fttCTl)*"	tfag BUlon a daa, 1» Va. ^	TtlnA potoč«. V Ub časik •plc	^ zvišanja can, potrebuje !L	^sodelovanje. BkuiajU
imeti •£><§ ^10 mpre] plačano.
% v "
GLAS NARODA
^^ tr
Ust slovenskih delavcev "T Ameriki.
dan Matter September 26th 1§4« at the Post Office ml New York. N. Y., under Art ef CeocrcM ef
M 1379.
No. 7:1 — ; .. /ti VOLUME Ln. — LETNIK LE.
NEW YORK, THrRSDAV, APRIL 1:S. 15144 — ČET H TEK, i:i. A PR TLA, 1944
NEMCI TEPENI NA CELI CRTI
COMfRVf
for freedem
Italjanski kralj bo odstopil, ko
RUSI OBELODANILI TITOVO ZAHTEVo!||Q Rjff| ZdYZ6t
Včerajšnje moskovsko poročilo naznanja naslednje pridobitve rdeče armade: rdeča{ armada je s severa napredovala 43 milj na Krim in se približala glevnemu mestu S*m- j feropolu na 11 milj, zavzela je Tirospol, zadnjo nemško postojanko na levem bregu; Dn j ostra.
Armada generala Kedofjti I. Tolbuhhva je rarihila drugo močno utrjeno črto na Krimu 1«t prodira ob glavni krimski žel«»zniei. Na Krimu so pravzaprav tri ruske armade: ena prodira. od lšknna na Prere-ko|M>vcm istniusu, druga pa je prekoračila Si vaško morje, tretja armada generala Andreja Jeremenka pa je zasedla polotok Iviipč i ti prodira prot i zapadli. Vse tri armade imajo m cilj SevastojKil, nekdaj največje rusko vojno pristanišče v <Ynein morju.
Na ruski celini rdeča armada št* vedno kaže veliko zmožnost, d.i vwli ver ofenziv naenkrat in je z naskokom zavzela Tiraspol, -aC? milj se ve roezapa-dno o*! (Kleše ter j«' takoj vtla-rila na (lwni	D"jestra; v
»severni Rumunski je prodrla dalje proti |>etrolejskim |»oljem in zavzela Faltieeni. začela naglo oboljevasti Kišinev v Res-a raciji ter je svoj železni o-t>roč pri Silili stisnila okoli ostankov 15 obkoljenih divizij.
Od 1. pa do 10. aprila je bilo pri Skali ulntih 26,000 X en ne v, ujetih i>« jih je 1»iio G988; med ogromnim plenom pa so Rusi m* doihili 1K7 tankov.
Armadi generala Toibuhina, ki ]»rodirata o«l severa, sta o->vobodili nad 150 mest, frgov in va>i, nuni njimi veliko železniško postajo Kurman Memel-či, Rijuk Onlar in K ara«" a Kan-dil. Zadnje mesto j«' o«l Simfe-ropola oddaljeno komaj 13 milj in 44i milj od Sevaš topola.
< rb istem času j«' armada generala Jeremenka poleg tega. <la je očistila {»olotok Ker« Nemeev, še osvobodila nad 140 mest, trgov in vasi, pobila .'U)00 Nemcev, ujela 2000 in se približala največjemu pristanišču na Krimu FeodosijL na 18 milj.
Nemške in romunske armade soibile na Krimu popolnoma <k1 rezane že od oktobra, ko so Rusi zaprli izhod čez Perekop istmus, pa so navzlic temu hoteli veliki polotok držati. Kot pravi rusko poročilo, so Xeinci šele zadnje dni z aoro plani pri-I»eljali na Krim tlve diviziji.
Nemško in rumunsko armado na Krimu cenijo na vojakov.
PO ZASTOPSTVU V UNRRA V TISKU
Moskva, 11. aprila. — Zahteva Josrpa (Broža (Tita), da se dovoli njegovi provizorični vladi Jugoslavije zastopstvo v UNRRA organizaciji je bila objavljena v sovjetskem tisku in sicer v oblik': poročila novinarske službe Tass, katera je vest poslala iz Istanbula v Turčiji.
V poro«" i lit je bilo pou«larje-no, <la Titov Narodni otfbor za ottvofltojenje setlaj kontrolij-a in upravlja ]30.(HM> kvadratnih kilometrov osvobojenega (»zemlja ali ve«" kot polovico (vlotnega teritorija Jugoslavije. Na tem osvobojenem ozemlju živi pet milijonov prebivalcev, kateri potrebujejo takojšnjo polno«"* UNRRA (United Nations Relief and Rehabilitation Administration.)
Maršal Tito, je rečeno v o-menjem poročilu agencije Tass je bil priznan kot vojaški vodja po vseh zaveznikih, toda ljudstvo, ki podpira njegovo armado, nima zastopstva, ki bi moglo direktno predložiti po-trdhe jugoslovanskega ljudstva organizaciji UNRRA.
Poročilo da'!je ugotavlja, da je 1 »i It* legalno ali zakonito mogoč«' priznati Titove bore«* in enako je tudi mogoče legalnim potom «lati Titovim silam pravico ipredstavništ va v I*. N. R. R. A.
Pravila te organizacije, pi-še pomčilo, >o bila sestavljena tako, tla j«* lahko dovolilo zastopstvo Kran-coskemu narodnemu o«lil»oru ta odlnu- tndi ni priznan, kot legalna ali zakonita vlada Francije, radi če-sar bi se moralo vključiti jng<» slovamsfco provizorično vlado na isti podlagi, pravi rusko po roe i 1 o.
Vstop.'te ta mesec v članstvo Rdečega križa.
Italjanski kralj Viktor Emanuel III. je včeraj naznani. da se je končno in nepreklicno odločil, da se bo umaknil iz javnega življenja in da bo njegov sin princ Umberto Piedmontski njegov namestnik one ga dne, ko bodo zavezniki vkorakali v Rim.
Viktoi
Rusi odlikovali častnike in može ameriških vojnih sil
Washington, 11. aprila. — Rusko priznavanj«* čeK«lalje večje vloge in važnosti oboroženih sil Zdr. dražv, je bilo odražam* danes v {»osebnih slovesnostih, ki >o spremljale izročitev odlikovanj, katere je v imenu svoje vlad«* izročil državnemu t tjniku Ifirllu sovjetski {K»slanik v Wasliingtonu, Andrei A. 1« romvko.
Emanuel, ki je star 74 let, je zasedel italjanski prestol leta 1!MXI /a odstop se je o<!ločil po mnogih lazgovorih z najvišjimi zavezniškimi zastopniki. Tudi potem, ko se bo umaknil i/. javn«*ga življenja, 1m> št* ohranil, naslov kralj, toda lie bo imel lunlteiie kraljevske «»bla>ti. Xjeg«»v <iit pa bo vladal pod imenom Kia jevi na mest uik_
Kraljeva izjava je'bihi po-tlana po radiju ob t>ni popoldne in njeno U*>edilo je na-sl«*«lnje:
'' Italjanski narod ve. da sem bil vedno na njegovi strani v težavnih in srečnih časih. Ve, da sem pred osmimi meseei napravil konec Taoistični vladi in sem d«»vedel Italijo, ne g'e-«le na kako nov	i*« -riziko.
na stran Združenih narcnlov v lnirbi za «»svol»ojenje proti tni-eizmu.
441taljanska m«irnariea, zračna sila in armada, pokru ne mojim p«»ve^jem. s<. zadnjih o-sem me-eeev lu-ust rašeiio bore ramo <»b rami z zavezniškimi! j >una jskem armadami. It;iljanski pri>p«'Vek k zmagi bo in nt«»ra biti v«*dno
l)oIj velik. Prišel bo dan, ko, kadar ImmIo naše rane za cel jene, Imuiio z<»])et zavzeli svoje mesto kot svoboden narod med >\ (»bodninii na rodi.
44 l*a izvedeni, kar sem obljubil zavezniškim oblastim in moji vladi, sem se odločil, da se n-makuem iz javnega življenja tej" imenujem svojeua sina, I'i<*«lniofitskega {»rin«*a. za svojega namestnika v vladi. To i-nienovanje stopi v veljavo s formal n itn prenosom oblasti o-j nega dne, ko bodo zavezniške I čete vkorakale v Rim. Ta sklep, kakor jaz in moja družina trdno verujeva, ll»o podprl narodno edinsivo in je končno veljaven ill llepi-eklieljiv."
"Gen. Mac Arthur ja hočejo za predsednika
UliM'ago. 11. aprila. — V državi Illinois je <Iobil tekom primarnih volitev, ki so se vršile danes, general Douglas Mae-Arthur mnogo glasov, četudi ni (bilo njegovo ime vpisano na J isto z njegovim privoljenjem in je l»ilo glasovanje zanj zgolj izraz želje volileev, da general postane kandidat iza pre«l-sedniške void ve. Nofx-n izvoljen kandidat ni obvezan, <la kandidaturo t tuli sprejme ali upošteva.
Poročila o izidu primarnih volitev iz 758 volilmh okrožjih kažejo, da je do/bil MacArthur 27,863 glaeov, kandidat Binder, ki je politično nepoznana osebnost, pa je doibil samo 1,981 glasov. Država Iljinois i-ina vbega «kupaj 8,727 v%!ilnih okroftlj.
Gromvko je {»oklonil državnemu tajniku odlikovanja za 52 ameriških eastnikov in mo.';, ki služijo v ameriški pomorski in kopni sili. Najvišje o«.Uiko-vanje Sovjetov, takozvani Retl Suvorova, je 'bil podeljen gen. E isen h o w oi* ju, vrhovnemu j>o-veljniku zapadne fronte in bližajoče se invazije. Eisenhower je sedaj v Londonu.
(Značilno je, da je spremljala vsako odlikovanje mala r«le-«"a knjižico, katera dovoljuje! lastniku prosto vožnjo na vseh javnih votzilih, kot so busi, tramvaji in podulične železnice, v Sovjetski Rusiji. Poleg tega je vsak odlikovanee upra-I00000*vi*en do enkrat let nega prostega potovanja v katerikoli kraj v mejah Sovjetske unije in to bodisi z vlakom aH pa s parni-kom.
General Eisenhower in vsi <lrugi odlikovanei imajo tudi pravieo «lo nuijhne dosmrtne {»enzije. katero jim 'bo Lzpla«V-vala Sovjetska vlada. Sicer ar-madnim in mornariškim častnikom iii moštvu ni po sedanjili regulacijah dovoljeno spreje mati tako penzijo, a {»oinor-A«"aki in častniki trgovske mor-nariee pa niso podvrženi tem rcgirla<*ijam, ter se IkmIo, a ko JkmIo tako hoteli, nio^glL {>oslu-žiti pravice, ki jim jo «laje sovjetsko odlikovanje. Sovjeti so namreč odlikovali več pomorščakov in častnikov, ki so se posebno izkazali v Službi /na morju, ko so dovažali zaveznikom materijal vkljulb velikim nevarnostim na morju od strani sovražnih podmornic in
Boj za Cassino
Včeraj so ves dan grmeli zavezniški in nemški topo vi okoli Casgina. — Zavezniški ogenj je b"l namerjen na močne nemške postojanke na zapadnem in južnem koncu mesta, Nemci pa so obstreljevali novozelandske postojonke na grajskem griču proti severu.
Xemci so
tudi s topovi izstrelili propagandne letake, ki pravijo, da so Amerikanci zapustili doma lepa filmska gl«*-daHšča in >očnate steake in jih prosijo, tla naj govore na nemško radijsko postajo v angleškem jeziku.
