost med sanjami in resničnostjo, odtujenost...,kar je (kot je na koncu en,|a Helena Pirih-Rosa) morebiti odraz ali pa srečna ljubezen avno nima časa za pisanje. an3šnjega sveta ^st 'Urška Bistrica Bogdan novak zvestim PRIJATELJEM ■ 'briška knjižnica Makse Samsa in itv *a knjiga sta pete in šeste razrede OŠ Žnideršiča za vneto prebiranje knjig, tbijbej iz zbirke Zvesti prijatelji, nagradili j6 ^0rn avtorja zbirke Bogdana Novaka, bralcem povedal, kako je, V ie postal pisatelj, preizkusil celo vrsto g 6v" - od Robinzona, zobarja, kmetovalca 9lasbenika in zbiralca kač. JUBILEJNA ŠTEVILKA “STOPINJ” 11. junija je bistriško Literarno društvo predstavilo peto številko društvenega literarnega glasila STOPINJE. Prva številka Stopinj je izšla leta 1983, kmalu po ustanovitvi Literarnega društva, druga številka je nastala šele leta 1988 in nato so sledile še preostale tri. V Stopinjah objavljajo predvsem literati -člani domačega društva, so pa edino društveno glasilo na Primorskem, ki naj bi, po besedah Ivka Spetiča, glede na dobre stike s primorskimi literati morebiti preraslo v primorsko literarno revijo, v kateri bi objavljali predvsem mladi pesniki in pisatelji. V peti številki Stopinj si lahko preberete pesmi Marine Grilj, Ane Ivančič, Damjane Logar, Marka Novaka, Monike in Sabrine Povšič, Primoža Rasporja-Samse, Ivka Spetiča-Magajne, Jerice Strle, Vilija^ Steguja, Lane Vir, Patricije Vičič in Antona Žnideršiča, prozna dela Aleksandra Borenoviča, Branke Počkaj, Ivka Spetiča-Magajne, Jerice Strle, Franeta Tomšiča, Dejana Ujčiča in Lane Vir ter zapise profesorice Bože Brecelj, Jožka Štucina ter Slavka Arbitra. V "Stopinjicah” pa svoja dela objavljata Robert Grošelj in Romana Melona. Glasilo lahko kupite na sedežu ZKO v Sokolskem domu v Ilirski Bistrici (tel. 81 250). D.P. S' OBVESTILO Bistriško ribiško društvo obvešča, da bo ribiška razstava v prvih dneh septembra. Okrepčevalnica Baša vsako soboto (razen v slabem vremenu) na svojem vrtu prireja plesni večer ob glasbi Saše Boštjančiča. Vabljeni! V S 'N VABIMO NA BISTRIŠKE DNEVE 16. 7. Otvoritev s kulturnim programom, zvečer: skupina NIGHT JUMP; 17. 7. Kulturni program, Zvečer ples: skupina MALIBU; 18. 7. Kulturni program: Tekmovanje harmonikarjev bistriške občine (klavirska in diatonična, skladbe po lastni izbiri), ter nastop SKUPINE FANTOV IN MOŽ iz Velike Bukovice; Zvečer bo igrala skupina BISTRO; VSE BISTRIŠKE DNEVE BO POTEKAL TRADICIONALNI BISTRIŠKI SEJEM VABLJENI! V PEsaasim Premski grad, stoletna vojaška utrdba in nato podeželsko družinsko gnezdo, postaja vse bolj hram kulture in s tem dosega svoj končni smisel. V okrilje svojega mogočnega obzidja je v nedeljo, 27. junija, privabil kar lepo število obiskovalcev od blizu in daleč, željnih predvsem umetniških užitkov. In kamniti gostitelj je imel kaj ponuditi! Že po tradiciji se je srečanje začelo z okroglo mizo (letos je le-ta imela bolj značaj ex katedra): Ivana Slamič, profesorica slavistka iz Ajdovščine, je izrisala osebnost pisatelja rojaka Danila Lokarja ter osvetlila problem odločitve pri njegovih književnih osebah; Miran Košuta, mladi tržaški slavist, je predstavil Kosovelovo liriko kot najpogosteje uglasbeno slovensko poezijo (210 skladb!). Mlajšo slovensko poezijo, pripadajočo t. i. postmodernizmu, pa nem je predstavil klasični filolog in pesnik Brane Senegačnik. V odmoru so za prijetno vzdušje poskrbeli domačini, ki so nas pogostili z narezkom, pecivom, pijačo. Sledil je literarni večer. Razpoloženje je ubral v lirično zbranost baročni kvartet llllyricus. V svet besedne umetnosti pa so nas popeljali: pesnik Bistričan Marko Novak, pisatelj (tudi bistriškega rodu) Frane Tomšič, pesnici Vera Pejovič in Maja Razboršek, pisateljica Marija Mercina, pesnik Tone Pavček ter pisatelja Sergej Verč in Rudi Šeligo. Na koncu nas je nasmejal Frane Gombač s svojimi “štorijami” v podgrajskem narečju. Premska srečanja, ki jih je letos vodila predsednica Združenja književnikov Primorske, Zora Tavčar, so se zaključila z otvoritvijo razstave likovnih del; ta so nastala v desetih dneh, kolikor je trajala Likovna kolonija Prem 93; udeležili so se je študentje 4. letnika likovne umetnosti na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ter nekateri drugi likovniki. SUMA INŽENIRING d.o.o. ILIRSKA BISTRICA, PREŠERNOVA 14 Tel.: 067/41-504 Fax: 067/81-042 ( — \ BESS d.o.o. PODBEŽE 39 - ZALČI 66250 IL. BISTRICA tel. 067/82-402 fax. 067/81-285 Ugoden nakup: -gradbenega materiala -vodoinstalacijskega materiala - materiala za centralna ogrevanja - italijanska keramika - teraco ploščice - topli podi AKCIJSKA PRODAJA SCHIEDEL DIMNIKOV od 28. 