NA 50 din - Leto XXXIX - St. 36 KRANJ, torek, 13.5.1986 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Wa Javorniku in v Čepuljah so spet zacvetele češnje. — Kdo bi zdržal doma ob tako lepem vremenu, kot sta bili zadnja sobota in nedelja. Napovedi, da je povsod pri nas mztresen radioaktivni prah, so grozljive, toda sonce in prebujajoča se narava nas potegneta z vso silo k sebi. Foto: F. Perdan Danes v Gorenjskem glasu stran 3: Hoteli niso sindikalni domovi Lesni briketi iz Bohinja stran 4: Cesta, voda, trgovina, telefon... stran 5: Kje se skriva ta glas? Prvič kot ptice stran 7: Ljudem smo dolžni zagotoviti varno in mirno življenje strani 8 in 9: O becquerelih tudi kmetje in branj evke V ospredju ogroženost gozda Zajci so potonili, vnukinja dela »potičke«, v gramoznici so race in ribe Žghodna Evropa se je odločila ^epoved velja tudi za Jugoslavijo k°°,iazen se je uresničila kljub pro-Jugoslavije, da gre za kršitev razuma med nami in Evropsko sPodarsko skupnostjo in kljub do-j 2om, da radioaktivno sevanje v ^Soslaviji ni bilo najvišje (na neka-j rn območjih je bilo minimalno) in tiv Sm° sPre3e^ ze^° ostre preven-v3e ukrepe. Skupnost je iz držav Hodne Evrope in Jugoslavije naj-el prepovedala uvoz svežega mesa in klavne živine, sedaj pa še uvoz zelenjave, sadja in druge hrane. Posledice ukrepa bodo za nas težke, čeprav gre po zagotovilu EGS le za prepoved kratke narave (predvidoma do 20. maja), saj bomo od izvoza iztržili veliko manj kot smo načrtovali. EGS trdi, da ukrepi zoper nas nimajo politične narave, ampak gre za tehničen ukrep. -jk Naši gostje se bodo počutili dobrodošle, če sTbomo dobrodošli sami Turizem smo ljudje kakšni sta gesli letošnje komunikacijske akcije slovenskega turizma, potem ko je lanska z geslom Slovenija, moja dežela odlično uspela. Otroci že žvrgolijo popevko Moja dežela, to je njena lepota ... in pred ekrani čakajo na tisto lepo reklamo. Vsi jo radi pogledamo, ne naveličamo Se je, saj je resnično lepa, posneta na cestnem ovinku v Logarski dolini, na-Prej pa niza priprave na sprejem gostov. Tudi na radijskih valovih smo že uJeli sporočilo, kako je bila gostja šokirana, ker so v zdravilišču vedeli za jVfuno obletnico poroke. Pripravljenih imajo še niz filmov, radijskih sporoči, časopisnih oglasov. Po izjemno uspešni lanski komunikacijski akciji z domačo javnostjo sledi druga, ki bo, kot kaže, prav tako uspešna. Dopovedati nam hočejo, da smo turizem ljudje, naj kakorkoli obrnemo stvari. Naši gostje se bodo počutili dobrodošle, če si bomo dobrodošli sami. Ali. kakor so zapisali avtorji akcije, banke niso bile ustanovljene zato, da b> bile počasne, trgovine ne zato, da bi zbirale ljudi v vrste, gostilne ne za-|°. da bi razstavljale umazane prte . .. Vse je odvisno od ljudi. Natakar nas l&hko pusti čakati ali pa ne, bančna uslužbenka je lahko prijazna ali pa ne. carinik lahko človeku pokvari pol potovanja ali pa mu pripravi prijazen d&n ... Dokaz, kako uspešne so te akcije, je prodaja spremnih izdelkov. Mladi so lani z veseljem nosili priponke, prva pošiljka dežnikov je pred časom hipoma pošla, tudi z majicami bo tako, saj ocenjujejo, da jih bodo lahko prodali kar 30 tisoč. Ob vsem tem pa je letos vendarle kanila grenka kaplja. Akcija je namreč pripravljena, v celoti pa je ne morejo izpeljati, ker jim manjka denar-' la. Novi devizni zakoni so torej tudi turistično propagandi spodmaknili no-jtei saj se zanjo nateka manj denarja kot lani. Zato zdaj iščejo možnosti, da bi jo izpeljali s pomočjo delovnih organizacij, da bi na koncu dodali ime pokrovitelja. Ob obilici nemogočih reklam se jim takšne res ne bo treba sramovati. M. Volčjak Letos 60 let dirk na Ljubelju Desetič na svetovno prvenstvo Tržič, 10. maja — Osmega avgusta leta 1926 je bila na Ljubelju prva motociklistična dirka. Dirke so se vrstile do začetka vojne, po vojni pa so Tržičani prvo dirko organizirali septembra leta 1949. Cestno hitrostne dirke so se nadaljevale do leta 1962, tega leta pa se je začel moto kros in se obdržal do danes. Doslej je bilo v Tržiču že devet dirk za svetovno prvenstvo. Že ti skopi podatki dokazujejo, da se Tržič že šestdeseto leto drži v vrhu slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega avto moto športa, od leta 1968 dalje pa je Tržič znan tudi v svetovnih motociklističnih krogih. Tega leta je bila na podlju-beljski motokros progi prva dirka za svetovno prvenstvo. Doslej jih je bilo že deset takšne ravni, letos pa bo na sporedu že deseta. Mednarodna motociklistična federacija FIM je odločila, da bo letos 13 dirk za svetovno prvenstvo v mo-tokrosu za kategorijo 250 ccm in da bo ena od teh v Tržiču. Tekmovanje bo 1. junija, začelo pa se bo ob 14. uri. Na podljubeljski progi bo zanimivo že 31. maja. Tržiška dirka bo šesta v seriji letošnjih dirk za svetovno prvenstvo, bo pa obenem tudi proslavitev šestdesetletne tradicije ljubeljskih dirk. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzelo združeno delo Tržiča. Častni komite dirke za svetovno prvenstvo vodi predsednik CK ZKS Milan Kučan, organizacijskemu komiteju pa predseduje Janez Piškur. Direktor dirke bo dolgoletni tržiški organizator avto moto športa, Jože Jurjevčič, pri izpeljavi in tudi pripravi prireditve pa bo sodelovalo več sto ljudi. j. Košnjek 11. sejem drobnega gospodarstva kranj, 13.-175/86 •••••• ••••• ••••••• IŠČEMO NOVE KOOPERANTE HALA A: UGODNA PRODAJA BLAGA ŠIROKE POTROŠNJE V SREDIŠČU POZORNOSTI Naša varnost Jugoslavija še vedno velja za eno najbolj varnih držav na svetu. Tako mnenje prevladuje v mednarodnih organizacijah, specializiranih za varnost ljudi in njihovega imetja, prav tako pa tudi med ljudmi, ki so bili pri nas. Vendar to ne pomeni, da Jugoslavija ni vedno bolj tarča mednarodnega terorizma in nasilja, najrazličnejših političnih in ozemljskih špekulacij, čemur je naša država izpostavljena že vsa leta po vojni, prav tako pa tudi delovanja naše politične emigracije. Ko mednarodni terorizem še ni imel tako razpetih peruti,' so pod streli teroristov najrazličnejših političnih prepričanj, vendar s skupnim ciljem, ogroziti Jugoslavijo, že umirali naši diplomatski in konzularni predstavniki v tujini, nekaterim pa se je uspelo tudi vtihotapiti k nam z najbolj nizkotnimi nameni,škodovati našim ljudem in naši socialistični samoupravni državi. Vsa povojna leta se tem nakanam uspešno zoperstavljamo zaradi najmanj dveh glavnih razlogov: imamo usposobljene ljudi in službe, katerih dolžnost je, varovati našo družbeno ureditev, ljudi in njihovo imetje, prav tako pa nam je zadnja leta uspelo organizirati učinkovit sistem družbene samozaščite, zgrajene na ljudeh. Tega sistema ne gre jemati kot militarizacijo družbe ali podaljšano roko policije, temveč kot najučinkovitejši in najizvirnejši način zavestne akcije ljudi, da sami prispevajo k svoji varnosti in mirnemu življenju, hkrati pa krepijo splošno varnost države v najširšem pomenu besede. Pomemben element naše varnosti tiči doma, v naših razmerah. Sedanje težave so rodovitna zemlja za bohotenje dejanj, ki motijo mirno življenje ljudi, ogrožajo varnost in ovirajo naš razvoj. Ne gre samo za malomaren odnos do družbene lastnine, do okolja, ampak za naraščajoča dejanja nasilja, kar statistika kaznivih dejanj potrjuje. Nastajajo problemi zaradi mednacionalnih odnosov, kar škoduje sožitju ljudi in njihovemu mirnemu delu. Konec koncev tudi 50 letošnjih prekinitev dela dokazuje, da v našem družbenopolitičnem sistemu ni vse tako, kot bi moralo biti. Zato bo tudi hitrejše in učinkovitejše reševanje teh problemov prispevalo k naši večji varnosti, tako s stališča notranjih odnosov kot našega odnosa do tujine in tujine do nas. J. Košnjek MERKUR kranj Dan zmage so borci I. proletarske divizije iz Srbije po 41 letih spet praz -novali med Gorenjci — Foto D. Dolenc \ Svoboda v bratstvu in enotnosti Kranj, 8. maja — V počastitev dneva zmage sta skupščina