Trije majhni sovražni napadi na Anzio s«> bili o«lbiti z o-gnjem iz možnarjev in so imeli pri tem NVmei težke izgub«*.
Dvanajst nemških aeropla-nov je napadlo pristanišče v AiDziu, toda en aeroplan je bil razibit s protitančnimi topovi. «><len pa je bil tudi mogoče poškodovan.
Avstrijske tovarne bombardirane
l'o enotedenskem odmoru, tekom katerega so h<»m!hnr«lirali l>udini]M'-to. RukareŠto in Plo-esti. so včeraj ameriški bombniki 'lhunlbanlirali tovain«> za ■Me--er~ehmidto\ ** aeropbiue v Novem mestu v Avstriji .
Pri napadu j«* brio več sto bombnikov in drugi'h aeropla-nov, ki so vrgli mnogo ton I m m i ) >.
Drui»i bombniki pa so napa-«lli M«'sser-<-lmiidtove tova»rne v l>a«l Voslov, 10 milj severno in v Fis«'hanu'nd Markt, J5 m s«*v«*rovzho«lno od Dunajskega
Xovega mesta.
Berlinski radio poroča o silovitih zračnih bitkah nad Av->1 rijo.
Kitajci pričeli novo ofenzivo pri Salweenu
Kitajci so včeraj pričeli novo ofenzivo pri Salweenu v »Junnan provinci ter pritiskajo na 7."} milj dolgo cesto, ki pelje v M i jitkijino v Burmi, v liame-iin. da se združijo z zavezniki, ki iz Indije prodiraj«) v severno Burmo.
Kitajci >o že dospeli d«> Mi-jitkijiiuL ceste na kraju, ki je oddaljen od Bunnske eeste samo 4M milj. Zaradi zelo teža\nie pokrajine pa ne bodo mogli kaj naglo napredovati.
BOJI V INDIJI
Angleške in indijske čete so s svojimi protinflpadi olajšale japonski pritisk na Kohimo v vzhodni Indiji. Po poročit i h. ki prihajajo z indijske fronte, j«-mogoče skkvpati, da .Japonci palagoma prihajajo v veliko zavezniško past, v kateri bo«h» njaibrže uničeni.
A dm. Hart preiskuje okolšeine napada na Pearl Harbor
Admiral Thomas C. Hart je
Zarota v Mehiki razkrinkana
Policijski načelnik v mehi škom glavnem mest ti M^nel Z. Martinez je aretiral 14 'ljudi, med njimi enega sip kega i/, delovalea bomb, ki s«» obdolže-ni. da so skušali umoriti predsednika Manuela Avila t'ama cb«>, dva visoka državna ura dnika in bivšega predsednik.i Plutareo Elias Oallesaa.
Martinez pravi, da so zarotniki hot«»li umoriti pre<lse«lnika Oamacho, njegovega brata generala Maximino Avila (Vama eho, ki je prometni tajnik Ln tajnik javnih del, oil»rambii<*ga ministra generala Lazaro Car <l«*Tiiis in bivšega pre«ls«*dnika Oallesa.
Camachov napadalec umrl
Artilerijski poročnik Antonio de Lama Rojas, ki je skušal umoriti niehLškega predsed nika Manuela Avila Caiuaclio v {»onedeljek, je včeraj umrl vsled strela, ki ga je «lo1»il v ledice, ko je skušal pobegniti vojaški straži.
Hrvatje okliajajo "neodvisnost"
Hrvatski možje in žene. ki so zaposljeni na prisilnem delu v nemških industrijah, >o »e
Žrtve zračnih napadov
Angleško notranje ministrstvo j«' naznanilo, da je'bihi pri zračnih n.apa<lih v man*u v Angliji utbitih 27!) ljudi, {»a jib je bilo ranjenih.
Finci zavrnili pogoje
Poročilo iz finskega glavnega mesta pravi, da je parlament na p osebni seji potrdil skl«»p vlade, «la zavrne ruske r^:; mirovne pogoje, ki jih je Rusija stavila na prošnjo Finske.
prišel na Havajsko otočje in j zbrali v nekem mestu v južni preiskuje okolščine zahrbtnega japonskega napada na Pearl Marl>or 7. d«x*emibra, lfM-1. A«l-miral TTart najbrže preiskuje \Vc podrolbnosti japonsk«iga napa<la, da iIki do1>il dokaze o krivdi tedanjih poveljnikov v Pearl HaHborjn admirala Husband E. Kimmela in generala Walter ja C. Short a, ki bosta najbrže prišla pred vojno sodišče.
V januarju je mornariški tajnik Knox objavil, da je do-ločil atlmirala H a rt a, tla flberc ]HKlatke za sodnijsko obravnavi! proti Kimmelu in je «lodaU da 1k> obravnava še predno 1>«> končana vojna, ako «1k> {»oložaj varen.
X«*mčiji, da obhajajo tretjo «»b-letnico vstanovitve neotlvisn«* hr\*atske tlržave. To poročilo je 10. aprila poslal berlinski ra «lio in ga j«* sprejela radijska postaja OWI.
Ko s«► izdani Hrvatje obhajali to nesramno obletnico ne kje v Nemčiji, je nemška uradna časnikarska agent ura I). X. B- sporočila o Hitlerjevi čestitki Pavelieu z naslednjimi j besedami:
"Ob priliki hrvatskega narodnega praznika je firer poslal prisrčno hrzojavno voščilo Ante Pavelieu, načelniku hrvatske države.
POSVETOVANJA PRED NAPADOM NA HITLERJEVO TRDNJAVO |

Poveljniki zavezniške zračne sile proučujejo zemljevid Evrope ter izdelujejo načrte sovražnega napadanja iz zraka/ za nove zračne napade na Hitlerjevo trdnjavo.
Predsednik na počitnicah
Mrs. Eleonor Roosevelt je na svoji časnikarski konferenci včeraj rekla, <la je prepričana, <la se bo {jreilsetlnik s svojih počitnic na jugu vrnil v Mjšem zdravju.
"Počitniece je že dalje časa potreboval," je rekla, t4in sem
Novi domovi za Ruse
Koliko miljonov Rusov je izgubilo svoje domove? Nikdar tt^ga ne homo vedeli. Oblasti otlgovarjajo 44 strahovito števi lo" ali j»a "<lt*set in d«»s»'t liiili--jonov.
I I	'	*	------T
Me«Item ko Xemt*i na svojem vesela, tla jih je mogel vzeti." umiku {»ožigajo in rušijo vedno Neka j>oro«"evalka je Mrs. več domov, Vse-nnijski «Mib«»r. Roosevelt \-prašala. če kdaj za arhitekturo v Moskvi noč in skuša prigovarjati svojemu dan izdeluje načrte za preob- možu, dsi ne bi preveč tlelaI. novo.	I "Niktlo ga ne more odvrni-
Chini tega odlxtra so najl»olj- ti, «la ne bi delal preveč," je ši ruski arhitekti. Odbor za'odgovorili, arhitekturo bo izdehi1! načrte|
za moderne hiše za eno, dve! Schmelling pozvan na boj
ali štiri družine z vrtovi in x, ,, . ..
^črnska voja-ska časnikarska
drugimi udobnostmi okoli hiše.
Postavili bodo tudi tovarne, ki iboflo izdelovale sestavne tlele hiše. Kna taka tovarna že olbratuje v NLžnjem Tagiln v Uralu.
Nemci bombardirali London
Sinoči so nemški aeroplani po 31. marcu zopet prvič napadli London, toda napad je bil zc4o slab. Poročilo ne pove, ako je padlo kaj bomb.
služIm, ki je ijaistanjeua na Norveškem, je 10. aprila naznanja, <la se nemški boksar Max Schnelling nahaja nekje blizu Rima, da se 1>o boksal z nekim madžarskim (boksarjem, ki je patlalee na fronti pri Oa<-s i n u in ga je pozval na boj.
Nemško poročilo pravi, «la mati žar sk"» boksar pripada isti skupini, v kateri je alužil Max Schmelling in so je o«llikoval na Kreti.
THURSDAY. APRTL A HH4
—
traiwtukn l. un
GLAS NARODA"
1
	
	TSR ISU STRRBT. NRW TORE IL N. I.
9mm * mm	
51*1 Year	
*WIM Naroda" U laaaod every day exoeot Satardaya. Sudan and Holidays. Xoarty 97. AdvortSaement Agi nwmt	
ia caw,o um	ro v1ua LIST za ZDBUŽBNE DKŽAVB IN AANADOi u POL LOTA S3-50; ZA ClDTKT LETA «2.-.
**Olaa Naroda	" lotoaja vaakl dan lavsemN sobot, nedelj in praanlkov.
«ULA* MARC	ma", ut wb8t ink street, NEW VOKK U. HL V
FA&I8T0VSKI KANIBALI
V živalstvu so redki sliwraji, smolo.. Zelo malo je verjetno pri katerih }>i raziskovalci in .la hi imel njegov "genialni učenjaki <ir*>^]i ugotoviti, da bi^lirii" 'kaj ve? siwV na notra starši zaradi lastnega obetan- njem bofišeu. ČV bi pokaza-ka. požirali svoj lustni /-aro<l ki taka *wjet<nort pnisijafeke-V kolikor pa >o taki slutnji, k<i ir:i Tiotarnjo^ra zloma — sniiatra-
... 1 .	,	•	, • ,	• .	,	S»Cl JC UUUOIU IWU1A.W Kfik SWlUf
jezHa^t	.nun., .n« pa.	ta	'"THV ^^	^ &
deiite»v. Znanost jiAi uvrs**a nmnx^ irotovo no l>rk,otey|0 zamenjati za novega mcMi kani bale. Xe daje jim sledile laškemn receptu. Hitlor-'^ jni ^ ^ z ^
torej po^no častnih naslovov, .m no lm .-podil Roielista* in Wr^nojšhui novoletnimi vošči
A Afriki imamo nekai za- mogoče poslnl v T>erclil<*s^ad-,r -,,	., .... - , ,
...	, . .. *' „ _ , 1 .	v ,	m cw>\ eMceai priložiti se dober
nilskih plemon, k; jim <*1 den. da postavi na celo noro
sa do ojisa zadiši pooo-nkia last- ljmti, ki naj l»i se pogovarjali
nih braterv, oe tujih pri tri"tek<*v z zavezniki. Xo. tako se no bo
NOVOLETNA POSLAKKSA SLOVENCEM
KENNETH MATME WjS
Naj bo na ^vetu že kakršnokoli poiiiia,njkanjo7 dobrih nasvetov ne zmanjka nikoli. Nasvet je poceni (lahko ga spra-
e-pa
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
KDAJ BO RES POMAGANO NAŠIM V JUGOSLAVIJI?
TITO ZA JUGOSLOVANSKO FEDERACIJO
(Nadaljevanje.)
44Xa> prvi «*iIj j<* svobodna fiHlerativmi Jugoslavija," je tadaljoval dr. Souxllaka. **Tcnla to št« ni dovolj, da 1h> zajaan-«Vn mir na Jialkauu. Imeti moramo balkansko federacijo in prvi korak k temu je zvt-sza im*d Jugoslavijo in Bolgarsko. Ibii^ič bomo ]>ov;bbili Albanijo, tla vstopi s j»opoluimi in enakimi pravi«'Jimi. Potem bomo dovolj močni, da cmUmJcuio vsak itn pad, pa naj prido od katero sti ani bov«\
"Kar se tiče Gričke, mora .biti tndi vključena v fwlem-» i j«, ali pa moramo imeti ž nju stalno zvezo. To seveda je odvisno od (ir&ke.