6. do 15. 7. MOŽNOST NAKUPA NA OBROKE Urnik: NON STOP 8-18 SE PRIPOROČAMO V______________________/ V naše kraje jih je zaneslo predvsem po zaslugi mladega likovnika, Bistričana Aleksa Batiste. Razstavo je otvoril arhitekt Pavel Žnideršič. Tako smo obiskovalci doživeli tudi sprehod skozi tiste prostore v gradu, ki običajno niso na voljo za ogled; poseljeni s slikami kot da so zadihali skozi odprta okna v svet pod seboj. In zdelo se je, kot da se je kamniti orjak to nedeljo prebudil iz stoletnega sna. Škoda, ker je od domačih politikov prebujanje doživljala le sekretarka občinskega Sekretariata za gospodarstvo, Vojka Lenarčič. Helena Pirih-Rosa NOVOSTI V KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE: Hellyer, Plezalke in stenske rastline; Grazzini, Narodni parki sveta; Plečnik, Plečnikovi kelihi; Fenvvick, Nega matere in otroka; Hollingsvvorth, Umetnost v zgodovini človeštva; Menaše, Nikolaj Beer; Joyce, Okrasne trajnice; Muster, Govorimo nemško; Korošec, Gozdovi Slovenije skozi čas; Erotika v umetnosti; Musek, Znanstvena podoba osebnosti; Rupel, Odčarana Slovenija; Kriškovič, Biološko pridelovanje hrane; Zagovor pravic ženske; Poisont, Milijonarji o sebi; Bučar, Prehod čez Rdeče morje; Proto, Nove poti do zdravja; Palazzi, Velika knjiga o zelenjavi; Zupančič, Mali gledališki vedež; Fortunati, Prva pomoč in male živali; Novak, Kako pišejo; LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Hibbert, Pasti in zanke; Parker, Škandali; La Plante, Mafijske vdove; Druon, Prekleti kralji (4. del); Drakulič, Balkan Ekspres; Zhang, Ko je Kitajska se upala; Bukovvski, Faktotum; Pogelšek, Življenje v belem in modrem; Božič, Zdaj ko je nova oblast; Humar, Jezus med resnico in legendo; Tisoč in ena šala za mlade; Filipčič, Urugvaj 1930; Roth, Tarabas; Akutagawa, Rašomon; Likar, Gora, čakajoča preroka; Tomažič, Dravska roža; Tomažič, Drvarka Marija; Kociper, Goričanec; Hibbert, Usodna prevara; Jang, Zadnji blues; Tomažič, Pastirčkova nebesa; McGirk, Gala - Dalijeva pregrešna muza; Sivec, Jutro ob kresu; Ravnihar, Katedrala Lotse; Poniž, Črtomirovo slovenstvo; MLADINSKA STROKOVNA LITERATURA: Pregl, Počesane muhe ali priročnik o lepem vedenju; VVilkes, Moja prva velika knjiga o naravi; Stezice do znanosti; Naše telo; Sutton, Avtomobili; Parker, Sesalci; LEPOSLOVJE ZA MLADINO: Potrč, Dva admirala in druge zgodbe; Novak, Usodni piknik (zbirka Zvesti prijatelji); Pogačnik, Srček za Nino; Cela, Ukradene sence; Slana, Kraljevina packarija; Petan, Pravljice za dedija; Palčič, Dežela Pimpan in druge zgodbe; Maurer, Koruzni punčki. A Vašk emu prazniku, ki se praznuje na dan zaščitnika vasi oziroma prvo nedeljo po tem dnevu, v naših krajih pravimo opasilo. Vsaka vas ima svojega zaščitnika, po katerem je najpogosteje poimenovana vaška cerkev, vaški svetnik in na koncu, enkrat letno tudi vaški praznik - opasilo. Stari del vasi Hrušica je zgoščen na dveh vzpetinah, ki se sedlasto vlečeta ob magistralni cesti Kozina-Rupa. Farna cerkev sv. Hizagona stoji na vzpetini (601 m) in gospoduje svojim faranom vse naokrog (Podbeže, M. Loče, Obrov, Javorje, Poljane, Golac in Hrušica) prav tako je vidna iz vseh vasi naše fare. Sredi vasi, v starem vaškem jedru stoji manjša vaška cerkvica, ki je posvečena sv. Vidu. Po nastanku in izročilu je ta cerkvica starejša. Kljub dvema zaščitnikoma naša vas ne praznuje opasila na dan imenovanih svetnikov, temveč določamo praznovanje po sv. Alešu, ki goduje 17. julija, prvo nedeljo po tem dnevu je v Hrušici opasilo oziroma zelo popularno imenovano sv. Marina. Zakaj ravno sv. Marina ob toliki izbiri svetnikov in zaščitnikov? Odgovor se skriva v tretji