občine Kranj in kranjska garnizija JLA v kinu Center pripravila proslavo. Posebno svečana je bila zato, ker ji je prisostvovalo prek 230 borcev I. proleterske divizije, ki so v sklepnih bojih spomladi 1945 leta pomagali osvoboditi tudi Kranj in večji del Gorenjske. To so bili borci 1. Proleterske brigade, 3. Krajiške brigade, 13, brigade Rade Končar ter predstavniki prištabnih enot, artilerije in mehanizacije. Nekaj borcev je bilo celo iz I. proleterske birgade, ustanovljene jeseni 1941. leta v mestecu Rudo v Srbiji. Med njimi je bil tudi general Ljubivoj Pajo-vič, vojni komandant Artilerijske brigade. Borci so po zmagovitih bojih čez vso Sremsko fronto in po osvobojenju domovine prve mesece po vojni ostali v Kranju in se skupaj s Kranjčani udeleževali delovnih akcij, predvsem sečnje drv za ogrevanje domov in za industrijo. Zbrane je pozdravil predsednik občinske skupščine Kranj Ivan Torkar, zbor pa so pozdravili tudi predstavniki Kragujevca in Kikinde, kjer imajo brigade I. proleterske divizije svoje domi cile. Plaketo Prešernove brigade je borcem I. proleterske divizije podelil komandant garnizije JLA Kranj, Špi- ro Niković. V bogatem kulturnem programu so sodelovali kranjski pihalni orkester, Bernarda Oman, folklorna skupina Mali vrh s Podblice in estradni orkester s pevci JLA iz Ljubljane. Gostje iz Srbije so preživeli na Gorenjskem dva lepa dneva in obudili spomine na najtežje dni naše zgodovine. D. Dolenc KOMPAS co KRANJ S tel.: S 28-472 g 28-473 > S KOMPAS ^ JUGOSLAVIJA 1 PO SLOVENIJI IN JUGOSLAVIJI Praznično ob dnevu zmage Ljubljana —- Slovenija, posebno pa njeno glavno mesto Ljubljana, je slovesno proslavila 9. maj, dan zmage. V Ljubljani so bile 30. množične prireditve Po poteh partizanske Ljubljane, v soboto pa je bila osrednja slovesnost, na kateri je govoril novi predsednik slovenske skupščine Miran Potrč. V Ljubljano je v prazničnih dneh prišla tudi štafeta mladosti. Podelili so plakete ilegalca, srebrna priznanja Osvobodilne fronte in nagrade mesta Ljubljana. V nedeljo se je v Ljubljani tudi končala mednarodna kolesarska dirka Alpe Jadran. Mladinska kongresa Beograd, Titograd — Tu sta se začela kongresa mladinskih organizacij Srbije in Črne gore. Na srečanjih mladi opozarjajo na težaven položaj mlade generacije in na probleme v družbi nasploh, v katere reševanje moramo mlade smeleje vključevati. Mladi sodijo, da nam ne pomagajo lepe besede, ampak predvsem hitrejše spreminjanje stanja na boljše. Živahneje na mejnih prehodih Ljubljana — Slovenski zavod za statistiko na osnovi podatkov za letošnje prve tri mesece, primerjane z enakim lanskim obdobjem, ugotavlja, da je na naših mejnih prehodih letos živahnejši promet. Število odhodov naših državljanov v tujino se je povečalo kljub padanju vrednosti dinarja in zmanjševanju kupne moči, obenem pa so se povečali tudi prihodi v Jugoslavijo, predvsem iz Avstrije, Italije, Madžarske, Belgije, Danske, Švedske in Švice. Najhitrejša polnilna linija Rogaška Slatina — V polnilnici mineralne vode v Rogaški Slatini so spustili v obratovanje novo polnilno linijo, ki lahko na uro napolni 26 tisoč steklenic mineralne vode. V Jugoslaviji doslej tako hitre polnilne linije še ni bilo. Za zdaj obratuje z manjšo zmogljivostjo, med sezono, ko je potrošnja mineralne vode večja, pa bo naprava polno izkoriščena. Onesnaženo Ohridsko jezero Ohrid — Zaradi napake delavcev podjetja Komunalec je v Ohridsko jezero steklo tri tone mazuta, starega in prežganega industrijskega olja ter druge nesnage. Onesnažen je zelo pomemben del nabrežja Ohridskega jezera, kjer se najraje zadržujejo turisti in se odtod vozijo s čolni, kar nesnago še razširja. Javnost obsoja komunalce, ki umazanije niso spustili v posebno deponijo, ampak kar v kanalizacijo. Uspeh anhovske tovarne Anhovo — V anhovskem Salonitu so se odločili za nov izdelek: za posebne plastične cevi, okrepljene s steklenimi vlakni, imenovane hobas cevi. Zamenjale bodo sedanje azbestce-mentne cevi. Azbest namreč zdravju škodi in ga povsod po svetu že opuščajo. Po tej poti gredo tudi v Anhovem. _jk SLOVENCI V ITALIJI Pismo predsedniku republike Trst, 8. maja — Enotna delegacija Slovencev v Italiji je morala že drugih v treh mesecih predsednika italijanske republike Francesca Cossigo opozoriti na zavlačevanje pri sprejemu zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost v Italiji. To se dogaja v času, so zapisali Slovenci v pismu, ko italijanska republika slavi 40. obletnico obstoja, njena ustava pa zagotavlja manjšinam posebna zaščitna določila. To se dogaja deset let po ratifikaciji osimskih sporazumov, v katerih piše, da mora italijanska republika zagotoviti slovenski manjšini zaščito čim višje stopnje. V itali- janskem parlamentu so prevladujoče težnje, da bi razpravo o zaščiti Slovencev sploh zamrznili. Slovenci so predsednika republike prosili za sprejem. Načrtovali so ga že med njegovim nedavnim obiskom v Vidmu, vendar tega sprejema niso vključili v program obiska, prav tako pa so bila neuspešna prizadevanja slovenske senatorke Jelke Gerbec, ki je želela predsedniku Cossigi osebno izreči prošnjo Slovencev. Gerbčevi so to onemogočili, zato je protestno zapustila slovesnost ob predsednikovem obisku. Očitno Cossige o prošnji Slovencev sploh niso obvestili. -jk Na zagrebškem okrožnem sodišču Jutri sodba Andriji Artukoviću Zagreb, 10. maja — Na zagrebškem okrožnem sodišču se je končala glavna obravnava na sojenju Andriji Artukoviću, nekdanjemu notranjemu ministru ustaške države Hrvaške. Zadnja dva dneva so govorili obtoženčevi odvetniki in terjali zavrnitev obtožbe kot neutemeljene, saj naj bi imel Artukovič v ustaškem režimu le administrativno funkcijo, za vsa, tudi pred sodiščem povedana ali prebrana grozodejstva, pa naj bi bili krivci Pavelič, Kvaternik, Lu-burič in drugi. Branilci obtoženega so trdili, da naj bi bili dve pričevanji lažni, Artukoviću pa naj bi lahko sodili samo na osnovi zakonov, ki so veljali v času zločinov obtoženega, ker naš kazenski zakon ne dovoljuje retroaktivnosti. Artukovič je potrdil besede obrambe in sprejel predloge svojih odvetnikov. Javna tožilka, ki je pred govori obrambe terjala od sodišča izrek smrtne kazni, je svojo zahtevo ponovno potrdila in vztrajala pri obtožnici, ki bremeni Ar- tukovića dejanj velikega vojnega zločinca, krivega za smrt najmanj 100 tisoč ljudi. Predsednik velikega senata Milko Gajski je objavil, da je glavna obravnava končana in da bo sodba izrečena jutri, 14. maja, dopoldne. -jk Razprave pred kongresom ZKJ Radovljica, aprila — V okviru priprav na 13. kongres Zveze komunistov Jugoslavije je sekretar predsedstva ZK Radovljica Vasilij Koman zadnji teden aprila sklical območna posvetovanja sekretarjev osnovnih organizacij ZK. Posvetovanja so bila na Bledu, v Bohinjski Bistrici, Radovljici, Lescah in Lipnici. Dogovorili so se, da bodo maja po vseh osnovnih organizacijah razpravljali o osnutkih kongresnih gradiv. Te sestanke pa bodo izkoristili tudi za oceno marčevskih volitev, za evidentiranje kandidatov v oblike idejnopoliti-čnega usposabljanja in za razpravo o kritični analizi delovanja političnega sistema. Sekretarji so se na območnih posvetovanjih seznanili tudi s potekom 10. kongresa ZKS in z udeležbo radovljiških delegatov v razpravah. Njihove razprave so upoštevali tudi pri dopolnitvah kongresnih dokumentov. Šest delegatov je neposredno sodelovalo v razpravi, dva pa sta razpravi oddala. JR Načrt letošnje akcije NNNP Družbeno premoženje in varstvo okolja Ljubljana, 5. maja — Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri republiški konferenci SZPL je oblikoval izhodišča za letošnje aktivnosti v akciji Nič nas ne sme presenetiti ali kratko NNNP. Doslej so bile za vodilne v akcijah izbrane različne aktivnosti, vendar vedno bolj prevladuje prepričanje, da je treba izbirati predvsem praktična področja, ljudem najbližja in najbolj