"Prva balkanska aatauta je imela samo en eilj — tiščati Boltfarsko k tk»m. Poglavitna sporna kost med Jugoslavijo in Bolgarsko je bil stalež Macedonije.
" MifJiin da je najboljša rešitev tega problema, tla je »lana Makedoniji popolna avtonomija v federativni državi. S tem končan jugoslovansko-bolgarski spor.
"Scvmia mislim saiuo slovansko Maoedonijo. <Jrška Ma-ccdouija. seveda pripada Grški in je dH Grške.
"1'oprej je mogoče ta del Macedonije imel slovansko večino v prebivalstvu. Po izmenjavi turško-grškega prebivalstva pred več kot dvema desetletjema pa so bili z grškim denarjem \ Maeedoniji naseljeni (irki iz Male Azije in je sedaj del (»r-čije. Prepričam sem, <la se moreta Jugoslavija in (irska prav lahko hporatzuuieti glede svojih mej.
"Z osirom na našo severno mejo, mislim, da vprašanja onih Slovencev, ki so bili pod italjansko vlado in celega Aanja «rle<le Lutre m- bo tako težavno rešiti po tej vojni, kajti prav gotovo bodo mednarodne jame>čine za manjšinske pravi
ni na ra-Z]w>la:?o. Že večkrat srtr*«!iTvadar 1k> Hitler padel saiK> napisali, dsi sta fa^i%em in bo to smrtni pndoe. Ni važno.j liaci'/eni no«iloa na.iogabnejše-,kdo bo morilco. on -nm ali kdo i'a ba'barizma in apostola po-,drue:i. TTiitlerjeva smrt jo nso-polno^ia divjai:tva. S tem, da.di /:iy)isana. S streljanjem Oia-je Mussoliin fK*>ta\il ob zini na in n.jesr^vih pajdašev jo >ain
lasten«;a zeita, jo vsemu «Ve-in dokazal, da j<' fašizem zver.
žre ^vojo lastno zarode. T>a-; 1<Č	od t«»na. da »»• ščitili fa-
<i*tovskoffija razjK>jaiika iriofn grofa Oiana, pot eni' ko mi je ustrelil lastni ta-tt. saj s toni Mussolini ni nič drugfga napravi!. kakor samo ti^-to delo ki ga bodo v fašistovskih hi nacističnih vrstah morale opra vljati ljudska iŠča, ko l»o vojna končann Mussolini jo -toni napravil zaveznikom samo miJijlino uslugo in prav nič drugega. Bolj zanimivo ji* oz<lajo v >o zadeve.
Hitler --e je spravi! nad ('ia na, de B<.»na in ostale fašistov-sk<k koiifeje, ne zaradi Izdajo proti ^fusHfdiniju, ne zaradi tega. ker so mog<><V s svorjim posti>panjem <»ddali milostni strel iaškeinu napihnjenemu oe«ar?tvu, pač pa samo zato da bi s tem ostrašil s vaje lastne naciste <loma. Cianova smrt in smi-t n jihov ih paj^lašev, to naj bi služilo kot resen v
bi jih laski primer hotel zapeljati: To je prvi zaporni ogoinj notranjega nemšfkega bojišča.
Ali kr\^aivo maščevanje Afu^-
^kMplozije naznanja ostal<fnii svetu samo popolni zlom fašizma in razgalja šibkosti nacizma. Reševanje Mussolinija iz Abiucov in ponovno nacistično
se fašizem uveljavil vsaj v tistem dolu Italijo, ki so ga «a-«?edl'i Nemci, vse to so je ]>o-kay.alo kot jalovo dc-lo. ACus-«olini i-n nit^gov i prusijaški 7»ri-klrHlnJki so izgubili s^omj vsako vrednost za prusijaško-ga okupatorja. Mns>o] in i je obmolknil, saj svojim fašistom ni imel več kaj povedati. Velika višina pravmvornih fašistov so je po lai3kih navadah obr nila od Afussoli.nija samo zato ker ji ničesar več! nuditi ne moro
Ali faŠistovMkS veljaki bi
i*e. Mi seveda bomo jamčili pravi<*e v so m manjšinam v mejah solin? in Hitlerjevo duševna nafte ck*iele.
'Meja med Jugoslavijo in Italijo mora biti določena naj več na podlagi zdravih gospodarskih pravic. Narodno manjšinske predpraviee na obeh straneh meje morajo iti na <d>e strani kot zid na eno in drugo stran.
"Mesta ob obali Istre so večinoma dtaljanska. toda zaledje .je v veliki večini slovansko in gospodarsko so si meti seboj odvihui. Italija je imela Istro 2T> let in je zatirala slovansko pr«4>»vaMvo. Mi pa verjamemo v svobodo. Zanimivo bi bilo, *o bi mi imeli Istro toliko časa, pa bi videli, kdo vlada bolj-vo. Slučajno je sedaj že zastopnik italjanskih manjšin v na-M-ni krajevnem slovenskem svetu."
(iladajoč skozi okno, kjer so oborožeai partizanski vojaki z rdečo zveedo *tali na straži, je dr. Kmodlaka omenil nekatere dogodke v svoji diplomatski karijeri, ko je Ibil poslanik pod > lado kralja Aleksandra v Vatikanu, Berlinu in Madridu. Svojemu mestu v Madridu se je odpoved«! leta 1929, ko je kralj Aleksander vpeljal diktaturo. Leta 1926 je bil dve uri v razgovoru *z Jurijem Oičerinom, sovjetskim vnanjim komisarjem, ko je Moskva iskala jugoslovansko priznanje, toda Beograd je priznanje odklonil.
Z ozirom na možnost, da bi Rusija priznata Titovo vlado, je dr. Smodlaka rekel: ""Mislim, da je Sovjetska unija v sporazumu z Zdruaeulimi državami in Anglijo glede zadev A ugog-lavijG. Sedaj še ni vprašanja o takojšnjem priznanju.
"Sedaj izgleda, kot da vko tri države še dalje obdržujejo 'j vezo 7. iv/zgnano vlado. Naša vlada pa ni priznana. Za svojo .•Inipno stvar se moramo boriti in umirati, toda ne zaslužimo diplomatskega, priznanja. Mi1 smo samo nepoznani prijatelji.
''Mnogo Jugoslovana j v, ki so dobri rodoljubi, se še ni od-iocilo, da bi se borili z nami in sedaj ničesar ne delajo. Priznanje pa jih bo takoj privedlo k nam. Naš sedanji etalež je *aino, da je maršal Tito priooan kot zavezuiški voja«ki poveljnik."
Glede notranjega položaja v Jugoslaviji je dr. Smodlaka rekel: 4 •
"M iti Um, da je bil večji del Mihajlovičevih četnikov že po-it. Večina njih so pau-srbi, ki podpirajo staro koruptno vlado
44 Kar pa se tičo.Maačkove hrvatske stranke — je Maček isfiuiiii. Pošten mož je, pa obenem hrvatski narodni nazad-iijaL Ni dober demokrat. Večji del ljudi v njegovi strani je sedaj na naši strani. Sliiial pa sean, da Maček sedaj išče spo i a ziima z beograjskimi nazadnjaki m z zamejsko vlado v Kairi.
44Po vojni bodo imele vse stranke prostor v našem sistemu. Katoliški slovenski klerikalci bodo se dalje ostali katoliški klerikalci in bedo igrali svojo vlogo. Ravno tako bo hrvatska kniftska stranka, ki je močnejša kot pa komunistična Kt ranica.
" Vse, kar hočemo, je svoboda in demokracija!"
Hitler Prusijakom pokazal, kakšno io lahko njegovo slovo. V-'a'ka di'ktaturn k on"-a pod idareem mo'ilčeve rr^ko.
riiano, Ntarinelli, Paresclii in Got-tardi so nasilno likvidirali. To je nasilna likvidacija nasilnega režima. Hrrfpna povzili-govanja in povrlirevanja. kri-čoče parade in histerične fanfare, napihnjeno bahavosti in puhle kričavosti, nasilja in korupcije, nbosinska "junaštva" s strupenimi ]>lini de Bona in letalski masakiri Oiana, zinsf goslavni pohruli in cenene pre t n.je, ogromno tatvine in sleparije. '<lahtaujn s Slojadinori čem (^o. in z vtseinj cvstalimi podobnimi mapihnjenci na ce leni svetu, ropanja, ]K>žigan.ja in trebi jen ja slovenske zemlje — vse to jo končalo z nekaj streli iz pušk, ki so jih Verjetno držale krvavo prus-ijašike roke. Rjave srajce so preluknjale svoje čme fposest rime.
M^ussolini ni lno^el, ali pa ni v .. °^"!ihoiteJ rešiti svojega zeta in naj V	boljšega prijatelja; v n.jegovi
trlavii >o se gnetli vzori starih i i m-skili moicotcenr in po njih h ^e je ravnal. onkhat. pttied smrtjo je hotel zaigrati tipično laško fanfaro®ado, zvest svoji dosedanji karijeri. Nobena žr-tov ni prove] i k n za domovino p;i če ta žrtev prestopi tndi prag domače hiše ,to naj bi bila vaba 7.a oufcahujočo fašistov-
1.	Radi imejte Angieže. Ajn-gleži so majhesn narod, ki so staln > v borbi za obstanek na svojem otočju proti Škotom. WeHiom. in Ircem. Potrebujejo prijatel je v, o<l kcxler koli bi l.risli.
2.	Obnovite tradicijo Gospo-svet-kega polja. Ustoličen je bi
{o irooderti^zirali. Nemški Korošci (če jih bo šo kaj ostali*) naj oh tej pri M; i prebirajo dokirnente o nemškem gospodova nju po slovenski zemlji od leta dalje, ko je bil pivi nemški vojvodii ustolieen. Ob to j priliki bo ta vojvoda lahko i>roypn«tfl svoj prestol pravemu slman~komu vladarju. Slovesnost bi morala biti ravno tako slikovita, kakor pair i jar halna, ker bi pofenr najbržt jiihčo no romal v Obera-inerijau.
Povabite maršala Stalina ria «>bi-k v Ljulflijano. Ra-zivm-' . " Ijivo j«- za vladarja Rusije, da si }h> vel?ki evropski »vojni o-1, gleda Ljubljano; <lobro bi bilo sponi ni t'i ga na to. Paniet.no pa bi bilo da <ž njim povabite 1u<li Churchilla, ker en sam rotvok vendar no more biti na komrresii.
4. Pozidajte poc ušenu» vasi v Sloveniji — ali ne lepšo, kakor so bije poprej —- saj to je ne ,ča.fn ni bilo.
ustolič nje z namenom, da bi vrst(1 ^^ ta 7;u]
Iz Kaira v Kgiptu je lijlo 11. a|>rila [K>slano ]K>r<n"'ilo, Ui pravi dosledno tole:
4*Hritski vojaški zdravnik, major N e \v Zea'Windsk«^a zdravniškega kora, je danes v razgovoru - časnikarji opisal trpljenje in težave .">.">0 partizanskih zdravnikov iu nekaj stotin povečini neiziirjoni'li bolničark iu strežnie, ki nudijo p«»-moe ranjenim in lK>lnim v Ti-tovi armadi, katera šteje 250,0(K) mož in žensk.