cerkvici, cerkvici sv. Antona Padovanskega. Cerkev je stala pod vasjo, pod magistralno cesto na vzpetinici v današnji Borovini (borov gozd) na jugozahodu vasi. Danes so žal ostale le še sledi temeljev in lično oblikovano griško kamenje (apnenec), ki je razmetano brez vsakega reda naokrog. Cerkev je bila grajena iz kamenja in večji del iz lesa. Zaradi nepazljivosti pastrijev, ki so se zatekali pred slabim vremenom v “klenico” in se greli pri ognju, je to priljubljeno cerkvico zajel ogenj. Zgorelo je vse, ostal je kamen, klesan in lepo oblikovan. Tega so skoraj v celoti po drugi svetovni vojni uporabili bivši pripadniki jugoslovanske vojske za gradnjo bunkerjev pred nevarnostjo z zahoda. Po pripovedovanju stare mame, Ivanke Ceglar, Jernakove none, stare 85 let, sem izvedela, da je bila ta cerkev zelo priljubljena božja pot. Tudi njej je pripovedoval o velikih praznovanjih v Hrušici njen stari oče, ki je bil starešina v Podbežah in se je obvezno udeleževal cerkvenih obredov sv. Antona. Dvakrat v letu so se zbirali verniki na božji poti od vsepovsod, iz bližnje in daljne okolice. Prihajali so z vozovi, najpogosteje pa peš, tudi iz 42 kilometrov oddaljenih krajev. Prva božja pot je bila na dan sv. Antona Padovanskega, to je 13. junija. Drugi praznik je bil namenjen svetniku, ki je tudi imel svoje obeležje v cerkvici, to je sv. Marinus. Po primorskem koledarju g. Pavleta Merkuja goduje sv. Marinus 20. julija. Na dan sv. Marinusa oziroma sv. Marine so v Hrušici pripravili svojevrstno prireditev, ki so se je radi udeleževali vsi - mladi in stari. Običaji so bili nabožni in posvetni, koristni in zabavni. Za vsakogar nekaj. Na dan sv. Marine so prihajali verniki že zgodaj zjutraj k cerkvi. Tam so opravili bogoslužje. Prihajali so tudi trgovci in postavljali "štante”. Kramar z lončeno posodo ni manjkal, rešetar je ponujal rajte, da je odmevalo daleč naokrog:’’Kupite rešeta za mlada dekleta, kupite rajte za fante!” Štante so postavljali že od glavne ceste na obeh straneh poti, ki se je vzpenjala od ‘‘Ukčove iplence” (ledinsko ime) proti vzpetinici do cerkve. Hrane ni manjkalo, prinesle so jo “Brščice”, žene iz slovenske Istre. Slovel je njihov kruh - brški kruh, cvrte ribice, srca, kolači, ki so jih vezale z vrvjo v venec. Sedem kolačev je bilo spetih skupaj. Tudi Hruščani so se pripravili na ta veliki dan in ponudili obiskovalcem toplo hrano. Juretovi so imeli gostilno sredi vasi ob cerkvi sv. Vida. Za vsako božjo pot so zaklali po osemdeset ovac in kuhali “ovčjo župo”. Juho so pripravljali na glistnikih v velikih kotlih (“kotljenih”-bakrenih), ki so jim rekli “žjehtniki". Spekli so tudi kruh “pod čepnjo” (posoda, založena z žerjavico na odprtem ognjišču). Na dan sv. Marine je bila maša v cerkvi sv. Antona. Po obredu so se romarji zvrstili v procesijo, kjer so bili tudi vaške starešine iz vseh okoliških vasi in so nosili “dupljerje” (debele sveče s posebnim ploščatim podstavkom nad držalom). Ob cerkvi so čakali muzikanti, ko je bil sakralni del zaključen, so udarili eno veselo. Igralo je 11 godcev iz Hrpelj - “Hrpevska banda”. Vsi skupaj so se v povorki namenili v vas na “plač”, plesišče pod starodavno lipo ob cerkvici sv. Vida. Tu se je nadaljevalo veselje, predvsem ples. Godci so odigrali sedem prvih plesov takoj po maši. Po opoldanskem odmoru za kosilo se je začel ples v zgodnjih popoldanskih urah jn je trajal do enajstih POMOČ ITALIJANSKIH PORODICA Najtoplija strana planine Snežnik pruža svoj dlan u llirsku Bistricu, tamo gdje je Zbirni centar za izbjeglice “Trnovo" i gdje su brojne porodice iz napadene BiH našle svoje drugo, toplo utočište, medju Bistričanima, koji su svojim otvorenim, bistrim srcima još jednom u svakodnevnom življenju dokazali čistotu i Ijepotu imena svoga grada. Medu dobrim ljudima takse se podnose tegobe rata i unutrašnji nemiri, razdvojenosti porodica, a prozori vlastitih kuča kroz koje se gledalo na proplanke ukradene rascvalim šljivama čine bližima. Pregnanima iz BiH ovdje pomažu humanitarne organizacije, pojedinci, radni kolektivi, porodice. Posebno treba istaknuti da su od prvog dana, od maja 1992. godine, ovdje prisutne