žgoča, posebej izpostavljena v ocenjevanju varnostnih razmer in ogroženosti. Samo tako se lahko povečujeta interes ljudi za sodelovanje v akcijah, obenem pa praktična korist, predvsem za dvig splošne varnostne kulture. . Letos naj bi pozornost veljala dvema aktualnima področjema: varovanju in boljšemu odnosu do družbenega premoženja ter varstvu človekovega okolja. Da sta to izredno pomembni področji, je potrdila nedavna razprava v slovenski skupščini o varovanju družbenega premoženja, prav tako pa so vedno bolj ostri tudi ekološki problemi. Posebej slednje bi kazalo povezati z akcijo Za zdravo in čisto Slovenijo. Predsednik občinske skupščine Jesenice, inženir Jakob Medja Ob predoru mora biti avtocesta Jesenice, maja — Predsednik občinske skupščine Jesenice, Jakob Medja: »Avtocesto od predora do Vrbe bi morali zgraditi v celoti, delna rešitev do Lipe bi bila draga« V jeseniški občini se pripravljajo na gradnjo karavanškega predora, do februarja leta 1987 pa mora poskusno obratovati nova jeklarna na belskem polju. Ti dve največji naložbi terjata obilo prizadevanj in aktivnosti, Jesenicam pa prinašata veliko sprememb tudi na vseh drugih področjih. Novi predsednik občinske skupščine Jesenice, diplomirani inženir Jakob Medja, takole pripoveduje o uresničevanju resolucije v občini: »Nova jeklarna zahteva že zdaj obilo prizadevnosti in dela, saj so časovne rezerve izkoriščene. Vsaka časovna zakasnitev pomeni obilo problemov tako za Železarno Jesenice kot tudi za samo občino. Planov, ki jih predvideva občinska resolucija, prav gotovo ne bomo mogli uresničiti, nastale bi resne težave. Z novo jeklarno je povezana tudi martinarna — ustavitev enega izmed plavžev. Pri vsem gre za ekonomske učinke in za nujne podražitve, če se ne bi držali rokov in če bi zamujali. Druga največja naložba je gradnja .predora skozi Karavanke na Hruši- ci. Delavci zdaj že opravljajo terenska in zemeljska dela, največji problem pa je še vedno avtocesta mimo Jesenic, velik pa tudi cesta od Mojstrane do Jesenic, saj bi jo morali čimprej dograditi in usposobiti za promet. Razumljivo je, da bi morala biti cesta od predora do Vrbe zgrajena tedaj, ko bo zgrajen tudi predor. Jeseničani se upravičeno bojijo, da bi mnogo večji promet potekal kar skozi Jesenice, še posebej, ker se s predorom predvideva povečan tovorni tranzitni promet. Mednarodni tov° ni promet si bo poiskal krajše poti* uporabljal karavanški predor —) seniško ozko cestno grlo pa bi tez" sprejelo tako obremenitev. Mo"; bomo čimprej pripraviti projekt* dokumentacijo in poiskati denar' gradnjo ceste. Zdaj se pojavljajo £ misli, da bi obvoznico zgradili le J loma, do Lipe in od tam prek mo^ čez Savo. Najbrž pa to ne bo pr8* rešitev, saj je tudi zelo draga. Ob teh velikih naložbah pa bo * zdaj treba upoštevati nujno p1^ smeritev gospodarstva. Če bodo senice hotele kaj pridobiti z izgfl njo predora, se morajo na te sp membe pripraviti že zdaj. ,j V občini bomo morali name"1' dovolj pozornosti kvalitetnemu voju turizma. Sedanje ocene da je delež komercialnega turiz"* premajhen in da se bo tudi v kra"! skogorskem turizmu treba priprl ti na to, da bodo po predoru proi"' tni tokovi potekali daleč od KrajJ ske Gore. Turistični delavci si bo* morali prizadevati, da bodo prido«' li čimveč stacionarnih gostov. Veliko več moči in dela bomo $ rali usmeriti v kvalifikacijsko stfl£ turo kadra, ki ga bo terjala nova,' dobnejša tehnologija.« D. Sedej Životarjenje organizacije posebnega družbenega pomena Ko mora Rdeči križ prositi zase Radovljica, maja — Sliši se nenavadno, pa vendarle je res: organizacija, ki vzgaja, pomaga drugim in prosi za druge, je morala tokrat prositi tudi zase — za denar, da bi lahko izvajala redno dejavnost Radovljiška organizacija Rdečega križa, ki v devetnajstih krajevnih organizacijah združuje 8150 članov in v aktivih po osnovnih šolah še 3200 mladih članov, se je februarja letos znašla v položaju, ko je imela denarja komajda za osebni dohodek zaposlene sekretarke, kaj šele za izvajanje programa, ki sta ga občinski organizaciji naložila republiški odbor Rdečega križa in soustanoviteljica, socialistična zveza. Ob koncu marca je imela na žiro računu vsega 5692 dinarjev, ob tem pa za 177 tisoč dinarjev dolgov: republiškemu odboru Rdečega križa, knjižnici Antona Tomaža Linharta za plačilo kurjave, Zvezi kulturnih organizacij za plačilo računovodskih poslov in razen tega še za elektriko in telefon. Aprila je sodu končno izbilo dno. Radovljiška organizacija bi ta mesec za pripravo na teden Rdečega križa od 8. do 15. maja potrebovala 570 tisoč dinarjev, v prvem četrtletju pa je za izvajanje dejavnosti, za izdatke poslovanja in za osebni dohodek sekretarke prejela 850 tisočakov ali manj kot petino celoletnega predračuna, Ki za nameček upošteva (le) 54-odstotno inflacijo. Potem ko je nezavidljiv položaj te organizacije posebnega družbenega pomena obravnavala radovljiška socialistična zveza, so odgovorni tik pred začetkom tedna našli salomonsko rešitev: samoupravne interesne skupnosti — zdravstvena in izobraževalna skupnost, socialno skrbstvo in otroško varstvo — bodo organizaciji že zdaj nakazale celoletno dotacijo. S tem se bo gmotni položaj organizacije za kratek čas izboljšal; že zdaj pa je znano, da bo v drugi polovici leta spet zaškripalo in da tudi z lastnimi dohodki ne bo zmogla zbrati dovolj denarja za redno dejavnost. Ali smo res tako revna družba, & organizaciji, ki ima solidarnostno1' humanitarno vlogo, ne moremo $ gotoviti rednega dotoka denarja ij zadovoljivega gmotnega položaja,* pa nam je že čisto vseeno, če taks"' organizacija posebnega družbeni pomena životari? Verjamemo v0 stvu občinske organizacije Rdečež1 križa, da se ni prijetno »cufati« vsak dinar, še manj poslušati gr<^ nje o sodnih izterjavah za neplačan' račune — vse to ob dejstvu, da v sf ri begunjski šoli, kjer ima organih cija svoje skladišče, že pušča stre*1' in da bi bilo treba nabaviti kar p1* cej drobnega inventarja ... Organizacija je lani z delom do^ zala, da ni brez razloga posebni, družbenega pomena. Zbrala je P*! bližno štiri tone rabljenih oblačil, f nakup rentgenskega aparata za J seniško bolnico 1,1 milijona difl^ jev, za pomoč lačnim v Afriki 373 * sočakov. 1785 njenih članov je d&v valo kri — in še bi lahko našteval1 C. Zaplotnik V petih srednješolskih programih grozi omejitev vpisa, če ... Dobri obeti za več oddelkov Kranj — Po drugem krogu prijavljanja osnovnošolcev za vpis v prvi letnik srednjih programov opažamo, da se je skupno število prijavljenih učencev v primerjavi z mesecem prej povečalo za 104, kar se — skupaj z učinki preusmerjanja — odraža v boljši usklajenosti med presežki in primanjkljaji. Vendar pa je število oddelkov v gorenjski mreži srednjih šol toliko ohlapno, da je primanjkljaj še vedno precejšen. V razredih manjka 1096 učencev, medtem ko jih je v »privlačnejših« 499 preveč. Dejanski primanjkljaj znaša torej okroglo 600 učencev. V primerjavi z mesecem prej, ko je bil prvi vpis, se je število prijavljenih najbolj povečalo v agroži-vilstvu, obutveni tehnologiji, administrativni dejavnosti, lesarstvu in pedagoški usmeritvi. Kljub temu so primanjkljaji ponekod še precejšnji: v kmetijstvu in živilstvu skupaj 91, v kovinarstvu in strojništvu v Škof j i Loki 48, v računalništvu v Kranju 22, v elektroenergetiki v Kranju 17, v gradbeništvu v Kranju skupaj 81, v lesarstvu v Škof j i Loki 57, v obutveni tehnologiji v Kranju 22, v tekstilni mehaniki 48 in tekstilni kemiki 35, v kuharstvu v Radovljici 21, če naštejemo le programe, v katerih so odstopanja od razpisanih mest najo-čitnejša. Presežki so zlasti v petih programih, in sicer v trgovinski dejavnosti v Kranju, v poslovno-finančni v Radovljici, v družboslovno-jeziko-vni v Škof j i Loki, v naravoslovno-matematični usmeritvi v Kranju in v programu tekstilnega konfek-cionarja v Kranju. Kot kaže, bo morda