"Zdravniški major je bil tekom zimskih iikswv.v gorah Bosne in Hrvaške ter je na lastno oči videl kako veliko po manjkanje zdravniških potrebščin trpijo Titovi zdravniki iu izraizil je upanje, da se bo temu skoro odponioglo. Zdravniki in bolničarke nimajo niti zadostnih obvoz, ka j še|»» zdra vil in instrumentov.
"V vojaških bolnionh maršala Tita Ne uporablja v nemalo slučajih navadne ročne žage. mizarska dleta in Štiri palce žeblje, kot "operacijske in>t riimente.
4'>ilravnik j.je navedel slučaj mladega deki'eta. ki jo bila ranjena v kolku in je vkljuh temu napravila JO milj dolgo pot ]«eš. Ko jo bila zdravniško pn^hnlana., je) bilo dognano, da ima v k<^>lku zlomljeno ko^t in ji bo treba noj^o o<lrezati. Druge pomoči v lijonem siu-
»iiogočo! Ne pozabijo pa na tekočo vodo iu elektriko! To ne bo samo |M»večalo udobnosti, pač pa bo postavilo Slovenijo prod Anglijo, in s- tem si boste pridobili spoštovanje naših velikih ameriških zaveznikov.
" 'Hotel sem ji dati lokalno inestezijo,' je dejal zdravnik,
•toda ona je to odklonila le ko«'-, da j«- potreba drugod večja in nnjiK-jša — ona jo dejal, si 1*> pela medtem, ko ji bodo od žagali nogo. To jo tipična 1110 rala jugoslovanskih pa rti/.a nov. moških in žensk.*, je pri pomni'!i major.
"'Obveze, je povedal zdrav »lik, so tako dragocene v pa rt i zan-kih bolnicah, da jih perejo in zopet uporabljajo — prati pa jih morajo bretz mila, ker tega zelo ]>rj41ianjknje. Slana voda »luži kot razkužovalno sredstvo v največ slučfijih.
"Zdravniki so odvisni zdravilskih ]»otrel>ščin največ o<l zajetega matorijala, ki ua partizani prinesejo iz bojev in -popndov 7. Nem-i. bomienh rabili doma izdelano in pletene krpe in r»|H»r4' za zlomljeno ko >ti. Volna jrorsk'rh koz -e veliko uporablja za obvez«* na Itojišču.
"Ranjeni partizan po^o-to ne dobi zdravniško o>krbe po več dni ali eel o tednov potoni, ko je bil prepeljan v najbližjo vas. Zdravniki ne morejo biti povsod. k«-r jih je premalo. Ka njenee prenaša često m;i tnalah in pot je navadno mučna, ker polje po hribovitih krajih. Zast rupljeiijo krvi in pri-ad povv.roča limono problenw»v zdravnikom in v-o to izvira -o veda največ i/, pomanjkanja zdravniških p< trebščin. Tekom zime so povzročale pri ranjen «ih velike testa ve omrzliiie, kaj li pogosto ji* vzelo Več tednov preden so nio^li ranjene .-^praviti v bolnišnice v gorskih krajih, kjer je bolj varno.
""Bolničarke, je poivodnl) čiste in pomagajo zelo veliko v vzdrža-1»ju morale med bolnimi in ranjenci, toda niso izurjene in
manjka jim j>otrobšein. ki bi
•nja komedija imela ne<kaj u-speha pri lahkovernih navdu-»nih pol^ntarjih, mogoče) pa iih to niti ni nioarlo vrč spraviti k sf'bi. TV^srodiki na ruskem l>ojiš«v*ii preveč .jjis-no kričo, da ie fašistovska slava onto at za vselej pokoipana.
Tz vsega toga jasno sledi, da je tudi ta komedija, ki sta jo
RACIJONIRANJE 2IVE2A
Predelan živež — največ zelenjava. sočivje in s*adjo, modre z^lraviuski majoi
f». Izučite zadosti sprotnih znamko AS, B«, OH T>8 in ES v delavcev. Pustite v nemar du- knjižici 4, so veljavne do 20. Iiorvni'ke, odvetnike, profesor-	Vsaka velja 10 točk.
je in urednike, ki rastejo po Meso in maščobe. — Rdeče ...	, .
Sloveniji kakor gob^ po dežrjn. ,/IinTltfko	n« y>S. E8 in :,l!l !,lor:,1<' IMH'n	»»denje
Moč modernega naroda se meri p^' v knjižici 4 bodo veljavno	ranjeiUM-m in bolnim,
po spretnost« delavcev, to je fU> o0 ma ja. Vsaka je dobra ! "Ti^žko ranjeni partizani, ki l.iudi. ki zna.)o napraviti m ]>o- 7a 10	'ozdravijo, niso poslani nazaj v
pravi.,ati precizne inštrumente	boj. pač se jih dodeli po možno-
m drol»r>vja bencinskih motor-' Sladkor — znamka v kn.p '	1
žici No. 4, dobra za 5 funtov, -11 «" 1"» sposobnostih u-
fl. Določite enikrat za vselej, veljavna do 31. marca
pravnim političnim odborom v
kaj je in kaj ni slovonwko. zato Zuamka 40 bo veljavna do
da ibi se tujci lahko pričeli uči- 28. febniarja 1945. ti -vašega jezika. Kjer ** trije 1 Čevlji — znamka 18 v knji-
celoti spodletela. Kadar bo odbila ura splošno «odbo vseh •krivcev sedan-jei vojno, bodo morali tudi prizadeti priznati da je pravica samo sledila tisti lahko vendarle še za nekaj časa poti. katero sta vzoln pod no-služili Hitlerju. Služili za no-,?0 TT'tlor in Arnssoiini.
v o, skrivno Hintmlerjervo mrož- j__
je na notra njem, pm-sijaškem
^bojišču, ki je po poraaih na ^e pozabite krvavečega na vzliodnem bojišču i-n po nepre-siamem boirtbardiranjn nem-
z rož i rala Hitler in Mu^ofrina. v Slovenci, tam je pevski zbor.	^ [n zrakoplovna znam
roda v domovini! — Pošljite Vas dar se danes Slovencih tnest, že močno zrahljano !skemu Pomožnemu Odboru. Ar zadnjem času ima Hitler! 1840 W. 22nd Place, Chica- vili vzroji mednarodnih zaple-
<pa sta samo dva, se prepirata 1, v knjižici No. 3. o slovenski slovnici-
7.	Zenite se s slovenskimi dekleti. Drugače vami jih bodo drugi narodi pobrali, ker vedo, da -o najboljša in najlep ša na svetu. Prešeren, ki je napisal- 4'da ni take je mladenke, ikol naše kwi je dekle," bi moral pred preki sod, zato ker je izdal narodno tajnost.
8.	Tirajte tenis in nogomet Samo tu se bodo lahko uvelja-
"Britsko-anieriška pomoč jo zdaj nekoliko večja, toda zdaleč ne zadostuje."
(Daljo jurti.)
kot vojsk o vod,pa iprecejšnjo go, HI.
asi
imajo velik uspeh
11 jajev po (končani v o.jni (vsaj tako itjiamo) v teh pa bi Slovenci 7ie smeli zaostajati.
9. QcLprawite v Trstu vse mogoče carinske dajatve, ta«ko da bi imeli vsaj eno luko na | j svetu, kjer bi se potniki z užit-11 kom izkrcali. Mogoče pa so ti Wipi vendarle pretirani.
Spomenica prezidenita Wil-sona. jo imHa T4 took. Atla«nt-sika poslanica jih ima 8. Kiakor vidite, je tale nefeje med obema.
"Bafcsovica"
6
Vi l^kko načenjate kupovati Vojn« Hranilne Bond«, da kuptijete znamke sa 1« 10 centov. . I
VBI ne moremo iti na bojišče ae vojskovati proti sovražniku svobode; — pa labfco pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WjLR BONDS in ZNAM KE redno.
SPISANA V ANGLEŠČINI -^tl
VRTNARSTVO . . . SADJEREJSTVO . . . POLJEDELSTVO
1IIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIUII1III
Garden
ENCYCLOPEDIA
Cena knjige:
$3.50
Združeni narodi potre bujejo ves odvisni živež, ki ga je mogoče pri delati v Ameriki . . . Vsak lahko nekoliko pomaga, ako mu je mo goče letos obdelati VICTORY VRT
Pripravite se za to delo že sedaj!
V LltfNI IN TKPEŽNI PLATNENI VEZAVI
Skoro 1400 strani —
750 Slik
Popolni voditelj za vaj vojni vrt.
Papain« vaaka beaeda, vsaka stran, vsaka slika — maoro NOVK snovi novih Ilustracij!
edina vrtnarska enciklo
pedua za domaČo potrebo i
NM viaokih besed — vaa jo
Tukaj jo v eni aaad knjtd VSE. KAR VAM JE TREBA VEDETI O TEM—KAR ŽEUTR PRIDEIJVTI1 10.00® člankov vam pifcifcai pojasni vso • vrtnarstvu, • aa4Uvl la sejanju, o cmJcsJo In oskrbi vrtnA Najnovejše »a jo VRTNABSTV^ BREZ ZEMLJE; nova neUik n uničevanje ikoJljlvcov, fojenje divjih rastlin, novo sestavine evetUet —
v Zdruienih driavah, sa vsako In vsako sezono.
To knjigo je MOUR, B. 8. A., vrtnarstva, ki ga ranijo
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.
TTTTRSDAT. APBTL 13. 11)44
TflANOTLJINt
Vesti iz slovenskih naselbin 1 ss
Mtatolje te m i ajtel MbtJ I^MVjkK

Qhpi&L
X A /C NA NILO SKJK.
Y>en» tetini, ki i*o jim bile i a/.deljen« po SANSovili zastopnikih članske kartice, te*r so že os<il>no obvcKeeui, tem }m»1 (Mi: -o tokrat naznanja, -n« prihodnjo sejo po«lrnKmiee, ki bo ▼ »"sila <kne Ifi. aprila ob •t. uri ftopohlne v «tvor an i Sa-moKtojne** društva IVnnovina.
Pridite člani in članiee in iK>vejte svoje osnbno mnenje. Vsakemu Slovencu jo (iano na razpolago, da se prostovoljno izrazi na tej e-^ji.
Visaki, k i čut i z našim trpečim narodom v -tari Homoviai. ko Se bori za svobodo svvje domovin«'! Mi nc smemo kar tako gledati in a i vzeti aren samo tisti čas. ko v fcisopisih cilj,ino to strašno trpljenje, molitve in preganjanje. Ne, ne smemo, atnna-k združimo se in ^Kolpirajmo kjerkoli moremo in v Var nam razmere dopuščajo
Ker te to prva «<\ja, na ka tem so vaH!j»>ni vsi člani i*i člam«?*\ se pričakuje od strani čin ostra kaj »več kooperacije m zanin anja za gmotno podporo v -kbid SANSa Res, da na v»*e stran! dajemo in podpiramo Komaj je ema dobrodelna kfnigpanja xaflcljwVnn, i.e ima-ii'o dr.isro. tre*jo, itd. na vrsti. Vendar to nič ne <le, naš slo-\oni4ci narod ie vedno priprav-! ♦>n, da rad pomaga kjer se pomioč |>ot rebn ie.