porodice iz Italije, koje su samostalno, Hi u okviru Karitasa i komuna, pružale, i pružaju stalnu pomoč. Pred vratima centra često se mogu vidjeti kamioni sa registarskim oznakama italijanskih gradova, koji šalju darove u hrani, odječi, škotskim potrepštinama, lijekovima i rekvizitima za šport i razonodu. Tako je bilo i ovih dana, kada su predstavnici gradova Adria, Chiogga, Siena, Trst, Ancona i dr. došli sa poklonima i sa toliko potrebnim riječima prijateljstva i iskrenim saosječanjima u teškočama, i vjerom da če dobrota ipak pobijediti zlo i da če prekinuto djetinjstvo i življenje ipak biti nastavljeno u bar malo sretnijem ozračju. Posebno raduje što je pomoč italijanskih porodica spontana, ljudska, što potice i od najmladjih u vrtičima i osnovnim školama, od majki koje su spremne da se odreknu buketa cviječa, od zaposlenih koji rado izdvajajo sate svoje zarade, za one kojima je, uz lijepe riječi, potrebna i hrana, lijekovi, odječa, pa čak i igračke. Jer, život se nastavlja, život je kao kliker koji se kotrlja... I. Bekrič OTROCI IZ ITALIJE NEZNANIM PRIJATELJEM IZ BOSNE PIŠE VAM DANIELA... Dragi prijatelji, piše vam Daniela, trinajstletna deklica, ki živi v Arianu Polesine, vasici v Venetu, italijanski pokrajini, ki je zelo blizu bivši Jugoslaviji. Obiskujem sedmi razred in imam sestrico, ki hodi v šestega. Naše učiteljice italijanščine in veronauka so nam spregovorile 0 vaši težki situaciji, ter nam predlagale, naj si dopisujemo z vami. Vem, da na žalost moje besede ne bodo rešile vašega hudega problema ali potolažile vaše žalosti zaradi vsega, kar ste zgubili, in zaradi grozot, ki ste jih doživeli, vendar upam, da vam tako s pisemcem lahko prenesem vsaj nekaj upanja. Boste videli, da bo kmalu vsega konec in da bo tudi za vas prišel mir: jaz vam to želim iz vsega srca. Rada bi vam bila prijateljica, nekdo, ki mu lahko zaupate svoje misli, sanje, svoja pričakovanja. Če boste rabili mojo pomoč, bom tega zelo vesela. Pošiljam vam prijateljske pozdrave in iskrena voščila, da se bo vse kmalu končalo. Daniela Braggion Rovigo, Italija Pisma s podobno vsebino so poslale še: Isabella Giglioli, Maria Carlotta Pasini iz Ferrare, Sivia Giaretta in Chiara Marangoni iz Roviga PISMA NAJDRAŽIMA Pišem ti pismo, dragi tata, iako ne znam gdje si... Da H si živ? Mama svaki dan plače 1 misli da se nikad nečeš vratiti... Pročitala bih ovo pismo svoj djeci svijeta koja su u izbjeglištvu kao i ja. Možda još neko ima tatu u ratu. Moj tata je sada možda u rovu. Ja bih voljela da niko ne izgubi ni tatu ni brata. Slavica Mijatovič, 6. razred Dragi nane, primo sam tvoje pismo i sve sam razumio što mi pišeš. Nemoj se za nas brinuti, a mi za tebe moramo, jer si tamo medju hiljadama granata. Nane, svaki dan mislimo na tebe i suze prolivamo. Dok mi mirno spavamo, vi možda u hladnim podrumima, gladni i žedni. Nane, da mogu dinijeti vam svoj ručak, ja bih danas samo jednom jeo, a ono bih sve vama dao. Fahrudin Mujanovič, 2. razred Učenci 8.a razreda Osnovne šole Antona Žnideršiča so ob mentorstvu učiteljice Nadje Baša z lesenimi tablicami označili in poimenovali 62 drevesnih vrst, grmovnic in drugih rastlin s slovenskimi in latinskimi imeni. Hkrati so učenci izdelali nalogo “Vodnik po parku”, s katerim želijo Bistričane ponovno spomniti na vrednost in lepoto našega parka, vodnik pa bodo razposlali tudi po vseh primorskih osnovnih šolah. Avtorji učne poti po parku se zahvaljujejo gospodu Vilijemu Kindlerju, podjetju Breza ter mizarjam podjetja Primorje. zvečer. Do tako pozne ure so plesali sam0 v Hrušici, drugje se je ples zaključil 0“ sončnem zahodu, najkasneje ko je mrak. Ljudje so radi prihajali na “sv. Marino-prosili zavetnike za vse dobro, trgovali so, s® zabavali, izmenjali misli z raznimi ljudmi, sal so bile te prilike zaradi medsebojne oddaljenost redke. Del tega vzdušja - priprav na praznovanj0 praznične napetosti - je ostalo v ljudeh 50 danes. Sv. Marina je osrednji vaški praZI! in to vedenje imamo vsi Hruščani v sebi.z nekaj let naši fantje pripravljajo opasilo P° izročilu s prvimi plesi. , Po orehovi potici diši že v soboto Pre^ sv. Marino, zvečer pa