vpis omejen samo v programu tekstilnega kon-fekcionarja, kjer bodo morali prijavljeni učenci opravljati sprejemni izpit. Za druge štiri programe pa obstajajo dobri obeti, da omejitve ne bo; trgovinska dejavnost ima trdno opravičilo v visokem številu razpisanih kadrovskih štipendij, pri poslovno-finančni gre za dodaten dislociran oddelek v Radovljici, pri družboslovno-jezi-kovni usmeritvi za izravnavo v slovenski mreži (v drugih pokrajinah naval povsod ni tako velik), pri na-ravoslovno-matematični pa za izravnavo z računalniško usmeritvijo, ki ni napolnjena. Seveda bodo zadnjo besedo izrekle posebne izobraževalne skupnosti oziroma republiška izobraževalna skupnost. Če se bo povečalo število oddelkov, potem na Gorenjskem ne bo potrebnega napornega preusmerjanja učencev v druge programe. H. Jelovčan Raziskovalne naloge Jj tem letu Koliko je onesnažen loški zrak Škofja Loka — Občinska ra^' skovalna skupnost bo leto* zbrala 29 milijonov dinarjev, k' jih bo večinoma porabila za r*' ziskovalne naloge. Med njim1 predstavlja največji zalogaj tiji loga, ki bo odgovorila, kolikšni je onesnaženost zraka — ne 1' z žveplovim dioksidom in * prahom — v mestu Škofja LOJ ka; meriti bodo začeli ttMJ onesnaženost Poljanščice. Raziskovalnih nalog, ki jih bo 1* tos financirala oziroma sofinancir8' la škofjeloška raziskovalna skup" nost, je skupaj enajst. Na varstV^ okolja se nanašajo še nekatere nff loge, in sicer ekološke rešitve v zV^ zi s proizvodnjo v hotaveljske^ Marmorju, zaščita vodnih virov * občini, kataster geotormalnih viro* v občini in daljinsko ogrevanje rov in Škofje Loke. Razen teh raziskovalnih nalojl' med katerimi bodo nekatere traja' tudi več let, ima raziskovalna skuj£ nost v letošnjem programu dela S* nalogo revitalizacija mestnih in v* ških jeder, razvoj delavskega gib* nja in narodnosvobodilnega boja fl* tem območju, regionalni razvoj aW skega sveta v Sloveniji v Selški lini, odnosi med okoljem in delav^ iz drugih republik v Skofji Loki, vljenje in delo skladatelja Anton* Jobsta ter reprodukcijska sposoP' nost plemenskih kobil. \i 3 TOREK, 13. MAJA 1986 GOSPODARSTVO .3. STRAN (^IMMIEnGLAS Turizem je najboljša slovenska tovarna Hoteli niso sindikalni domovi spodinjskih strojev ali čevljev plačati tudi »dodatek« zaradi nižjih izvoznih cen. V turizmu pa so letos izvozne cene za 30 do 40 odstotkov višje od domačih. Vendar pa je moč pričakovati izenačevanje, saj tekoča gospodarska politika turizmu ni naklonjena, »razumevanje« za turizem upada. Novi devizni zakon je prav naši najboljši izvozni tovarni najbolj spodmaknil noge. Turizmu je vzel »šticunge«, na katerih je slonel njegov razvoj in s katerimi so pokrivali domače cene. v Seznami letovanja v sindikalnih domovih in prikolicah so narejeni. Tisti, ki so »izpadli«, zdaj iščejo druge možnosti, brskajo po katalogih turističnih agencij in imajo seveda opravka s povsem drugačnimi cenami. Hoteli pač niso sindikalni domovi, poslujejo ekonomsko, ne sindikalno. Torej ni čudno, da so se prav zdaj razplamteli očitki, kako zasoljeno je letos morje, kako si delavec ne more privoščiti dopusta na Jadranu, kako je drugod celo ceneje kot doma. So očitki o zasoljenem Klor ju upravičeni? Reči velja dvoje. Najprej, da si vsi pač ne moremo privoščiti dopusta v najboljšem portoroškem ali dubrovniškem hotelu, krizni časi so to še bolj podkrepili. Sicer pa, tudi drugo je tako, tudi iz najbogatejših dežel ne zahajajo k nam le v hotele A kategorije. Zakaj bi torej Portoroškemu Metropolu očitali, da Je za povprečnega dopustnika Predrag? Saj vendar prisegamo na tržne zakonitosti! Po drugi strani pa nam vrtoglava niflacija jemlje občutek za vrednost denarja — tako hitra je, da ji niiselno težko sledimo. Če je danes, sredi maja, stari milijon in več z& dan bivanja v najboljšem hotelu osupljivo drago, pa že julija, prav gotovo pa avgusta to ne bo več. Turistične organizacije pa določajo cene za celo sezono vnaprej, ne tako kot naše tovarne, ki na vsako novo pošiljko napišejo novo ceno. v Ozreti se torej velja tudi k cenejšim oblikam dopusta. Dosti ceneje oo vzeti zasebno sobo ali stanovanje v manj zvenečem turističnem kraju, kjer bo na tržnici paradižnik Polovico ali več cenejši kot v Ljubljani. Ali pa se odločiti za hotel, ki je dostopen tudi povprečnemu do-Pustniku. Za ponazoritev povejmo, da bo penzion v hotelu B kategorije na Visu to poletje 4 tisočake, v najboljšem portoroškem hotelu pa 15 tisočakov. V turizmu izvozne cene pokrivajo domače Brez zadrege lahko rečemo, da Je turizem najboljša slovenska tovarna — s turizmom zaslužena deviza je čista, nima uvoznih sestavin. In če pojasnjujemo naprej, l&hko rečemo, da v turizmu izvode cene pokrivajo domače, kar je Pri nas izjemno, saj za naše gospodarstvo velja prav obratno. Vendar nihče ne zažene vika in krika, ko *nora pri nakupu televizorja, go- Hotelirji se zato boje, kakšen bo na koncu leta izkupiček, saj morajo vse plačati dražje. Pljučna pečenka je za hotelirja enkrat dražja kot v mesnici, dražje plačujejo elektriko in še bi lahko naštevali. Nemogoče je torej trkati na njihovo zavest, naj omogočijo poceni počitnice našemu delavcu. Hoteli niso sindikalni domovi, poslujejo ekonomsko, ne sindikalno, ko naj bi se vse bolj nagibali v izenačevanje cen za tuje in domače goste. Prav zaradi očitkov, kako drage bodo letos počitnice, je Turistična zveza Jugoslavije zbrala podatke o ponudbi za domače goste. V hotelih A kategorije bo v predsezoni za osebo v dvoposteljni sobi treba plačati od 3.500 do 8.000 dinarjev, v glavni sezoni do 10.000 dinarjev. V hotelih B kategorije v predsezoni od 2.300 do 7.000 dinarjev, v glavni sezoni do 9.000 dinarjev. V zasebnih sobah prve kategorije bo treba v predsezoni plačati od 600 do 2.000 dinarjev, v glavni sezoni od 850 do 3.100 dinarjev. V zasebnih sobah druge kategorije pa pred sezono od 510 do 1.400 dinarjev, julija in avgusta pa od 750 do 2.800 dinarjev. Polni penzion pri zasebnikih bo v predsezoni znašal 3.500 do 4.500 dinarjev, julija in avgusta pa 3.800 do 5.500 dinarjev. Podatki se seveda nanašajo na vse turistične kraje, zbrali so jih ob morju, v zdraviliščih, planinskih in drugih turističnih krajih v notranjosti. Posebej razlike pri hotelih povedo, da je letovanje v notranjosti znatno cenejše, da je morje najdražje. Tudi v Sloveniji je tako, saj so v primerjavi z obmorskimi hoteli cene v zdraviliščih nižje od 20 do 30 odstotkov. Na petkovi časnikarski konferenci v republiškem komiteju za turizem in gostinstvo so hotelirji povedali, da gredo doma najbolje v prodajo najdražji hoteli. Ob morju so zadovoljni tudi z obiskom med prvomajskimi prazniki, med tujimi je bilo veliko domačih gostov. Predstavniki turističnih agencij pa pravijo, da se ljudje nikakor nočejo odpovedati počitnicam ob morju; raje varčujejo vse leto in izpustijo kakšen nakup. Predrago pivo v zakotni krčmi Če torej nima smisla obračati in pojasnjevati znane stvari, pa v nejasno kakovost našega turizma lahko sprožimo ostro puščico, Dogaja se, da stane pivo v zakotni krčmi prav toliko kot v imenitni restavraciji. Če so pri hotelih kakovostni razredi še znani in kolikor toliko spoštovani, pa vlada med gostišči, restavracijami In krčmami prava zmeda. Ni meril, ni oznak, ki bi povedale, kam sodi kateri lokal. Tudi zvezdice, ki so jih pred časom podeljevali gostilnam, nimajo več veljave, saj niso ažurne; po štiri imajo gostilne, ki niso več dobre. Čeprav vsevprek nasprotujemo administrativnim določitvam, pa malo administracije pri merjenju kakovosti lokalov ne bi škodilo. Vsaj tistim bi morali stopiti na prste, ki skušajo na hitro zaslužiti čim več in jim niso mar pripombe, da je pivo toplo in postrežba slaba. Gostje bi vendar morali že ob pogledu na cenik vedeti, kakšna je kakovost lokala, in nihče se ne bo pritoževal nad slabo postrežbo na avtobusni postaji, kjer bo pivo najcenejše, saj bo vedel, zakaj je šel tja. M. Volčjak poganski premogovniki zahtevajo prevelika ^vlaganja Lesni briketi iz Bohinja j^anj, april — Dobave premoga iz bosanskih premogovnikov so ,e*os še bolj vprašljive, saj zahtevajo tolikšna sovlaganja, da jih kfanjski Merkur ne zmore. Letos računajo tudi na lesne brikete, .1 jih bodo začeli izdelovati v LIP-u v Bohinjski Bistrici. Težko ^•napovedovati, v kolikšni meri se bodo ljudje spet preusmerili na kurilno olje. v 2a kurjavo poskrbi, ko cveti če-vnJa. pravi ljudska modrost. Naj se . a*n torej ne zdi čudno, da v teh pr-n letošnjih toplih dnevih pišemo o sj?niogu. Trgovci s premogom že h !f^.aJ° P°g°dbe o dobavah za pri-i ^njo zimo. Pri kranjskem Mer-^ rju, ki oskrbuje Gorenjsko, z izje-l ^škofjeloške občine, računajo, da ^o morali zagotoviti 100 tisoč ton ^i^oga, pogodbe imajo podpisane . *8 tisoč ton. Večje je povpraševa- Po rjavem premogu, kar 70-od-Vp* .