Torr i 5e enikrat ne ponovno vr*H:ni. dn ne poznTiite/po
dre/Mičae	na nedeljo 16
IU»>-<Im <i.b .1. uri pr>poMtk». o, /ilr.tvom
F 8mnrle|, taj Bit'iberton, Ohio
! IflJKA M KI) PŠENICO
Vidim, da mi je naročnina ?!.» ias Naroda" pri kraju in n«nra:i;.. obnoviti poprej, kot bf ni /.'lostatvlcar. Tukaj snuo s.iii m 4 Slovenci; 2 Slovenca in ? Hiti« rja. Tako se dobijo * •'.it !' med plenico, T .epi pozdrav!
O. T Malnar,
Renick, W. Va.
SAfRTNA KjOSA.
Pr< tečeni pondeljek dne 10 aprila je nagloma preminul poznani rojak Joseph Stem v Ohicago, HI. Pokojni 74Npu*£a dva >inova v armadi Strica Sama, eno hfcer, poročeno Methane iv Ohlcagn, IH. ter ene-irra brata in dve se«tri, istota-lio v Ohieagu, eno sestra v Detroitu, Mich., nadalje e»no sf-stro in nyiter v starem kraju v vasi Toplice, pri Kranju.
IK«j v mini počiva, preosta-1 m pa moje na ji »krene jše so
VSEM JUGOSLOVANSKIM STARŠEM/
Danes služi v vojnih ^ilah Združenih držav na desetti>*o-če sinov in hčera južnoslovan-skih staršev in nahajajo >e na oddaljenih frontah Vzhoda in Zapada, kjer se bore proti sovražnikom na^e demokratske dežele. Naši hrabri sinovi bra nijo s svojo krvjo našo domovino Ameriko, žrtvujoč svoja mlada življenja za zmago nad tiranijo nacizma in f a širina in za vzpostavljeni svobode in prav ice med ljudstvi in narodi.
Mnogi nasi vojaki, ki služijo pod slavno zastavo prog in zvezd in ki so sinovi in hčere naših južnoslovanskih »staršev so pokazali hrabrost in odlično?* ter so prejeli od ameriških vojnih oblaki mnogo ugledrih odlikovanj in priznanj, knr med nami no sme biti pozabljeno. .
«Zdi;nženi odbor južnoslovan-skih Amerikancev s tem apelira na vse one starše, katerih sinovi, ali pa hčere, so bili odlikovani v ameriških vojnih si lah, ali pa so že padli v boju, da na* p:sme*io obveste o tem. ker ta odbor želi ohraniti iti zbrati vse podatke o njihovih junaških wislugah, kar bo v trajen spomin na>im padlim in odlikovanim sinovom in hčeram.
V podatkih navedite ime in priimek odlikovanega ali padlega vojaka ter imena roditeljev, >vr=to odlikovanja, vojaški čin, kraj rojstva, starost vojaka, kje je padel in v slučaju offiikovanih pa navedite rasince, radi katerih jebil — ali bila — odlikovan, kakor tuli zadnji naslov vojaka.
Vs' izčrpno podatke pošljite na naslov: The Fnifed Com m'ttee of South Slavic Americans 1010 Park Avenue, New York, 28, N. Y.
(zaključka, da so najjno**nej>4 siobei morale naših vojakov izven Združenih držaiv pisma ki jih dobijo od svoje družine, od prijateljev in znancev.
I'll se moramo spomniti tudi na velike zsisluge, ki jih pri tem delu imajo pošte vojske in mornarice za V-mail, ki v ča-sn «voje«ra «1e\ etnai.-t mesečnega delovanja in <«1 2.m.000.000 pisem niso izgubila niti enega. Zato pošiljajte vedno svoja pisma po V-mail poPti.
V-maH pol" t a -o je razvila za časa tc vojne p povečanjem zračnega prometa i'* radi iz najdi t ve filma IH nwn na ka-terega so p* enesrwa in zmanjšana navadna pisma. Na ta»k način se prihrani okrog OS odst pro-toia, kateri >e zalo lahko porahli za prenos drugih vojnih potrebščin na m»noge fronte.
Sleda j V-mail razna ša pošlo <lo v-eh naših postojank na tej zentlj:. Takoj, ko jo bil odlprt italijanski front prul Rimom* je začela hoditi pošta naravnost iz Orana. K mahi potem ko je naša itiornaji iea pnšla na Marshalske otoke, je prišla tja tnefi V-mail pošta.
KO PIŠITE VAŠIM SINOVOM IN HČERAM V SLUŽBI STRICA SAMA, UPORABITE V MAIL
Do sedaj so že vsi prišli do polet preko oceana nemogoč.
jo bila V-imni! pošto konČ-no 7>Oslaria po hitrem pa miku Toda ladja .je bila torpedirana in končno priplula v nevtralno »pristanišče, k.ie: je bila zadržana skupaj s svojo posadko in tovorom pisem. < M»ia-ti niso dovolile izročitev nekaj mii-lijonov navadnih pi-em, ki so bila na ladji in tudi ne onega milijona V-n uiti -pošte. Toda j V umi1 pisma >*o bila hitro šej enkrat pripravljena in odpora J na preko morja z dtngim klip-| periem. Tn na žalost ni Mlo
perjem
mogočo vadnih
radi na
Vabilo n a
= j in \ eč ne rabite!
ge, četudi obrabljene, pa ne sinejo biti raztrgane, temveč cele.
^Mislite mi te reveže, ki žive S vojaških taboriščih in bi ra-katf.no prinein	= <!i inieli knjige v slovenskem
DRUŠTVO SV. JOŽEFA, št. 57 K. S. K. J. 3 Liriku ter pošljite, kar imate BROOKLYN, N, Y. v Slovenskem Domu na 253 Irving Ave., ~ Brooklyn =
na Belo Nedeljo, dne 16. aprila, 1944
1'ričetek ob (i. uri zvečer.	S
ZA PLES BO IGRA I, MVRSTKX OHKKSTKR 1
i'tulite s družino in prijatelji in se prepričajte, d;i se res = lahko zabavate na naši veselici!	S
1944 WAR APPEAL
o
yo'jt Red Cross at his j de!
nič ukreniti pisem.
Ker V-mail vedno sigurno prisfH' na sivoj cilj, sta voj-ka iik>iiub: ica priiwwcx'Tle, naj zakonsko in dr mre raz-
ln
se v-
BODEČA ŽICA
Ko človek ta-kole kot vojak ali radovednež pregleduje sledove krajev in mest. kjer .je še prave in rnlloči-tvo raje pošilja-'mogoči p:e<l tednom ali tn^se-jo y>o V-maii. nego no navadnidivjala bitka, 11111 je re<lni pei^ti. R mail v i
na primer za oddajanje infm-|joktu — bodeča žica. Ko prl-mbucij raznim bolnicam i/.vrn ha.jaš in odhajaš iz, ujetni^kili naše deželo, in za drage tiska-:taborišč te pozdravlja, sprem-
liail.	I »O li;iv;itllll."	■m.iv««, mu J»7 UU1II
tad i tega je sedaj V- opremljevalec na vsakem kora-abi za več st\ari kot|liU ,n o1) vsakem-vojaškem olv
ne stvari katere je mogočo prenesti na film
A'ojna pobita trdi, da je v enem slučaju V-utad pismo ce-
Kako to, da še nikoli ni bilo.l^ odložilo lo«-itev dveh za k on-
"STORITE, DA BO TA DE ŽELA KEMSKA" — Hitler
Ta<ko je nkazitl Hitler svoji-
ma gMifcijterjame* na Stajer-
iz^nbljeno nobeno pismo jasno |*okaznjejo dva naslednja slučaja, ki -o jih ori-ali prwlstav-iuki vojske Iv nvoimarice. Ko -o ie lansko leto ponesrečil Pan American Clipper in pade? v Tiizbor.n, je ed'uno, kar s0 rešili bilo .'{00,000 V-maii pisem. Pisma, katera so vedeli, da jih je no-il klipper, so bila takoj še enkrat ponatisnjena tam. od kjer so bla odipodana in too-l>et prenešona j^ioko morja jl ed vsako drugo poftto
A' dragem primeru pa je po d\eb tednih, za časa katerih je radi -'lalvega \ rem en a bil vsaki
cev. Nek vojak v Severni A-fiiiki se je hotel ločiti o<l svoje žene ker ni od nje dobil nobene pošte uOkaj mesecev. Ko je vojna pošta napravila radi te
Ija na vsakem koraku in se tudi od t obe poslavlja — bodeča žica. Bodeča žica je tako tesno povezana z vojnimi dogodki
i kakor .ie povezana cutanea z vojakom pešcem.
V bur-*ki vojni so l>odočo žico pmič uporabljali za zaščito prod sovražnikom. Takrat so tudi prvič zafiozgotale na bo-
sa preiskavo, je ju-šlo na d;un.I j'~ 'i'h strojnico. V svetovni da se ie žena ravno tako prito-|™jni je bodeča žica prišla še zeval??. V teku dveh mesečen-,do večje veljavo Takrat se jo je napisala <><) pi-em katera je pojavil pr\'i tank, ki jr pome poslala ]>o navadni pošti. Tn'nil it*-nega sovražnika za bo-vsa ta pisirna no>il neki <par-jdečo žico. to<la iznašli so sred-nik. ki jo bil potopljen. Zato stvo in bodeča žica je tudi v -o ji poslal: V-ma-1 pismo i-n ii lej vojni obdržala svoj ponnen. Obrazložil kaj sC fe zgodilo T^ninitplj ^^	^ A
Tudi vojak jo odpoklical ločil- mor'lkmeP bidden. Svoj'izum no razpravo.	patentiral ,v vvashington-
skom patentnem nradn 1. 1R74. Od tega ča-a dalje se je bmlo-ča /w*a zelo koristno razširila v poljf delsfvn i'n tudi drugod.
----DRŽAVLJANSKI
DELAVCEV POTREBUJEJO1 PRIROČNIK
United Yugoslav Relief Fund potom časopisja naznanja, da potrebuje po celi Ameriki žensk, ki bi šivale obiieko za o-troke, pletle sv etre. čepice, o-huvala, .jopice itd.
Katera ima kaj prostega časa v New Yorku in okolici, l>i mogla delati v prostorih Reliefa. 11 West 57tli St., vsak dan od 2. do 5. popoldne *v torek in sredo, pa od 7- do 10. zvečer.
Katera bi hotela delati doma. 1 »od is i v New Yorku ali kjer koli v Ameriki, l»o iz urada dobila potrebno.
•Kdor 'bi hotel kaj pomagati, naj se ziglasi a! i pa .piše na naslov: Miss Mary Yidosi<\ 11 West r,7t-h St, New York, N Y. ali pa naj telefonira P La za 3— 7201 Mary Vidosi«'*, tajnica
odbora za pomoč Jugoslav i.ji
Knjižica daj« poljudna navodila, sako postati aiuerlikl državljan. (V alovenAČlnl)
Cena M mitu*
r)o-)>ito pri Knjigami Slovcnie Publishing Co., '2Ui West 1S||| Street. New York 11, N. Y.

Iz Jugoslavije
Poseben pomen pa je dobila
_........,______ ______ _ London, 11. aprila. — Komunike Osvobodilne vojske v modernem bojevanju za na-
-jkeni in Gorenjskem, ko .furia naznanja, da se je partizanskim silam posrečilo odbiti vse• avl.ianje ovir proti sovražni-je dal našo deželo v oblast. Ka-|nemške napade za zavzetje Mrkoniicgrada.	i»kn. Že v prvi motovili vojni
zal ie
Barbara Piinat, <*vftikinja. 8o. Norwalk, Conn.
kor dva stekla psa sta -e "zagnala dr. Rainer na Gorenj--kem in dr. l"ieberreiter na Štajerskem v Slovence. Kdo naj popiše vso strahote, ki so jih te lutein** izvršile nad Slovenci!