ponavadi organizirajo ples za mlajšo populacijo. Let0' (17. julija) bo igral ansambel Don Juan V nedeljo bo domači trio poskrbel za far0’ plese. Ob 10 uri bo nedeljska maša v cerkvi na vrhu vasi, po maši bodo muziks spremili farane s pesmijo in glasbo plesišča pod lipo pri sv. Vidu sredi vasi. Tn se bodo zavrteli v sedmih prvih plesih. Zvec (18. julija) bo igral narodno zabavni ansai r#1 stali F. Miheliča. V ponedeljek (19. julija) po { tradiciji sledi veselje in ples za vaščane inv ostale, ki pridejo zraven z domačim trio^ Tako smo sv. Marino v Hrušici praznov včasih in tako danes. Razlike gre pripisa spremembam v času in prostoru, pomemh pa je, da skrivnost davnega izročila še vei živi v ljudeh. Ester Juriševič GRAFIKA CRAFIKA ILIRSKA BISTRICA ŽIVALSKI POGRČ* V ILIRSKI BISTRI*1 Pred leti je - sedaj pokojni -Kregar-Ježov, pevec, ljudski igralec ( sploh veseljak, spesnil pričujočo PeserH'^ kateri nastopajo vsi bistriški “živalski" Pr'l'll1] j( G Tk’ po ISistrici ju govorilo, J' clct ju ježa povozilo, « dokler su m ugotovilo, kar su ju pravzaprav zgodilo. jež ju z mopudoiii Kakca povozi/, ker wa s sireno pretiho je zatrobil. jr Kos ju sklical vse živali, & da bi m pogrebu sodelovali. Vrvi prišel sosed Guk je m ogled z obljubo, da organiziral bo pogreb. ® I la sestanka, kjer so bili, so si delo razdelili. ' Za grob skopati določen je Krt, ker najbolj ve, kakšna ju pod zemljo smrt. Trugo je prinesel Volit, ker do Kanca imel je stari dolg. Za petje skrbeli so vsi tri Braviuci, čeprav niso več mladinci, šlalon su v farja preoblekel in ocajca je za mežnarja privlekel. zji krsto prijeli so nosači, ki vsem so znani kot nergači: Tlludved, Jazbec, Lisjak in Volk, kljub Lemu vladal je popolni molk. I lad trugo je brenčala Ithiha, za Kukca tte bo treba več peži krnita. Ata krsto je pa Slitiglč žalost hlinil, '1 leteli pa s kreljuti krilil. Bil je zastopnik prav iz vsake hiše, zato ni manjkal niti UTiše. Kdo je nosil upokojenski prapor? I lič ne vprašaj, dragi bralec, saj vsi vemo, da bil je to naš stari Vrabec. V~v~7 OSNOVNA ŠOLA RUDIJA MAHNIČA -BRKINCA, PREGARJE 7 A prejemniki "zlate PETICE" ||ČENC/, KI SO Z ODLIČNIM USPEHOM UKUUČIU VSE RAZREDE OSNOVNE $0LE ^ OSNOVNI ŠOLI DRAGOTINA KEtTEJA, ILIRSKA BISTRICA Kirn jktfa Samsa %/ca Šircelj fbša Zemljič ^ej Maslo J°/ca Frank ateša Kamenček y Pirih ^'a Šircelj jif1 OSNOVNI ŠOLI ANTONA ŽNIDERŠIČA, U^SKA BISTRICA ^aT/na Dolgan 7bara Pugelj t Šepec Ujčič ;°ica Ujčič Jeršinovič SRuta/ 1, r'iana Štefančič > Štefančič ^re/a Vinšek ^OSrNOVNI ŠOLI RUDOLFA UKOVIČA, ^ate/; a Ro///? * 8 k,' /azredu so imeli le pet učencev, od pe®r^ Pa nobeden ni prejel “zlate ^SNOVN! ŠOLI TONETA TOMŠIČA, Setka Šajn NA OSNOVNI ŠOLI PODGORA, KUTEŽEVO Natalija Fabec Martina Jaksetič Boštjan Iskra Marko Simčič Na osnovnih šolah v JELŠANAH in PREGARJAH letos “zlatih petk" niso podelili. DOSEŽKI UČENCEV NA REGIJSKIH IN DRŽAVNIH TEKMOVANJIH OSNOVNA ŠOLA DRAGOTINA KETTEJA, ILIRSKA BISTRICA 1. mesto na regijskem tekmovanju iz kemije: MOJCA FRANK iz 8.c razreda Srebrno priznanje v tekmovanju iz angleškega jezika: MOJCA FRANK Srebrno Vegovo priznanje (matematika): MOJCA FRANK iz 8.c in SIMON BENIGAR iz 8.b razreda. MOJCA FRANK je za uspešnost na državnih tekmovanjih iz slovenskega jezika, matematike, angleškega jezika in kemije dobila posebno priznanje in nagrado. OSNOVNA ŠOLA ANTONA ŽNIDERŠIČA, ILIRSKA BISTRICA Priznanje na Mednarodnem tekmovanju dežel Alpe-Jadran iz matematike v Udinah ROBERT GROŠELJ - 8. mesto; Srebrno Vegovo priznanje (matematika); ROBERT GROŠELJ in MARTINA DOLGAN; J^skovai™ nalogo Kamnita dediščina C V" okolice je izdelalo 18 učencev °skega krožka osnovne šole v Jožiariah, vodili pa sta jih mentorici Ca Potepan in Marica Gaberšnik. Srij alo9o, ki so jo poslali na Zvezo Drj^ ,eli®v mladine Slovenje, so pregledali dr, |lani strokovnjaki - dr. A. Ramovš in h J* anko Busar z oddelka za geologijo I>Otanistiko FNT ter B' Činč-Juhant iz poslovnega muzeja Slovenije. 