°' vendar bo tudi letos na voljo Pori H^nita kot rjavega premoga. Pri j Opisovanju pogodb o dobavah pa aJo težave, bolje rečeno spore, z bosanskimi premogovniki. Le-ti zahtevajo iz leta v leto večja sovlaganja, zdaj se sučejo že od 2 do 20 tisočakov pri toni premoga, zeniškemu premogovniku bi morali dati kar 90 milijonov dinarjev. Tolikšnih sovlaganj Merkur ne zmore. Lani so si tako pomagali s prispevkom potrošnikov, ki so morali pri toni premoga plačati dodatnih tisoč dinarjev. Vendar je pravno-formalno ta dodatek pri ceni sporen. Bosanski premogovniki so lani na Gorenjsko dobavili le 83 odstotkov dogovorjenih količin. Letos bodo dobave še bolj vprašljive, saj za 35 tisoč ton še pogodb nimajo sklenjenih. K sreči so slovenski premogovniki pri dobavah solidnejši, pomagajo pri reševanju težav. Pri Merkurju tudi letos računajo na uvoz 35 tisoč ton brikatov iz Nemške demokratične republike in 20 tisoč ton briketov iz Sovjetske zveze. Pri slednjih pa je kakovost slaba; lani so imeli nemalo težav, ker so jim že na dvorišču razpadali v prah. Letos računajo še na lesne brikete, ki jih bodo začeli izdelovati v LIP-u v Bohinjski Bistrici, in sicer na 3 tisoč ton. Po drva pa bodo spet morali v Kočevje, kjer naj bi jih dobili 1500 metrov. Tudi gorenjski gozdarji namreč zahtevajo sovlaganja, 10-odstotna od cene drv. Torej že lahko napovemo, da jih na voljo ne bo dovolj, da bodo še vedno mnogi morali po drva h kmetom. Težko je zanesljivo napovedati, kolikšno bo letos povpraševanje po premogu. Zaradi dragega kurilnega olja so se v preteklih letih mnogi preusmerili na premog, zdaj pa se zaradi upadanja cen surove nafte kurilno olje ne draži več, cena premoga pa raste. Kmalu se bo torej morda spet splačalo kuriti z kurilnim oljem. MV jfrftietijski nasveti Varstvo koruze pred škodljivci in plevelom Utiranje škodljivcev Pred setvijo bi morali obvezno j. Ogledati, ali so v zemlji talni škodni Vci> na primer strune, sovke (prag s£°dljivosti: 1 do 2 struni na m2) in u na podlagi tega odločiti, ali bomo j Porabili talne insekticide ali ne. Če k uPoraba insekticidov opravičljiva, s *no uporabili eno izmed naštetih redstev: volaton G 5 20-40 kg/ha v ljs°ve ob semenu ali dotan G 5 2q"T 15 kg/ha v pasove, furadan G 5 Vri i ^ kg/ha, ki jih hkrati s setvijo ^ K m° v zemlJ°' PTl čemer pazimo, bo vneseno sredstvo ločeno od se-jjjL 5*. Sovke zatiramo, ko že delajo ^o, z volatonom EC 500 2,5 l/ha. Škropimo proti večeru in uporabimo večjo količino vode. Proti švedski mušici škropimo po potrebi (napadene rastline so šopaste in imajo zlepljene liste) s pripravkom lebavcid 1 do 1,5 l/ha. Zatiranje plevela V koruzi je zatiranje plevela s herbicidi neizbežno. Izbiro herbicidov prilagodimo plevelom, ki so na njivi razširjeni, pri uporabi pa natančno upoštevamo navodila, ki so priložena pripravku. Za zatiranje prosnatih trav in širokolistnih plevelov uporabljamo kombinirane pripravke pred setvijo ali po njej,ali po vzniku: pri-mextra ali lasso combi (5 do 7 l/ha pred voznikom ali 5 do 6 1 po vzniku koruze, vendar najkasneje do razvojne faze dveh listov). V jeseni je možno le setev ozimne pšenice, spomladi pa ne sejemo občutljivih polj-ščih (leguminoze, oves). Afalon combi 7—9 l/ha po setvi. Ni omejitve v kolobarju! Za zatiranje slaka in osa-ta škropimo koruzo po potrebi, ko ima 3—5 listov, ko je visoka 15—20 cm, s pripravki deherban A aliherbocid 1 l/ha. Živinorejsko -veterinarski zavod Gorenjske—Kranj Drobno gospodarstvo Male, inovativne proizvodne enote Po dolgih mukah je republiški konferenci ZSMS uspelo ustanoviti mladinsko kooperativo, ki se bo ukvarjala z računalniškimi programi. Bo ta lastovka prinesla pomlad? V sebi imajo torej sorazmerno veliko znanja, običajno temelje na tehničnem ekspertnem znanju Novi obrtni zakon je sprostil možnost za ustanavljanje kooperativ oziroma zadružnih podjetij, kar je bil prvi znak, da se na področju drobnega gospodarstva nekaj spreminja. Mladinska kooperativa je prvi dokaz, da je moč tudi pri nas ustanavljati male, inovativne proizvodne enote. Razbliniti se bodo morale predstave o drobnem gospodarstvu kot klasični obrti in kooperacijah z industrijo,, torej kot o proizvodnih podaljških velikih, ki se jim pač ne splača izdelovati nekaterih stvari in jih odstopajo obrtnikom kooperantom. Takšne predstave so namreč zastarele; v svetu je na pohodu nov tip drobnega gospodarstva — model malih, inovativnih proizvodnih enot. Uspešno rastejo tam, kjer so jim razmere naklonjene, družbena skrb je torej potrebna, saj ne bodo nastale same od sebe. Zanje je značilno, da pomembno vplivajo na ponovno oživljanje gospodarske rasti, da je njihovo bistvo inovacija, da so prav inovacije povod za uspešno rast malih, tehnološko zahtevnih proizvodnih enot. njenih ustanoviteljev. Pogosto se dogaja, da se združijo in ustanovijo svoje podjetje strokovnjaki (raziskovalci in razvojniki), ki so nezadovoljni z delom v velikih proizvodnih sistemih. Če z inovacijo uspejo, takšna mala proizvodna enota hitro preraste v večjo, če ne, brez velike denarne škode razpade. Torej so v bistvu spodbujevalec tehnološkega razvoja, saj znajo odlično izkoristiti znanje, ustvarjalni naboj. Odpirajo pa seveda možnosti za zaposlovanje, predvsem izobraženih mladih ljudi, ko prerastejo v večje. Pri nas v zadnjem času veliko govirimo, tudi z najodgovornejših mest, o uveljavljanju znanja, o preobrazbi proizvodenj, ki nimajo bodočnosti, o hitrejšem napredku. Pojdimo torej od besed k dejanjem, ustrezne družbene razmere bodo spodbudile nastajanje malih, inovativnih proizvodnih enot, ki bodo pregnale razvojno zaspanost in zaverovanost velikih sistemov samih vase. M. Volčjak Razdelilna transformatorska postaja Okroglo pri Kranju bo vozlišče elektroenergeskih zvez na Gorenjskem. Z njo bo rešeno kritično napajanje Gorenjske z elektriko, pomembna pa je za napajanje nove elektrojeklarne na Jesenicah. Graditi so jo začeli junija leta 1982, vse kaže, da bo ko- nec letošnjega junija začela delati s posadko. Kasneje jo bodo namreč daljinsko vodili iz območnega centra v Beričevem. Montažna dela gredo h koncu, največji problem pri dobavah pa je Iskrin računalnik in ustrezni programi, zato računajo, da bodo daljinsko vodenje lahko uvedli septembra. D. Papler Obrat Nika v Davči bodo zgradili jeseni Železniki — Da bi preprečili odseljevanje ljudi v dolino in s tem umiranje Davče — kot se je to godilo z vasmi pod Ratitovcem — je tovarna Niko iz Železnikov že pred petimi leti preselila del proizvodnje mehanizmov za registratorje v davško osnovno šolo. Delo je dobilo osemnajst domačinov. Pred dvema letoma, ko so začeli obnavljati šolo, pa so se morali delavci iz nje izseliti. V občini so začeli razmišljati o gradnji novega obrata. Zaradi pomanjkanja denarja so ga začeli graditi šele lani. Delo je prekinila zgodnja zima. Od maja gradbišče spet živi. Obrat bodo odprli predvidoma septembra. V njem bo lahko delalo petdeset ljudi. Niko ima zagotovila domačinov, ki se zdaj vozijo iz Davče v