Ha, ne čudite se. gospodje zavezniki; mi Slovenci olbtožii-jeny> pred vsoin svetom naciste iz Avstrije. Ne dajte se ogoljufati in oslwpiti od sladkega lica tako prijaznih avstrijskih Nem cev ! Zdaj, <ko Jim ob Hitlerje r i strani iteče voda v grlo. vlači j,> staro neflolžno avstrijsko čelado, češ glejte nas, saj mi n»ismjf> kritvi. mi sami smo fr žrte\* TTitlerjova in pra-ija-s-kega barbarstri-a !
Toda pri-bi jmo resnico. Vsi nemški nacistični fumkcionaA?]i
v	Sky\oniji so Nem^i iz Av.«tri-'ye, toda ne samo po Slovemiji, orfi «o kmmi^i po vsej Jugoisln
vi	ji in deloma tudi na PoHj skom.
Angleški
Molitveniki
jM t AiimimiiiintHiiinimninmii
■ V krasni vezsvi, najfinej
1 44KEY OP HEAVEN"
t fiuecn imiju $1.60'
♦*KEY OF HEAVEN"
▼ imitiranetn usnju $1.— l *
• Naročite pr»:
8lovenic publ. c0. 219 Wast 18th Strgat Vmm York 11. V. Y.
Jugoslovanski pomožni odbor ▼ Ameriki, — slovenska sekcija 1840 W. 22nd Place, Chicasro, potrebni« podporo ▼sakecra rojaka, da lahko iz vrši tvoje tako nujno potrebno delo v pomoč našim v domovini.
V	predel j ii B'l*ač~Kniii so v teku ostri boji med Nemci in našimi četami, pravi poročilo.
Ob reki Kt ude i lica v Srbiji se luiše čete t>ore proti nemškim Ln bolgarskim edinieam, kakor tudi proti oddelkom 1. konjeniške divizije.
Naše čete, ki operirajo v Kordunu, -o zelo oslabile močno sovražnikovo postojanko pri V lik i on niču. \'eč kot bo sovražnih vojakov je bilo ubitih.
V	Banji so bili sovražniki potisnjeni nazaj i-n boji so sedaj v teku pri Kostajnici in Pet rinju.
1 lereegovinske čete Osvolx) dilne vojske so zavzele vas Trsteno blizu obrežja severno-zapadno od Dubrovnika. T<"kom (l»itke za Tr<teno je pustil sovražnik na bojišču mnogo mrtvih in ranjenih. Mod temi so bili tndi častniki.
Mornarfške partizanske sile zajele sovražno jamborko
Poročilo iz Titovega glavnega stana pravi, da so pomorske edinice njegove armade zajele sovražno jarriborico, ki je bila pol*ia municije. Blizu otoka T T vara pa so partizani izstrelili nemško letalo.
r, ....	. . . . i-o porabila ogromne količine
/.a vozniški motorni e<»ln je\ , -	>f	.....
..	, IhhIh',1 žice. ATe^cca julija le-
I >ot o pil nemško tovorno adjos ,nio	• • i- ' rr ■•
' .. ,	,	Ita 191.5 so proKzaiali v Nen>ciii
id.zn otoka Mu,ter. I:>rug zavez- (o00 A-n£roilftv HodrsV žice teden-..»ki motorni torpedni čoln pa|^.0 r aVJrnstn 1Ma j> F„.
izvoilnja poskočila že na H00 vagonov, meseca julija lOlfi mod bitko na Sommi. pa jo zna Pal a 700 vagonov tedensko.
je prestregel in zajel sovražno jamborico v bližini polotoka Peljašaca. Zajeti sta bili še na-da'-'jni dve manjši sovražni la-d ji.
Nemci >o bombardirali kraje Delnice. Kove, in Mrkopalj — prebivalstvo iv bilo močno prizadeto.
Madžari se pridružujejo partizanom
'Moskovski radio je 7. aprila naznanil, da se jo maršalu T it u pridružilo .">000 Madžarov, ki so pripeljali s seboj toliko vojaške opreme, da je mogoče oborožiti polovico divizije. Moskovski radio nato dodaja, da je en cel bataljon slovenskih vojakov, ki so oboroženi s pr vovrstnim orožjem, prešel na stran jugoslovanske osvobodilno fronte.
Moskovski radio pa ne pove. oko so slovenski' vo jaki de zertirali iz hrvaške kvizlinske armade, ali pa iz nemške ar made.
I
0TTATELJEM jo znano, kako se je vae podražilo, ta rmvnotako tudi tiskovni papir in druge tiskar-•ke potrebščine. Da si rojaki sasigurajo redno dopotfkjanje Ista, lahko gredo upravniltvn na roke s tem, da imajo vedno, če le mogoče, vnaprej plačano naročnina ali ne bi obnovili
ivaro habočnino «s danes?
Bojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, elto je vam le priročnf da se poslužujejo — UNITED STATES
CANADIAN POSTAJ, MONTY
onpzK

Strokovnjaki pravijo, da =o Xomci »v tekli prve svetovne vojne porabili približno 60.000 vagonov bodečo žice. Nekdo je izračunal, da bi s to količino lahko napravili ograjo okrog vso .Jugoslavije, ki Ki bila široka. ir.O metrov, t
jT^ipoiraba v tej vojni bo vnr-^ofno še mnogo večja, čeravno živimo v dobi takozvajlih bliskovitih bitk.
Tehnika za napravo žičnih ovir na boji«čih je danes precej drugačna od one iz prve svetom tip vojne. Pred vsem so današnje prop reke znatno niiž-je. zato pa pogostejše. V kra->ib, kjer zapadejo veTike količine smega, so večkrat vojaki pri mjorami, da spi etejo po več pre-pirek drugo na drugo. To na-ipranrljajio s pomoč jV> takozva-nih spaivskfilh jezdecev, ki jib (enostavno polagajo na sneženo plast in ko tudi to meg poikri-je, postavijo vrhu nje novega jezdeca.
IV poSeara&ifo predelih so se pokazale iste ali pa vsaj po-dofbne težave. Tam sicer ni snega, zato pa viharji zakrivajo žične preigraje s peskom, in gotovo je. da je ostalo v zahod ni qsn3rarci ogromno žice iza ved no pokopane v puščavskem pe okni.
NABIRAJTE KNJIGE.
V raznih vojaških taboriščih tako v Ameriki kot po drugih deželah je mnogo Slovencev, ki so prisiljeno slutili v italijanski ali nemški armadi in so bili ujeti ali na italijanski ali na ruski fronti. Vsi bi radi brali slovenske knjige, povesti, ro mane, itd. Vojaški kura t je tu di naprosil za molitven,ike. ker ujetniki žele tudi te imeti.
Kdor ima tedaj kak že rab ' ljen mol it Ven ik, ali kako knji | go. ki jo je prebral, pa jo no 7^otrobnje več, naj pošlje na naslov: Rev Pij Petric, b'2 Si Marks Place. New York. Knji-'
m vkUutcne >Mrie
slovenske pesmi: SLOVENSKA LIRA" "AMERIŠKA
V PESMARICI
1. Potloknlca — moikl shor a r.«n-
ton »amoapevoni i. Poje«!raw — moflkl zbor t. I«ihko nnfi — mofikl *l»or 4. Ofi.ik! tvon — mefcinl «»m)p t. Poml&dnaka — m«-A^nl «»»or. ■
bariton »amosiievom t I.lr* 1. — u aolo iptve. moikl
In mefianl zbor 7. I.Ira U. — za mešani sbor t Alrantakl odmevi — za molki la 2enakl zbor. * bariton moitpevom Kari tata Iz [»aalmm 12« — moikt sbor
tn hoai — za »am*.»prve. mešani sber in ■i>rcmij«van)*a>
llaaovlrm H Paalm 29 — u l»ra'n|i»i«, m«-lani Zbor Iti a|>r«mi)«van]ft Klaa<>vlra ali orgel
CKNA SAMO
50 centov
K4)MAI>
To m konrrrtnr pram i u molke In mršanr zbore, katrre jo njlu-bil in v samozaložbi i/dal MATEJ U H0I3IAR. ortanitt In prvovodjm pri sv. Vidu, Clf»fr land, Ohio. 1923. Nan/lt<k to zbirko pri:
KN J Ki ARM SLOVENK' 1*11 ML.
COMPANY
216 West 18th Strict New York 11. N. Y.
45' LETNO preiskušnjo
IMA
Bonde sa Zmago 1
AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA
s: AMERICAN FRATERNAL UNION :: ely. bilnnesota
KI IMA
25,000 Članov in tri miljone
dolarjev premoženja
Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti
Ako je druStvo A.B.Z. v va5i naselbini, vprašajte krajevnega tajnika 9s pojasnila, ie ne, piiite ns glavni nrad, Ely, Minnesota.
"wliu >aru1>a" mm
THURSDAY, APRIL 13, 1944
ANOTUIN c.
PROKLETfl
:: Spisal EMILE RICHEBOURG
Iz francoščine prestavil J. L.
02)
"•l^ivolj, da m<i toga prosite v Lucilinein imenu; ničesar \am no od rečeni."
Oko raaijenčevo se	od radosti in hvaležnosti.
*4Tedaj sto zadovoljnih' §
"Kaj naj storim — ja/. sem vam na razpolago." "Ste v»l bili že f-estoVal v St. Iranu?" <
"In.^e kako če^to!"
'Torej poznnte gostilno goepoda. Bertanxa?"
"Ootov, itivenujtjo jr, liote) "Pni dveh psih.'' Pred vlaivninfi vrati so velike kamprite stopnice, na zadnji stopnici leži na ssaki strani velikanski! pes, ki je tudi iz kamna."
44 Dobro, Jean Rt-naud, morate takoj iti v &t. Irun, prediio
se ^e izve o moji smrti."	*
"Pejdem."	\
"Koliko je ura s^daj?"
"Enajsta mlora biti proč."*
"Potem >.tc lahko oh eni po polnoči v St. Iranu. V jro->tilni ho v>e sjmiIo. To je ravno prav. Nobeden vas ne srne videti, nobeden slišati. Tam jo mnjhen vliod, ki ostane celo noč odprt**.
**Poznam tra."
'' Vodi \ prehod, >7- katerega pridete do hlevov: na pravi i »ki so male >iopnieo. po katerih prklete v pr\To nadstropje, v *redo veliikeira preddurja ki L se Š?iri nn desno in »le»vo. Na hvo se nahajajo žitne >hiaml>e. N;i desno so sobe za popotnike. T^nete-li vm>?" umem!"
"Moja soba fe prva "
"Prva. Dobro1 Pa in z ne potrebujem vseh teh podrobno-! i. Saj je Iwitor Ber^nnx tarn."