9e0| prvem srečanju mladih raziskovalcev l6t0s°9ov v Novem mestu 10. in 11. junija Na|Srn° preieli zlato Priznanje. sij. lo9a obsega 80 strani, 60 fotografij, C ia risb. lovus Člani krožka od leve proti desni: v prvi vrsti Ana Žustovič, Karmen Brozina, Tanja Šlosar, Simon Valenčič, v drugi vrsti Tadej Iskra, Darjo Valenčič, Mitja Udovič C£A/##C OGLASOV V SSII3ŽIVIKU Polovica strani četrtina strani ■ osmina strani • šestnajstina strani 28 x 17 cm 14 x 17 cm 14 x 8,5 cm 6,5 x 8,5 cm 28.000 SIT 14.000 SIT 7.000 SIT 3.500 SIT >®na dvobarvnih oglasov na prvi in zadnji strani je višja za 30%. p^večkratno ogriasevanje znižamo ceno po dogovoru. ^kličite Grafični atelje. Bazoviška 40, Ilirska Bistrica, tBI/fax: 067/81-297 y Priznanje na regijskem tekmovanju iz fizike: ANDREJA VINŠEK in ROK JERŠINOVIČ; Srebrno priznanje iz angleškega jezika: ROBERT GROŠELJ; Srebrno Cankarjevo priznanje ANDREJA VINŠEK, MATEJA ŠTEMBERGAR in ROBERT GROŠELJ. ZGODOVINSKI KROŽEK pod vodstvom ALENKE ŠIRCELJ je prejel SREBRNO PRIZNANJE Zveze prijateljev mladine Slovenije za raziskovalno nalogo KULTURNI SPOMENIKI IN NJIHOV POMEN - GRADOVI NA BISTRIŠKEM. * V V imenu učencev Osnovne šole Antona Žnideršiča Ilirska Bistrica se zahvaljujemo vsem zunanjim sodelavcem, mentorjem številnih interesnih dejavnosti (v okviru šole in klubov ter organizacij), ki so bili nesebično pripravljeni popeljati naše otroke v različna interesna področja, tudi taka, ki so drugačna, bolj zanimiva kot pri obveznih učnih urah. Želimo si še več takšnih sodelavcev-mentorjev, ki bi nam pomagali pri aktivnem preživljanju prostega časa mladih. v. d. ravnatelja Karmen Šepec Cankarjeva založba in Oxford University Press sta že drugič pripravili tekmovanje v znanju angleščine “Project English”. Na tekmovanje naju je prijavila naša učiteljica Irena Hrvatin. V oceno sva poslali svoj projekt na temo ANIMALS IN MY VILLAGE. V dveh mesecih sva iz naravnih materialov in kartona izdelali maketo kmetije. Bili sva zelo veseli, ko sva izvedeli, da sva na tekmovanju, na katerem so sodelovale malodane vse slovenske osnovne šole, v kategoriji tehničnih izdelkov dobili 1. nagrado - kasetofon in 10-dnevno učenje angleščine v Rabcu, ki nama ga poklanja INTERNATIONAL-na poti v svet. VESNA RUTAR in BARBARA ISKRA, 6. razred Osnovne šole Podgora v Kuteževem Priznanje na regijskem tekmovanju v kemiji: ROMAN MAHNE in VIOLETA MIHALIČ. Priznanje za sodelovanje v “PROJECT ENGLISH” za oblikovanje in izdajo šolskega glasila JOLLY so prejeli učenci: ROMAN MAHNE, DEJAN SAMSA, TATJANA DRUŽINA, MAJDA ZADNIK, IRENA BUTINAR in MARKO BUBNIČ OSNOVNA ŠOLA RUDOLFA UKOVIČA, PODGRAD Srebrno Vegovo priznanje: GREGOR MAVRIČ (le točka do zlatega) in MATEJA ROLIH “PROJECT ENGLISH": skupina UČENCEV 7. RAZREDA je dosegla 3. mesto Državno tekmovanje v kemiji: ŠTEFAN BARBA in GREGOR MAVRIČ OSNOVNA ŠOLA TONETA TOMŠIČA, KNEŽAK Srebrno Cankarjevo priznanje (slovenščina): MARJETKA ŠAJN Regijsko tekmovanje v kemiji: MARJETKA ŠAJN 2. mesto Državno tekmovanje v kemiji: MARJETKA ŠAJN 8. mesto Srebrno vegovo priznanje: MARJETKA ŠAJN Mednarodno tekmovanje “Matematični izziv 1993" v Udinah: TADEJA ZADELJ OSNOVNA ŠOLA PODGORA, KUTEŽEVO 1. nagrada na tekmovanju PROJECT ENGLISH v Ljubljani: VESNA RUTAR in BARBARA ISKRA imiPimMMa V maju smo imeli učenci 7. in 8. razreda naše šole srečanje z gospodom Francem Poklarjem, ki nas je v kratkem predavanju zelo natančno seznanil s preteklostjo v naših krajih in nas tudi popeljal na ogled gradišča na Sv. Katarini nad Novokračinami. Gradišče je bilo zgrajeno na zelo pomembni strateški točki, ki je tisočletja varovala zgodovinsko komunikacijo med zahodno Evropo in Balkanom, o strateški pomembnosti sv. Katarine pa pričajo še sedaj vidni ostanki strojničnih gnezd in prsobranov iz druge svetovne vojne. Gradišče sv. Katarine je eno največjih v naših krajih, saj obseg obzidja meri skoraj en kilometer. Izredno zanimivo je tudi zato, ker v tisočletjih vegetacija ni uspela prekriti ogromnih kupov kamenja, ostankov nekdanjega zidovja. Spraševali smo se, kdaj in kako je človeška roka vse to znesla skupaj. To so naše "piramide”, ki nam pričajo o že tedaj napredni družbeni ureditvi takratnih ljudstev, saj drugače tako pomembno in monumentalno delo ne bi bilo mogoče. Gospod Poklar nam je pojasnil tudi notranjo