Železnike, da bodo ostali na delu doma. Niko na leto izvozi za tri milijone dolarjev mehanizmov za registratorje. H. J. Iz tovarniških glasil Visoka moda iz Vranja V aprilski številki glasila kranjske Planike smo prebrali naslednjo zanimivost! Vranjska Koštana je začela izdelovati obutev po visoki modi, ki jo imenujejo »italijanke«, pogodbeno z italijansko firmo Simod iz Padove, s katero že dolgo sodelujejo. Gre za obutev, po katero hodimo čez mejo. Neuradno namreč ocenjujejo, da Jugoslovani v sosednji Italiji kupijo več kot 4 milijone parov ženskih čevljev. To je povod, da so se Koštani odločili za izdelovanje obutve, kakršno izdelujejo v najbolj znanih svetovnih modnih centrih. Torej za modo najbolj vne- V Kranju polna zaposlenost V kranjski občini je bilo lani zaposlenih 34.300 ljudi, kar predstavlja 41-odstotni gorenjski delež. Polna zaposlenost prebivalstva je eden osrednjih družbenih ciljev, v Kranju lahko z veseljem ugotavljajo, da je bil uresničen. Zaposlenih je bilo kar 47,4 odstotka prebivalcev iz občine. Le v tržiški občini je bil ta odstotek večji, presega pa 42 odstotkov kot teoretično predpostavko polne zaposlenosti. Med zaposlenimi je bilo 49,2 odstotka žensk, kar je več kot drugod na Gorenjskem. V minulem srednjeročju so bili uresničeni cilji politike zaposlovanja, odstopanja so bila zelo majhna. Dodati velja, da je družbeni plan predvidel 6-odstotno letno rast zaposlenosti v obrti, dosežena pa je bila 7-odstotna. Lani je bila rast zaposlenosti v združenem delu 0,8-odstotna, od tega v gospodarstvu 0,9-odstotna, v negospodarstvu pa 0,2-odstotna. V obrti pa je zaposlenost porasla za 5,2 odstotka. tim ženskam po čevlje ne bo več treba čez mejo. V času, ko je proizvodnja industrializirana in je vse manj pravih ročnih čevljarskih mojstrov, ki s svojimi rokami izdelajo cel čevelj, se je Koštana odločila, da svojo zamisel uresniči s pomočjo drobnega gospodarstva. »Italijanke« izdelujejo v posebnem servisu, do konca leta pa bodo v Koštani »vzniknile« delavnice — butiki, v katerih bodo delali čevljarski mojstri, mlade pa že usposabljajo. »Italijanke« je za zdaj moč kupiti v tovarni in v posebnem butiku, ki ga je Koštana odprla v Beogradu. (mmmm^GLAS 4. stran GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 13. MAJA 198} Krajevna skupnost Koprivnik-Gorjuše Cesta, voda, trgovina, telefon... Koprivnik, 8. maja — Razmišljajo, da bi razpisali referendum za samoprispevek, da bi sami naredili tisto, kar zmorejo. Glede ceste, vode, trgovine in telefona pa so pripravili problemsko konferenco, na katero so povabili tudi predstavnike obči- ne. Koprivnik malo pod 1000, Gorju-še pa malo nad 1000 metri nadmorske višine na južnem pobočju Pokljuke v Bohinju tvorita krajevno skupnost v radovljiški občini. 140 hiš imata obe vasi in blizu 400 prebivalcev. Vsak dan se vozi na delo in v šolo blizu sto krajanov, ki imajo doma tudi nekaj zemlje in živino. rr . • - »Zadnje čase razmišljamo, da bi v naši krajevni skupnosti razpisali referendum za samoprispevek,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Stanko Korošec. »Ljudje radi sodelujejo in marsikaj tudi sami naredimo. S samoprispevkom bi lahko uredili poti v krajevni skupnosti, ki jih že zdaj sami vzdržujemo, zgradili bi avtobusna postajališča in mrliške vežice. Prav zdaj obnavljamo zid okrog pokopališča. Na Koprivniku gradimo gasilski dom, na Gorjušah pa 800 metrov vodovoda do zaselka Kurja vas. Letos pa smo delno uredili tudi že javno razsvetljavo v obeh vaseh.« So pa to, kot pravijo, manjši problemi, ki tarejo krajane v tem delu občine. Zaradi odmaknjenosti od središča Bohinja imajo težave, ki jim kljub morebitnemu samoprispevku ne bodo kos. Zato sta predsedstvo krajevne konference socialistične zveze in skupščina krajevne skupnosti minuli torek pripravila problemsko konferenco. Prišlo je okrog 50 krajanov in tudi predstavniki iz občine. »Do Kopriv-nika je cesta iz doline asfaltirana, naprej do Gorjuš in Mrzlega studenca pa ne,« je v četrtek pripovedoval Franc Stare, predsednik krajevne konference SZDL. »Pozimi je makadamsko cesto težko plužiti, zato smo bili tudi to zimo nekaj dni odrezani od doline, poleti pa so zemljišča ob cesti polna gramoza, da še živina noče jesti sena. Pa vendar vsako leto povečamo oddajo mleka za okrog 10 odstotkov. Ljudje si prizadevajo, ni pa jim vseeno, da prav za ta, štiri kilometre dolg cestni odsek do konca Gorjuš ni denarja. V torek smo se dogovorili, da bo krajevna skupnost skušala privabiti k sodelovanju delovne organizacije na območju Bohinja, nekaj bi primaknila tudi občinska skupnost za ceste. Če bi letos jeseni podpisali samoupravni sporazum, bi vsaj do konca Gorjuš cesto prihodnje leto morda že lahko uredili.« Nejasnosti glede regresiranja višinskih kmetij, kar so tudi uvrstili na dnevni red konference, so bile do seje že rešene. S tem denarjem namreč zdaj lahko kupujejo tudi umetna krmila in semena ali pa gradijo silose. Zadovoljni so tudi, ker so zdaj za to območje določeni trije pospeševalci. Želijo pa, da bi vsaj enkrat na leto zadruga sklicala sestanek s kmeti kooperanti zaradi boljšega obveščanja. »Drugi problem je pomanjkanje pitne vode,« je povedal Stanko Korošec. »Z zajetji in povezavami smo predlanskim naredili, kar smo lahko. Vendar smo bili lani poleti pogosto brez vode. Zdaj smo se dogovorili, da bo krajevna skupnost skupaj s Komunalnim gospodarstvom Radovljica skušala čimprej priti do potrebnih raziskav za nova zajetja. Projekt bo financirala samoupravna komunalna interesna skupnost, akcijo pa bo treba zastaviti skupaj. Ob lepem in suhem poletju se nam letos spet obeta pomanjkanje vode.« Za neresnične so se na pogovoru s krajani izkazale govorice, da bodo šolo v krajevni skupnosti zaprli. Čeprav šolo do četrtega razreda obiskuje le 15 otrok, bo v njej pouk še naprej. »Upravičeno pa smo veliko bolj zaskrbljeni zaradi preskrbe, zaradi trgovine,« je dodala Marjeta Sodja, članica sveta krajevne skupnosti. »Prihodnje leto se bo iztekla 20-letna najemna pogodba za lokal, v katerem je trgovina. Dogovorjeno je bilo, da bo občinska konferenca SZDL skušala posredovati, da bi vsaj za kakšno leto ali dve pogodbe še podaljšali. Do takrat pa bi oskrbo morali urediti. Če ne drugače(pa z zasebno prodajalno.« Za boljšo telefonsko povezavo do leta 1990-skoraj ni možnosti. Krajevna skupnost se bo lotila precej zamudnega in zapletenega postopka, da bi vsaj na Gorjuše dobili še en brezžični telefon. Takšnega imajo zdaj namreč na Koprivniku. A. Žalar OD TU IN TAM... Jadralni piloti tudi prek državne meje Prvič kot ptice Lesce, maja — Tuji turisti, ki prihajajo k nam z jadralnimi letali, si želijo, da bi pri nas letali kot ptice, tudi prek državnih meja. Švicarski jadralci so letos med 15. apr:lom in 15. majem prvič dobili priložnost, da so preleteli mejo med Golico in Jezerskim vrhom in prek Avstrije jadrali celo do Švice. Tuji jadralni piloti radi prihajajo letat v Slovenijo in na Gorenjsko. V Alpah so namreč dokaj ugodni zračni tokovi, pri nas še ni pretirane gnečey zraku, kakršna je, denimo, v podobnih letalskih središčih v Avstriji, Zvezni republiki Nemčiji in v Italiji, in tudi naše cene so v primerjavi z drugimi nekoliko nižje. Edino, kar moti in odvrača nekatere tujce od letenja v Sloveniji, je sorazmerno omejen zračni prostor. Še pred tremi, štirimi leti so tuji jadralni piloti lahko letali le na območju 25 kilometrov od Lesc, zatem v pasu med jugo-slovansko-avstrijsko mejo in zračno črto Lesce—Slovenj Gradec, od letos dalje pa po vsej severni Sloveniji — od Murske Sobote do Tolmina. Na pobudo jugoslovanskega turistične- ga ui ada v Zurichu in švicarskih letalcev, ki že več let zapored prihajajo v Lesce, so naše oblasti za en mesec (od 15. aprila do 15. maja) odprle državno mejo v ozkem pasu med Jezerskim vrhom in Golico, s čimer so Švicarjem omogočile jadranje po alpskih dolinah in