"O, >e zmerom nu Jean Rena ud, čnjetc
Iz slovanske preteklosti
in sedanjosti
Kakor Cehi. tako so tudi
Poljaki bojevali težke boje z Neim-i, ko je- v začetku 12. stoletja Bokala v III. ki ivousti po vzdignil poljsko oblast ni inoc med Odro in Vi slo ter razširil meje svoje države na severu. Zavz '1 je Pomorjajisko in prisilil (pomorjaatske kneze, da so piiznaii njegovo nadobiast in sprejeli ktr^čan-stivo. Pozneje s« >e i »o ji z Nemci nadaljevali in <?o->egli \ i>ek ,ko je nemški viteški red proti koneu 13. stoletja pe več kot 50 letnih bojih podjarmil baltiške Pnise ter tem zaprl Poljski pot k morju. Sedaj je ]>ostal cilj poljske politike 1a. da zrušijo Poljaki nemški viteški red in si priborijo i/Xv Visfo. Ta politična
Spisal Dr. Ernest Turk
(Nadaljevanje.) katere so zamenjali nemški prednikov dovrši.
kov. Po Simeonov i ssmrti se je država razkrojila in končno so jo Bixantinci kzpremenili v navadne« pravimcijo. Zaradi na silnosti 'bizantinskih uuadiukov it Kf- Bol«*ari večkrat dvignili .zojH-r tlaeitelje. toda vsi upori I so bil« zaman. Šele leta ll8fl
Primaknili60 Ro,"ari z Tlovini »1 ><>'""»
grofje v začetku de v le tja.. i9.o vensko ozemlj pofcneje raabilo na i meznili krajevnih enot, bilo jt popolnoma razkosano. DoIhi <Keh stoletij ,od srede 10. do 12. stoletja, ima v zgodovini Sloveneov jjo-ebno obeležje. V našeljoinskem ozirn jo označuje nemški val, obenem pa se z nemš»ki?nj političnim gospo<l-stvom. uva ja na slovenskih tleh nov politični, pravni,, •,pospo-dar-ki in socialni rod ki je v o-grmim: men vpliva'! na Slo-vence njihovo bistvo in življenje. V narodnem oziiu tjjome-11 ja doba o<l 10. do 12. stoletja Slovence dobo najhujše ko-lonrzatorične gospodarske in
»vetega sto-j se je k Solunu, zavrel kraje Ber °;iv>S'	J'nn',a ,n
eemJje se je in Voden na potu Solun-Ohrid, r^;'1 ,svo»°	kt<!ro
i več posa- zjifvojeva 1 je Ser na potu Solimletalo moyo. No-uj i- I	......i r„ _____i „i »-.-»____- • i v a ooi^arska tlrzava se ie v ne-
—Carigrad m zasedel Albanijo]v:i	*Ka :i,™v.n. s<* J ,
prestanih Im».|Ui vin a naglo na
Vse stiani, in dosegla velik ob-
li -te raziniwdi X"o«Vm, da vas* kdo vidi. To bi vzbujalo radovednost in jutri
stremljenja so postala izredno -oeialm germ ambicije in naj-moena po združitvi Poljske z večjih teritorialno nacionalnih
. i
Litvo v obliki personalne unije in leta 1410 je irtbrithnila vojna med Poljsko in nemškim vi-t-Vkii i redom. V poljski \~oj-^ki - služiti tndi češki husiti kot najemniki, med njimi tudi Jan Žižžka. Meti Tannenl»er-gom i>i (Invnwaldom se je viifr la meseca julija 1410 grozna bitka, ki .je končala s popolnim porazom nem-kega viteškega reda, čigar moč je odslej pojemala. Vkljirb temu se je ]>o-zneje vnela nova vojna mod
izgub, V 12. in 13. stoletju
do Valom- ter E»pir <lo Arte, na to p.i Še Te .-*al j .jo. Sre<li teh zm;>g je Dušan leta 134G^ povzdignil nadškofa srbske cerkve v patriarha in se mu dal še istega leta kronati za carja Srhov i>» Grkm*. Tako je srbska tlržava postala pnrstvo in go-»po<lsl vo na Balkanu so si pribor li Srbi.
fhišanov ugled je bil »velik ne !e ]x> Balkanskem polotoku, marvo" tudi ]>o oddal^nih državah.. X je arov veliki so<lob-nik. «"ešlci kralj in nemški cesai Karel 1\'. i/ rodu Luksembufr-žnnov. ki pa <e je eutil za\ed-nega ^'eha, mu .jo pi-al leta {"»."i iz Italije,'kjer se je mudil.
. , .	...	.	»•».»•> i/j i ič<ii n", j«-1 si	iiiiiuii
je zaee.a borba med d masti za ^ v dal'kronati za rimsko
polit i<"no prevlado nad >loven-ko /.t-nrljo, dokler ni nastopil
h, vns klicali pred se nn ■apraSavali; monali bi pove<lati we,I'Vltrfcin?	Poljaki ki
a vse™ vam je mol čati, dobro si to zapomnite, moj prijatelj! so T ^V™ f. miroTn v 1 Mr.iii morat- k.Kkor grob- Sicer h> m te-a nastala strašna Irunm,	T°lj>'ka ^ doT>:la
tiri. Odprti žepu imam dva ključa,
Pa z zadnjim in sil-
nesreča Tn .vendar je že dovolj, da nnrrem. fSithn, da mi umi-r t ght- — še te malo mori, kar je še dniam, mji kma«;n mireče, in jaz vam ;e nisem povedal vsega. Poslušajte me paz.no! Tnna-t« žveplenke pri s-eb»?"
"Da, jaz sem kadilce."
"P dno. Xa vratih moje	je številka
l>oste sobo ter »topili vanjo. Tukaj v v.emite ju!"
Jean Ren ni d uboga molče.
"\očji 'kljač	sobe," nadaljuje m an jenec ter glas mu
čeoalje bolj sllabi; "drug: ključ -pada k mali -pisalni mtizi z dvema predaloma. Odprli boste prvi predal. V njem naj-dete \e-Uk, zavitek z imenitnimi papirji, ki jih no «ne nihče biati, kf.kor le go-p ca Lucila Obsegajo skrivnost, iki je naj ni hči r.e ia\e; ."-e 'i",ve xv.li;6e to skrivnost, žalostni nasledki! bi bili Jean Henand, ako rni hočete narediti zjudn.jo veselje, ki ga morem š,» im»eti na si^tu, prlsezite 111*1 to in jaz vas ho-111 blf.jfsloviti " .
"Pii«-egam vam," rev-c Jean slovesno	'
"O. hvala, moj prijatelj, hvala! Vam se imam zahvaliti za >vojo zadn»o in največjo toUižibo Prisegajte mi tudi, da naloga, ki sem vam o da! in katero boste ravrl&i, kako«- tudi vse, kur srmaam tu povedal, ostane večna skrivnost." *
"Pa, — Jean Rcnaud ne jm> ai'bi--19
Stok vzame ranjencu Ivnstnlo. (»lava um pade na (kamen. Jenn Renaud ga hoee -\TidLgniti.
« '\Xe ' reče, ter ga naglo naztij potisne. Dobro mi je, kakor sem Xe mornn ver dihati .moj pogled se c.agrinja, misli se in: ^ubijo mivJota me ima, razteza se mil do srca, rnog mdnji tnormte!: je prišel."
trh ^ mu »koro pcqx>lrtonm zastane, »lini naporom pristavi:
"XV pozabite, <ia r.a Luči lino srečo. In zdaj, idite, niste."
"Pa jf»z vas vendar no smem pustiti tako saim-ga tukaj," reče Jean Re na itd.
•'Da, pustite m-, .m — jaz tako hočem.--"
Zain4: je (h \. Še nekolnkokn-t se strese. Potem se boreč s -m-rt jo -krči, vzdih ne ime "Lucila-* zatrepeče na irje-
v i h ustn icah kakor d ih. BH mu je y.adrtji d ill,
r
Jean Ronauel se nagrv- Čez nesrečnika ter se o-a dotakne; ledena mndota mu je bila prešinila trup To. Privzdigne mu roko. ki zopet pado. ' Pritisne uho ua j*rsi, mladeniču. k:i se . i »več ganil. Xi slišal in eutil ve? n.jeuegfi diha. Rripa.vo -a/kriri in	p>koncu. Po-leila proti C i vrv ju. ootem proti
pristavi seuillon^ki, kakor )>\ se obotavlja-!. Xa-to se spusti nroti St. Irunu.
Proti drugi uri zjutraj najde voznik, ki. se je peljal mtmo v semenj in bil namenjen v Fremiccmrt, mrliča nai cesti. Ko Fe f» epriča, dr. je najdcfioc mrtev- požene dalje svojo pot.
lViJM* v #va^, ves znešan i« glasno ozmanjh. da se ^ zjrodi-1 o strašno zlode.Ntvo prav v bližini — že mrzlo in krvavo truplo nekega človeka leži nai deždM" cesti.
se brA oble-"je že iivanajstorica mož
rvjnni tud- pr stav ir. poljekV čnrv^ij. Wi so bili jako po biii. ? lirtro ne napotijo r.« mesj*, ki ga je bil doWir voznik, It najdejo mrliča.
Kri, ki jc « njo bilo i>ok^Tto oblnčiVo ne>re."r>^n Vnladega je jfinno ^vedocila o ftnčfcin n<Tad«%iiiWe >nv 4i. Ootm o jc 4E<lo ubi! mladeniča. In dcer *e pred nekoliko urami.
Nokoliko napiHtf tiajda poljski čuvaj vHiko mlako lcmi. Z rim je padlo amjpiej na, tem me« tu.
Outrun ja »rja ohledj, dan napoca.	/ |
(Nadaljevanje prihodnji«.) *
iH'inškea:a cesarja- V pismu pozdravlja Karel I\,r. -rbskesra
Premys'l Otakar i i- ki je začel rln;,rtI^ 1>n;,na lkot d»-agei
o-0o-n
brata, > katerim ga ne veže samo viadars-ki poklic. niarve<
stvom češkega kralja od Ki-^o-zapadno Prusko. Vzhodna Pru- aošev do Jadranskega morja, sija, ločena od Nemčije, je o-
iu nadaljeval zedinjevanje dežel meti Donavo in Jadranskim
morjem Od vseh poskusov di- tn<li	skupnost m do
nasiic»nih tvorb je ta najmek-; var,k: j(S7ik Tako to pismo ^
priča e bratskem čustvu vanske zavesti..
l>U':in Silni je veljal v tej dobi za najmočnejšega vladarja na -!ovansk"m jugu. in je o-stal v s čas <tvoj<"^::i vla«lanja \ dobrem razmerju z Bolgari.
'kalnejši. Za Slovence je še posebno pomenifben, i^er je vse kazalo, dii -e bodo rešili iz že pol tisočletja trajajočega nemškega gospod s t va in p.ieali v okvir slovanske drzaivne tvorbe*. ki naj bi segala pod vod
času, ko je bila najbolj potrebna. Kajti na pohodu je bila >verža turška sila. kateri ni bi a ki»> >rbska raze.-pije in »t
Turki >0 tvorili udarno iu v I-ti ogi disciplini zdnjženo vojaško organizacijo. S^>oznali da Kosovo križiši"e ce-^1 od za pada \ Car irrad in iz Sta IX' Štir je na stn'*-r v Srbijo pro ti juiii./.jipjjiln v (Yin> ir«»t»» in
...... Vidov
Mati nrei! .».j.» leti	do bit
seg v d<d»i Asenovičev. ki pa r-*o izumrlili leta 12.")7. Tedaj s(J nastale flolgf/letue in Ijute bo be za pre>tol, v karere »o po-seirli Pizantinc', Mf»mr«'li :n Srbi. Te borbe so prenehal« !i<o so Bokrarf leta	I/.vr/ili
za carja Ivana Alesandra. s katerim ie >topil Dušan kmalu v zaretkn s\ oje vlade t ozke ro<l binsko zveze na ta način, da j«* rvzi l ijW-irovo =e>tro Jcieno za Ž4tno. Tako je Dušan utrdil svoj ctpKv v Tloluariji in cju
Tvan Ab'ks-:mder i«* ostal nie-. .. iro\- \ercn zaveznik v bo jih pro
li BLzantin/c-em in Og-orn. Po
zneje je zaradi notranjih doli
t(|v pričela. Wgarska država
zopet propadati in n? več
dviirnila. Xa-topli so Tnrtxi
ki so leta lHOH zasedli Trnovo
i«n napravili konec l>ol«rar<ki
•iržavni -amostoinosti. /.<■ pn*d
tem f»:; ie doletela Srbi« težka
katastrofa na Ko-ovem.