ureditev. Podrobno smo si ogledali najvišjo točko, tako imenovano “akropolo", kjer je bil sedež vodstva gradišča in kultno središče. Na tem prostoru je bila pozneje zgrajena kapelica, posvečena sveti Katarini. Jana Poklar in Mojca Uljan OŠ Podgora Kuteževo PLANINSKA VABILA V JULIJU IN AVGUSTU 1993 8 mamunsM] TO®D ESP^BtLOgtM] PffimiEO V letu, ko bistriški Rod snežniških ruševcev slavi 40-letnico obstoja, so se taborniki udeležili področnih in republiških tekmovanj, sami pa organizirali področno tekmovanje za murne in medvedke in čebelice. Državnega tekmovanja za medvedke in čebelice, ki je bilo v juniju na Muti, so se udeležile tri ekipe. Starejši MČ so dosegli 3. mesto, uspešno pa sta se odrezali tudi ostali dve ekipi. Državnega pn/enstva v Mirni na Dolenjskem so se udeležile po ena ekipa gozdovnic, gozdovnikov (11-15 let) ter grč (mlajši klubovci). Grče so dosegle 1. mesto ter za nagrado prejele pokal in kavč, ki bo postal del opreme taborniške koče v Črnem dolu. Grče, sedeče “na nagradi" Sežanski planinci že mnogo let vabijo v maju mlade planince z vse Primorske na 1026 metrov visoko Vremščico. Mladi bistriški planinci smo redni gostje na teh množičnih srečanjih. Tudi letos se nas je poln avtobus pripeljal do vasi Volče, od koder smo se podali peš skozi gozd proti vrhu Vremščice. Med potjo smo opazovali cvetje, še posebno je bilo lepo videti narcise. Na Vremščici je bilo že mnogo mladih planincev iz Sežane, Divače, Kopra, Ajdovščine in od drugod. Na vrhu Vremščice je betonski steber z žigom, kjer smo si žigosali naše dnevnike. Spustili smo se v dolinico pod vrhom, kjer je potekala prijetna prireditev. Naš prvošolar, planinec Janez Šajn, je pozdravil prisotne v imenu naše planinske skupine. Sledila so zabavna tekmovanja in na koncu so bili nagrajeni vsi, ki so pobirali smeti. Ko smo se vračali domov, smo se ustavili v Košani, kjer smo na vaškem pokopališču obiskali grob očeta pesnika Dragotina Ketteja. Na grob smo položili planinsko cvetje. Skupaj s sestro Adrijano sva recitirali nekaj Kettejevih pesmi. Nato smo odšli proti domu. SNEŽNIK Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični atelje Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredništvo: Ivko Spetič, predsednik, Franc (Tombač, Sergij Siene, Vojko Čeligoj, Dimitrij Bonano, Zdravko Debevc Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa Tehnični urednik: Rajmond Fabijanič Naslov uredništva: II. Bistrica, Bazoviška 40 tel/fax: 067/81-297 Tisk: Grafični atelje II. Bistrica Naklada: 1500 izvodov V_____________________________J Na avtobusni postaji smo se posladkali s sladoledom in se razšli. Mojca Grlj, 5.c OŠ Dragotina Ketteja Trnovo pri Ilirski Bistrici siMežisnic UREDNIŠTVO: BAZOVIŠKA 40, 66250 ILIRSKA BISTRICA, SLO NAROČILNICA ime in priimek: se naročam na časopis Snežnik. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: V______________ , dne Podpis:_________________ V juliju: - s planinci Lesonita v ROBANOV KOT in na OJSTRICO,izlet vodi Hinko Poročnik; - 24. in 25. julija na PECO, uodi Marjan Kotnik; V avgustu: - vabimo vas na izlet v VISOKE TATRE (Slovaška), ki bo potekal med 12. in 18. avgustom 1993 skupaj s planinci iz Kopra; za bistriški del udele‘encev bosta skrbela Avgust Petrovčič in Vojko Čeligoj. -15. avgusta, OB DNEVU BISTRIŠKIH PLANINCEV - POLETNI POHOD NA SNEŽNIK, - ob koncu meseca vzpon na HAFNER (3085), vodi Hinko Poročnik. Informacije in prijave na sedežu društva, Bazoviška 8, vsak torek med 17. in 19. uro, ali na telefon št. 067/81-552 v tem času. KOČA NA VELIKEM SNEŽNIKU (1796 m) je odprta vsako soboto in nedeljo, v avgusta pa bo odprta vsak dan. Večje skupine naj obisk najavijo oskrbnici MAJDI FRLEŽ, Jasen 15/a, tel. 82-363. PLANINSKI DOM NA SVIŠČAKIH (1242 m) bo od srede julija odprt vsak konec tedna, dalje pa vsak dan. Večje skupine naj najavijo prihod oskrbnici ANICI PIPAN, Maistrova 11, II. Bistrica, tel. 82-005, ali KATJI NOVAK na telefon št. 42-102. V času obratovanja deluje v planinskem domu MOBITEL št. 0609-613-601. Vabljeni! POLETNA ŠOLA V NARAVI Morje, sonce in sol. Spoznavanje novih prijateljev, življenje ob obali, osvajanje