tudi potovanje po zraku vse do njihove domovine. V Alpskem letalskem centru Lesce-Bled, kjer so zadnja leta ob podpori republiških in zveznih organov in organizacij že precej razširili zračni prostor za jadralne letalce, si prizadevajo, da bi Jugoslavija na podlagi meddržavnega sporazuma s sosednjo Avstrijo za stalno odprla prehod v alpski svet drugih dežel. Zvezni izvršni svet je osnutek sporazuma podprl, kar je dobro znamenje, da bo tovrstni turizem še bolj kot doslej zajel tudi Gorenjsko in Slovenijo. C. Zaplotnik Množični pohod Besničanov na Špičasti vrh Besnica — Prejšnjo nedeljo so predstavniki družbenopolitičnih organizacij kraievne skupnosti Besnica že tretjič zapored pripravili pohod in tek na Špičasti vrh v spomin na težak boj borcev drugega bataljona Kranjske čete, ki so ga konec februarja 1943 bili prav na področju Špi-častega vrha. Ta dogodek je uradno praznik krajevne skupnosti, različne prireditve pa zaradi težav pozimi raje organizirajo kasneje. Eden izmed Potoče pri Preddvoru — V Domu oskrbovancev Albina Drolca so prejšnji teden že poskusno pogreli vodo v 128 sončnih kolektorjih, ki so jih luni jeseni postavili na zemljišču pred novim delom doma. S sončno energijo bodo lahko na dan segreli do tri kubike sanitarne vode. Dela, ki jih opravlja IMP Ljubljana, bi sicer morala biti koncema že pred minulo zimo, vendar so težave s kotlovnico zavlekle instalacijo. Predvidevajo, da bodo z izkoriščanjem sončne toplote prihranili na leto 10 tisoč litrov kurilnega olja. investicija je stala 180 milijonov din, denar pa je prispeval Špiz. Kmalu bo narzd tudi nova kotlovnica. — Foto: L. M. njih je tudi majski pohod na Špičasti vrh, ki je priljubljena izletniška točka Besničanov in drugih. Lani se je pohoda udeležilo prek 300 krajanov in izletnikov, letošnjega, ki so mu dodali tudi tek, pa veliko več. Vsak udeleženec je dobil izkaznico, za dvakratni obisk bronasto, za trikratni srebrno in za petkratno udeležbo zlato medaljo. Andrej Nunar, Franc Pagon in Marjan Vovk pa so dobili priznanje, ker so med lansko in letošnjo prireditvijo vrh največkrat obiskali. V teku je sodelovalo 26 tekmovalcev. Prvi je prišel na vrh Lojze Ka-trašnik. Drugi pri moških do 30 let je bil Jure Šorli, tretji pa Janez Kle-menčič. Pri pionirjih je zmagal Aleš Mohorič pred Grego Vozlom in Matjažem Mohoričem, pri pionirkah pa Brigita Hafner pred Gordano Udir, Urško Sušnik in Špelo Golmajer. Pri ženskah do 30 let je zmagala državna reprezentantka v smučarskih tekih Vida Bertoncelj. Zmagovalcem so podelili spominske plakete, ki jih je izdelal Miha Sušnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Besnica. J. Z. Radi vas bomo obiskali, če nas boste povabili v vaš kraj. Pokličite nas. Telefonski številki sta 21-835 ali 21-860! Križišče v Lescah — Sredi oktobra lani so začeli v Lescah urejati križišče, ki je hkrati tudi pogoj za gradnjo stanovanjske soseske center. Križišče, ki je tako rekoč že zgrajeno (v četrtek bo tehnični prevzem), je gradila Slovenija ceste Tehnika. Investitor je bilo Komunalno gospodarstvo Radovljica, denar pa je zagotovila samoupravna komunalna interesna skupnost Radovljica. Dela so ovrednotili na 156 milijonov dinarjev. Čeprav je zaradi zime prišlo do zakasnitve, je investitof tako z deli kot z rokom zadovoljen. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Računalnik v pomoč kakovosti Šobec — Najbolje urejen jugoslovanski kamp, Sobec, je že v začetku aprila obiskala skupina nemških kanuistov. Večje skupine pa so začele prihajati 25. aprila. Pred dnevi se je v kampu ustavila tudi kolona 18 av-toprikolic s 50 italijanskimi turističnimi novinarji. Za letošnjo sezono so se v kampu skrbno pripravili. Oči- stili in uredili so jezero, odstranjj! debla in vejevje dreves ter nasadi*1 okrog 400 sadik macesna in omof ke. Zravnali so tudi poškodovane 1$ lenice. Največja pridobitev pa prav gotovo računalnik v recepcij1' ki ne bo le olajšal poslovanje, več tudi pripomogel k še boljši kak0-vosti storitev vseh služb v kampu.jfl ... KRATKE PO GORENJSKI Dve opravičili • Danes teden smo na tej strani Gorenjskega glasa poročali, da so flf ustanovnem občnem zboru Kluba upokojencev Elektro Gorenjska za pr^ sednika izvolili Igorja Vozla. Za predsednika so izvolili Mileta Vozla, njeg0* vemu sinu pa smo dolžni opravičilo, ker smo ga nehote uvrstili med upok0" jence. • Zares velika neprijetnost pa se nam je zgodila v petek, 9. maja, na strani v Gorenjskem glasu. Namesto posebej, v okviru, kot je bilo predvidf no, je zapis o podmladkarjih Rdečega križa iz osnovne šole heroja Grajzefr iz Tržiča pod naslovom Zgled v premislek zašel v rubriko Pritožno knjif" prosim. Mentoricam in mladim članom se iskreno opravičujemo! UredniŠtV* Referendum za tretji samoprispevek • Podnart — Skupščina delegatov krajevne skupnosti Podnart je v sr? do, 7. maja, soglasno sprejela sklep o razpisu referenduma za tretji petletk1 samoprispevek. Referendum bo v nedeljo, 1. junija. Če se bodo krajani odi* čili za samoprispevek, bodo 60 odstotkov zbranega denarja namenili za faltiranje, ostalega pa za obnovo doma kulture, požarno varnost, nabavo i& bojnikov in razna komunalna dela iz srednjeročnega programa KS. c. B' PISALI STE NAM... KONCERT (LE) ZA SVOJCE?! Na nedavnem koncertu pevskega zbora KUD Triglav Duplje, ki je bil združen s proslavo 1. maja, ni bilo med udeleženci nobenega predsednika družbenopolitičnih organizacij in skupnosti, šole, društev in ostalih predstavnikov družbenopolitičnega življenja Dupelj. Zares lep zgled in podpora pevskemu zboru, ki je pel ženam in materam pevcev. K. B. UGANKARSKO DRUŠTVO DOMEN V začetku septembra 1983 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Ugankarsko društvo Domen. To je prvo takšno društvo v Sloveniji, ki združuje ugankarje z vseh krajev naše ožje domovine in tudi iz sosednje Hrvaške. Imenuje se po Petru Butkoviču-Domnu, pesniku, prevajalcu, likovniku in uredniku ter priznanem »očetu« prve slovenske križanke, objavljene v predvojni Mladiki (1925). Doma je bil iz Sovodenj pri Gorici. Društvo ima že več kot 110 članov in med njimi jih je kakšnih 20 z Gorenjske in kar dobra polovica iz Kranja. Društvo je registrirano v Trebnjem, deluje pa v Ljubljani. Januarja 1984 je njegov predsednik Pavle Gregorc v Pionirski knjižnici v Ljubljani pripravil prvo ugankarsko prireditev. Takrat so odprli tudi razstavo ugankarskih knjig, kije potovala še v Trebnje, Maribor in lani novembra je bila v Škof ji Loki. Društvo je priredilo še več srečanj z mladino, največ po šolah. Tako so nastali tudi trije Domno-vi ugankarski krožki. Prvi je bil ustanovljen v Železnikih in ga vodi Ljubo Bradeško, kaže pa,da bo kmalu prišlo do ustanovitve tudi v eni od šol v Kranju. Pred novim letom 1984 je Domen začel izdajati tudi svoj ugankarski list Križemkražem, ki izhaja enkrat na mesec na 44 straneh. Nekaj strani je namenjenih šolarjem in začetnikom, druge pa so za bolj ali manj izkušene reševalce. Ima veliko novosti in redkih ugank. Objavljeni pa so tudi ugankarski članki, zanimi- vosti, anekdote, ugankarsko gradivo za arhive in kvize. List prodajajo v vseh prodajalnah s časopisi. Če bo Križemkražem (finančno) uspeval, bo društvo Domen uresničilo načrte: od zlaganja družabnih ugankarskih iger do objavljanja priročnikov za reševalce. „ Drago Bajt GLASOV JEŽ «... u številki 30, na 16. strani, z dne 18. 4. 