Albanijo. Ta uo je ' tu pred .Vi.") leti pr ke na Ko>i«\ em polju, ki je za p<čat?a iihmio sr h-tva in .je na jiočila doba skoro .*><KI letneua •<užen.i-1 \ n.
( Viididjevanj • prih'Hlnjie.)
I1
ob-
stala nemškemu v iteškemu redu, t ml a kot f(*vd poljsko krone
Knotnost in notranja nuoč
poljske države sta omogočili uspehe na zunaj, toda ko je nemško oblastjo. Slovenski je
Xjihova d" žava ^ prestolnico v
r„» , . ,	, .	Preplavi je že proti koncu 0
lo b^moglona nad&ljni narod- ^^ 1>ila kn.pkn jn j(V ^
mp ra7:VOJ S ovenc€;y ,nad v jstala mogočtna sila, ko je za^la-od'.oedno vplu-ati loda ta pre- S;||loniu ki ^ o^ojil veli.k
obrat so preprečili Hab^bui-ža- l]o] bizantinske državo na Bal-111 111 Slovenci so ostali >pewl k.
Poljska po letu. 1072! postala volilna monarhija, se je pniče-la doba hudih notranjih razprtij in bojev, ki so vedno bolj slabili poljsko državo. Še enkrat je zasijal žarek velike poljske slave, ko je Jan Sobie-
bil taikiat. »samo kmetski stam. Toda zemlja, na kajteri je delal slovenski kmet in do katere .je imel kot prvi naseljenec pravico. ni bila njegova, bila je gro-fovpka, cerkvena, nemška in romanska. Slovenski kmeft je
ski hitel Dunaju na pomoč, ko ^jl tla/*an in je ostal, dokler >e s-o ga oblegali Turki. Sobieski ni dokopal do spoznanja lastne je pomagal rešiti Dunaj iu je vrednosti iu do zavesti, da do-nato nadaljeval boje s Turki seže svf>j obsta-nek in lepšo ho-
če
Hi-tro naznanja to županu, ki taikou vstane ter s< stopivši -7. h e e, pr:č iketvali sa jo že dvanajst
dočnost le v združitvi s krvni mi brati jugoslovanskega juga. X~a tem ozemlju so tudi Hrvatje, Srhi in Bolgar"" o-novali svoje državne zajednice.
HJiViitje so v dobi naroelne dinastije dosegli velik in sijajen razmah in razvoj v borbah z APadžari in Benečani, zjveza z Bizantinci pa je navdušila Tomiš.ava, ila se je leta 92.") o-klical za kralja Hrvatov. Tako je Tomislav postal prvi hrvatski kralj, ki je utrdil moč svoje uržave na zunaj in znotraj. Iva kor poroča bizantinski pisatelj Konstant i n Porfirogeuet, je bila takrat J m vati- k a vojska, iz rod ila je tretja de-i110 niočnn na suhem in na mor-a 1795 izbrisala'Ju- Toda v dobi zadnjih Tomi-slavovih naslednikov so nasta-i težki notranji boji, ki so o-mogočili, da so se leta 1102 Ma d žar i trajno polastili Hrvatske s či-mer .je bilo konr c njene samostojnosti.
Ba s v. času, ko se je Hrvat-s»ka združila a Odrsko, se jo pa pri Si bih pričela pripravljati nova doba. V srbski državi so zabadali Xemauftei, ki .so 'v 12. i»n 13. stoletju pov^lignili Srbijo v prvo silo na Balkanu. V bojih proti Bizantiucem, so Ncmanjiči zj«vo;e.vaIi važno cesto X;š—Kosovo—Skadar, nato so '/.as<*tlli moratvsko vardar-sko dolino, osvojili so Skoplje "n pon'aknili meje svoje države globoko na jug, »karo do Struni ice in Prilepa, na severu -o pa o<T Madžarov doibili Mač-vo. Xa.ivečji del osrednje vezi Ba-lkanskega polotoka je b;'i< «e na koncu 13. stoletja srbski Ko ie ne po-red no uato »vladal Dušan Silni, je imel «e pod srvo jo oblastjo velik del jugoslovanskega ozemilja i>n preostalo mu je samo, da delo
na Ogrskem, pozneje pa V Po-dolju in »v zapadni Ukrajini.
Po .-mrti Jana Sobieskega je začela Poljska s saškimi kralji zopet za,padati, dokler ni končno propadla v treh delitvah. Po prvi delitvi, ki je zadela Poljsko leta 1772. so Poljaki izdelali novo ustavo ?». maja 1791 in kazalo je, da se bo Poljska zopet, i krepila. Tedaj pa so nastopili sosedje in slediHa. je leta 1793 druga delitev Poljake. Uprl se jc* Tadej Kosciusko, ki se je bil vrnil iz Severne Amerike, kjer se je boril za svobodo ameriških kolonij proti Angležem. Toda upor se je ponesrečil in sled litev. ki je let pol.fs.ko državo. Xjo oženi!je -o K-i razdelile: Pruska, Avstrija in Rusija. Ta'ko pomeni bitka pri Macicjowieah, v katetri ie bil Ko?ciu*rko poražen, za Poljsko prav tako politično ka faMrofo kakor 7.a ('oho hirka na Bol* »gori ali za Srbe bitka na Ko? o vem polju, ki je v z vrzi s političnim razvojem Jugoslovanov na Balkanu.
Pri Jugoslovanih so posamezni vel i kaši že v zgodnjem srednjem veku ustanovili male kneževine. Taka je bila tudi karantanska kneževina Slovencev na Koroškem, ki pa je /arad i rahle MK^isebojne ztvezo jn bit/, vs-rko zunanji1 opore v t«xlanjih Iwrlwih s sosedi padla |>ot' nomiško gospodstvo. SIo-vc-nci >o v začetku še ohranili >voje domače kneze, to*la te •azmerc so se izipren^nile po iuporo L.iudeivita Posavskesra ki je napravil prvi poskus »lm /iti Jugoslovane v eno celoto. Poskus se je pa ponesrečil in kazen je doletela tudi Sloven ee, 'ki so izgubili lastne kneze,
um in večkrat silovito napadel Carigrad ter so oklical leta 9)7 za carja Bo^arov in 0-r-
NAŠI ZASTOPNIKI
o Dušanovi smrti se je ska država lazlozla na več jmi-samieznih /velikih <»zeaiielj, k niso trpela krepke a-rMlnje ol» lasti. Oživelo je parlikulari stiriio >tremijeu.ie in državna enotnost se je razkrojila ha Š v j
<l
Z I V I IZVIRI
Spisal IVAN MATIČ1Č
Knjiira je >vf»jcvr-ten po
jav v >1ovenski književno
sti, kajti v nji je v K! dol
gih po ir lav jih opisanih l.'t
rodov sl«»vensk«'ira naroda
od davnih iMu'etkov v »ta
r«'Ui sVivan^tvu do d;ir«as-
njega dne. t
13 poglavij — 413 strani Lično v platnu vezana.
Cena $2
KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY
216 W. 18tli Street New York 11
California:
S;in Fr;ni«-i-«•«•. Jih-oIi I.;iu<liiti* Colorado:
l*u«-l»!«», 1'i-rt-r < "tiIijr \ViilMM»l»imr. M. J. It:i jiik* Indiana:
Iinli;iti:i|M.lis. Fr. Xiarlti«-h Illinois:
t*hi.*atri». Jos»*j»h IicVfii"* *CLlj-a*o. J. Fabian (Chicago. Cicero in Illinoist Jolift, Jennie Hamblob Iji Salle, J. St»elhb Mascoutab, Martin Dolenc Nortb Cbioafco tn VVatikcgan, Matb Warsek Mirhigan:
Detroit. L. Plankar* Minnesota:
Cbisbolm, J. I^nkanlcb Ely, Jon. J. Peabel John Teran, Ely, Minn. Eveletb. Ixtuis Couže Gilbert, Louis Vessel Montana:
Roundup, M. M. I'anlitn Nebraska:
Omaha, P. Broderk-k New York: Gowanda, Karl Strnlsiia* Little Falls, Frank Masle* Worcester,' Peter Kode* Ohio:
Barberton. Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles
Karlinger*. Jacob Resnlk Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Knmfle Youngstown. Anton KlkelJ Oregon:
Oregon City. J. Koblar Pennsylvania:
Bessemer, John Jevnlkar
Conemaugh, J. Brezove«-*
Coverdale in okolica. Jc«. Paterae!
Exjiort, Louis Su|>an^ič*
Furrrfl. Jerry Okorn
Forest City, Math Kamin*. Frank
Blodnikar Greensbure, Frank Novak Homer City, Joseph Kerta Imiierial, Vem* Palclch	i
Johnstown, John Polanta* Krayn. Ant. Tanielj Luzerne, Frank Balloch Midway, John Žuat* Pittsburgh In okollea, Willl|» 1'rogar Steelton, A Hren Turtle Creek, Fr. Hehirrer* West Newton, Joseph Jovaa wlstamii: Milwaukee. W est A Ills, Frank «kok* Sheboygan, Anton Kolar W)«iof: Rock Springs, Loots Taurhar* Diamondville. Joe RoUch (•Zastopniki, ki Imajo poleg tee* oa *, so upravičeni obiskati tndi drags naselbine ▼ njih okraja, kjer Je kaj oaiih rojakov naseljenih.) ▼Mri
te, katera Je Kinnlmi V9
NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS
V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako jkj-trebni, da morate slediti današnjim poročilom.
Zemljevidi eo v barvah.
Cena 50 centov
Naročite pri: t4G L A S D NARODA", 21ti West 18tb Street, New York II, N. Y.
SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI
pisatelja Louis Adamič-a
ZA CENO
$2.
50
ZA ZVEZEK
"Two Way Passage"
V tej knjigi, ki je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bilo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Iz vseh evropskih držav, tudi iz Jugoslavije, so prišli naseljenci v Ameriko in pomagali postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svetu. Sedaj je prišel čas. da Združene države pomagajo narodom, ki so jim pomagali do njiho* vega sijaja in moči. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov knjige prestaviti iz angleščine — je jako zanimiva knjiga in jo priporočamo vsakemu, ki razume angleško.
"What's Your Name"
''Človeški odgovori na vprašanje, ki se tiče sreče milijonov . . pitanje te knjige je bogato plačano."--Tako se je izrazil veliki
ameriški dnevnik o tej knjigi.
Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona
Pošiljam Money Order za podpisano! 11 knjigo! i) :
za lastnoročno
MoJe Ime ..................................................
At., ulica all Box At...........................................
Mesto In drŽava.............................................
"Glas Naroda®*
216 W. 18th STREET NEW YORK 11. N. Y.
<
t
555555555555555555555555X5555