znanja plavanja. Prijetno in zanimivo. Za celih devet dni in pol. Podobno kot vsa leta nazaj, odkar se po programu osnovnih šol izvaja poletna šola v naravi za učence in učenke četrtih razredov. Drugič zapored se je večina šol odločila za izvedbo programa v Fiesi na slovenski obali. Po lanskih slabih izkušnjah bivanja v dveh ločenih objektih, od katerih je bi eden neprimeren glede prehrane in bivanja, smo se letos odločili samo za enega. Tako so učenci nameščeni v počitniškem kompleksu Litostroja iz Ljubljane, ki pa ga upravlja podjetje SO-FI v zadovoljstvo vseh udeležencev. Dom smo napolnili s kar dvema izmenama. Skupaj se bo programa udeležilo okrog 190 otrok in 26 odraslih (učiteljev in vaditeljev plavanja). Prva izmena je že doma, tne^e ko berete ta članek. Na morju in soncu P se veselijo še preostali četrtošolci. Verje* so marsikomu svoje vtise prenesli tudi sta ki so v nedeljo “okupirali" Fieso in ne . obale, ki je bila še na razpolago ob Pw. gneči. Po zaključku šole bomo imeli priložnost omsniti tciKo slsbo kot dobro s ^ programa in objaviti še kakšno sliko ilustracijo. V tem okviru omenjamo tudi organiz3 poletne šole nekoliko drugače. V Podgra f so se letps odločili, da program izpeli6!^ Termah Čatež. Tja so se z vlakom odpe|l 28. maja in uživali vse do 6. junija, ko se, 26 otrok z učiteljico in dvema vaditelj6 zadovoljno vrnilo domov,. Zdravko Debevc Tudi na športnem polju se bližajo počitnice za večino dejavnosti. Klubi bodisi štejejo izkupiček končane sezone oziroma polovice le-te. Tako eni planirajo delo za naslednjo sezono, drugi pa se pripravljajo na počitek pred odločilnimi boji za uspeh do konca leta. mladinski ekipi, ki je ni bilo že nekaj I® delu s kadeti in pionirji kot osnovi za 3 igralske kadre. NK PLAMA iz Podgrada ekipo pristala na samem repu razpc čia^ |e %>“; >sto)' BALINANJE Pred zadnjim kolom prvega dela prvenstva v balinarskih ligah so naši klubi na sledečih mestih: - BK PLANINC-TERMINALI je po zmagi v 10. kolu na 3.-4. mestu SUPER LIGE, - BK HOTEL TURIST, Topole po 8. kolu premočno vodi za kar 6 točk pred zasledovalci v II. balinarski ligi. Primorske lige (12. , predzadnje tt kadetsko ekipo je klub uvrščen na 5- Kraško-notranjske lige. Očitno je ^ j največji problem to, da še nimajo dok te*' igrišča v Podgradu in dejansko vse ^ gostujejo, kar seveda vpliva na delo z i9 in na njihovo motivacijo. NOGOMET NK TRANSPORT je zaključil tekmovalno sezono 92/93 s tremi selekcijami igralcev: - najmlajši, PIONIRJI, so med sedmimi ekipami Kraško-notranjske skupine uvrščeni na 3. mesto za Sežanci in Postojnci; - KADETI so po doseženem 1. mestu v istem nivoju tekmovanja sedmih ekip odigrali na stadionu v Izoli tekmo z zmagovalcem obalne skupine NK Izola, vendar se niso mogli kosati z bolje pripravljenimi Izolani ter so izgubili z 1:5. Izolani so si s tem pridobili pravico do nastopa na republiškem polfinalnem turnirju za kadete; - ČLANI so zaključili prvenstvo v Primoski ligi “šele na 5. mestu - ob dejstvu, da so lani jeseni na začetku sezone napovedali sam vrh. Verjetno so najbolj razočarani številni gledalci, ki so redno obiskovali tekme. Vodstvo kluba si je že zastavilo cilje za novo tekmovano sezono in okrepilo moštvo z novimi igralci, saj bo nova sezona v Primorski ligi dosti močnejša ob upoštevanju treh ekip, ki so se po izpadu vrnile iz 3. lige. Večji poudarek bo v novi sezoni dan tudi KEGLJANJE Povzetek tekmovanj Kegljaškega na polovici leta naslednji: - moška ekipa je v MEDREGIJSKI ZAHOD osvojila 10. mesto med de® ekipami (ne smemo pozabiti, da tekme”® igrajo v Postojni), - državno prvenstvo v BORBENIH IGR^' mesto, ■ - regijsko prvenstvo posamezno d ženske: 3. mesto GRUBIČ, 4. mesto Cen moški: 20. URBANČIČ, 23. KRANJC KOZLEVČAR; „ „ (i moški pari: 7. KRANJC-URBANClCv § ČERNAC-ULJANČIČ P., 16. ULJANCI1' GOMBAČ; ^ - državno prvenstvo - ženske-posann® 47. mesto DUŠA CERJAK, 48. mesto GORDANA GRUBIČ; - državno prvenstvo - mešani pari: 48. mesto ŠAJN-GOMBAČ, 62. mesto ČOTAR- URBANČIČ, 71. mesto CERJAK-ULJANČIČ, 76. mesto GRUBIČ-ULJANČIČ. ^ Člani in članice so se udeležili še tekmovanj - predvsem klubskih. Zdravko Debevc