1986 pod naslovom Pri denarju se neha. Smo mar res že tako daleč prišli, da celo glasilo socialistične zveze, pa čeprav v humornem delu, počenja take ne-odpustljive stvari,« piše naša bralka. »Ogročena sem nad 'duhovitostjo' vašega Ježa, po katerem so poštarji tarifo zaračunali tako, Tcer so se židovsko obnašali'.... Do odhoda v partizane sem s ponosom v najtežjih dneh nosila šesterokrako Davidovo zvezdo, nato pa tri leta na titovki našo peterokrako. Tedaj nam ni nihče očital židovskega obnašanja, m kdor je kaj vreden, tudi danes tega ne počne. Morda porečete, da ni bilo slabo mišljeno, toda vedite, da smo nekateri na te stvari upravičeno silno občutljivi, kef zelo dobro vemo, da se je nekoč vse grozljivo začelo prav s takimi, na *ridez nedolžnimi rečmi .. : Vaš Jež naj si v bodoče za židovsko obnašanje zapomni, da je v pretekli strahoviti kataklizmi, ki je zajela človeštvo z nacizmom, izginilo v Evropi okoli šest milijonov Zidov in da je na razne zverinske načine izgubilo življenje od skupnih približno 78.500 Jugoslovanov židovskega rodu kar prek 64.000 in da je bilo nad 4000 Židov v narodnoosvobodilni vojni in partizanskih odredih Jugoslavije, kjer jih je padlo prek 1200. Naj za 'židovsko obnašanje raje jemlje vzore v takih možeh, kot je bil Titov najožji sodelavec, pokojni Moša Pijade, in še nekateri ...« Že sami ste napisali: » ... da ni bilo slabo mišljeno, toda.. •* Vendar bi bilo takšno opravičevanje nesprejemljivo. Priznamo napako, in žal nam je, da se jo zgodila! Res nismo hoteli nikogar žaliti! Uredništvo ?TEK, 9. MAJA 1986 KULTURA 5. STRAN (^MSSSSgJSnCiLAS V Baletnem triptihu na velikem odru Cankarjevega doma je pela mezzosopranistka Sabira Hajdarević iz Kranja KJE SE SKRIVA TA GLAS? Ljubljana, aprila — Tri leta je Ljubljana čakala svetovno znanega koreografa Milka Sparembleka, da bi prišel in postavil tudi Slovencem na oder balet tako, kot le on zna. Njegov Baletni triptih iz VVagnerjeve Šiegfriedove idile in Matilde ter Beethovnove Pastoralne simfonije je z vso močjo in lepoto zaživel na velikem odru Cankarjevega doma. S pesmimi Matilde je navdušila mezzosopranistka Sabira Hajdarević. Poznavalci pravijo, da je Špa-remblekov Baletni triptih kulturni dogodek leta pri nas. Brez dvoma Je enkratno odrsko doživetje, saj s° se zanj zavzeli štirje veliki: balet Jjubljanske Opere, simfonični orkester Slovenske filharmonije, moderni oder Cankarjevega doma, ki lrr»a neverjetne tehnične možnosti, Predvsem pa koreograf, dramaturg Jn režiser Milko Šparemblek, ki je £ svojo izkušeno roko ljubljanski balet spet dvignil na profesionalno raven. V prvem delu Šiegfriedove idile, ki govori o večno ponavljajoči se ljubezni, sta glavni osebi odplesala Lane Stranic in Vojko Vidmar, pridružila pa se jima je krhka zagrebška balerina Spomenka Kru-nić. V drugem delu Wagnerja, v Matildi, ki v starosti s pesmijo obuja spomine na svojo mladostno ljubezen z Wagnerjem, je pela mezzosopranistka Sabira Hajdarević. Ob njej so zaplesali Mateja Rebolj, Vojko Vidmar in Mijo Basajlovič. V zadnjem delu, v Beethovnovi Pastoralni simfoniji, pa je oder zaži- vel v vsej nežnosti in hkrati živosti prirode. Kritiki so zapisali, da je prav s srednjim delom, z Matildo, Baletni triptih z izvajalski ekipo Hajdarević, Rebolj in Vidmar dosegel svoj vrh. Mogočen aplavz je publika naklonila prav Sabiri. »Pela sem z užitkom,« pravi Sabira Hajdarević, »kajti to šo prekrasne pesmi. Rabila bi le več časa, da bi se vanje še bolj poglobila. Namesto vsaj dveh mesecev sem imela na voljo le tri tedne časa. To pa je za Wagnerja, ki ga pojem v nemščini, zelo malo. Ko sem prvič pela na vaji, se mi je zdelo obupno. Ni bilo prave akustike, nisem se slišala. Strah me je bilo Sparembleka, ki me ni še nikoli slišal peti, strah razsežnosti odra. Potem sem se vživela v oder, Šparemblek je bil zadovoljen.« Wagner je za pevce težak in malokdo se ga loti. Vlogo Matilde je po vrsti odklonilo nekaj naših poznanih mezzosopranistk. Sabira pa se je je, čeprav so ji vlogo ponudili zadnji trenutek, lotila, vztrajala je in uspela. Pokazala je obseg glasu, vso dinamiko od pianisima do forti-sima. Avditorij je bil navdušen nad njenim izrednimi glasbenimi sposobnostmi, ki pa jih ima Sabira na žalost tako malokrat priložnost pokazati. Nič čudnega, da so se gledalci ob izhodu spraševali: »Od kod naenkrat tak glas, kje se vendar skriva?« Sabira pa je navdušena nad Špa-remblekom: »Ta človek ogromno zna, poleg tega pa je še velik talent. Nima smisel le za koreografijo, temveč tudi za glasbeni izraz. Pri njem se igra in glasba resnično spojita v eno, v popolnost. Enkratni so tudi scena, kostumi, svetlobni efekti . . .« Baletni triptih bo na sporedu v Cankarjevem domu še 2. junija in verjetno spet jeseni. Kranjčani pa bomo imeli mezzo-sopranistko Sabiro Hajdarević ve-darle še priložnost slišati. V soboto, 17. maja, ob 20. uri bo v kranjski župnijski cerkvi pela dela Bacha, Handla, Stradella, Glucka in drugih ob spremljavi organistke Angele Tomanić. Za Kranj bo to lep kulturni dogodek. Pa še vstopnine ne D0- D. Dolenc Lutkovni četrtki v Kranju so zaživeli LUTKE NIMAJO ODMORA .Kranj, maja — Po dveh letih so v Kranju spet oživeli nekdanji utkovni četrtki iz gradu Kiesselstein. Amatersko Gledališče čez Cesto jih zdaj prireja v Delavskem domu. Zvrstilo se je že osem 1 predstav, dve pa še pripravljajo. 1& Vso Porruad se v kranjskem Deškem domu, sprva v galeriji No-3. zdaj pa v koncertni dvorani, vr-četrtkove lutkovne predstave. J*akokrat privabijo okoli sto otrok s Jprši, ki uživajo ob privlačnih lu-°vnih igricah amaterskih lutkovna skupin iz Kranja in bližnje okoli-• Poleg pravljičnega lutkovnega eta pa so za otroke vabljive tudi SbT°pn*ce"' k* Jm delijo pred predse ami; jabolka, zobne ščetke, note-j • svinČnike, zadnji četrtek pa je za £ila poskrbela Ljubljanska banka. ^Organizator predstav je amater-(j0 Gledališče čez cesto, ki je sodilo, k.Znanju manjka prav kakovostnih rnih dogodkov za otroke. Zato ---* Kolesarski sejem na Kokrici Kokrica, 11. maja — Kolesarska seK' cija ŠD Kokrica prireja v sobota 17. maja med 9. in 19. uro in v nedelj0' 18. maja od 8. do 17. ure v Kulturne"1 domu kolesarski sejem nove in rablja ne kolesarske opreme (kolesa^ezervA1 deli, oblačila in podobno). Organizato/ bo blago sprejemal že v petek, 16. maj* med 17. in 19. uro. Ob tej priložnosti bo v nedelj0, 18. maja ob pol enajstih pred Kultih nim domom na Kokrici start kolesa** skega trima Gorenjskega glasa. Zmaga Doma JLA Bled, 11. maja — Med 33 moštvi 38. delavskem moštvenem prvenstvi Slovenije v šahu je zmagala ekipa D°J ma JLA Ljubljana pred Krko, Fronto1 Ljubljana, REK Trbovlje in lesko Ved' go. Gorenjci v ligaških tekmovanjih Kranjski atleti na mitingu v Nov« Gorici — Kranjski atleti so uspešno sodelovali na prvem velikem mitin' gu v Novi Gorici. Rudež je zmagal i teku na 100 metrov, Kukovica je bi] sedmi v teku na 800 metov, Kabič pa jc bil tretji v skoku v daljino. Dobri rezultati Darjana Petriča — Kranjski plavalec Darjan PetriČ. ki se bo udeležil letošnjega svetov', nega plavalnega prvenstva v Madridu, je dobro plaval na nedeljske^1 mitingu v Ljubljani. V svojih disciplinah je zmagal, zato je realna njegova želja, da bi se na SP vsaj v eni disciplini uvrstil v finale. Zmagi Triglava in Nakla — V tek' movanju v slovenskih nogometnih ligah igrata Triglav iz Kranja Ig Naklo odlično. Triglavani so igraliv Mariboru s Kovinarjem neodločeno 1:1 in so še naprej na odličnem drugem mestu. Naklanci -pa so doma premagali z 2:1 Tabor iz Sežane. Šimenc in Leščani ponovno naj' boljši — Ivo Šimenc, član ALC 1 Lesc, je ponovno republiški prvak 1 jadralnem letenju. Drugi je bil Ptuj' čan Kolarič, sledijo pa Leščani Tha' ler, Brodnik, Čerin in Pristavec-Ekipno so prav tako zmagali jadral' ci iz Lesc. Neodločen izid Alplesa — Roko' metašice Alplesa so v tekmi sloven' ske republiške rokometne lige doma igrale z Iskro neodločeno 19:19- Zmaga jeseniških učenk — Učen' ke Centra srednjega usmerjenega izobraževanja z Jesenic so republi' ške odbojkarske prvakinje meo srednjimi šolami. V finalu so brez izgubljenega niza premagale Ra* venčanke. .jk TOREK, 13. MAJA 1986 KRONIKA 7. STRAN (^IMlSS^IEnGLAS Ob 13. maju, dnevu varnosti Ljudem smo dolžni zagotoviti varno in mirno življenje Kranj, 13. maja — Danes praznujejo delavci v organih za no kanje zadeve, ki jim je poleg drugih naložena družbena skrb 2a varnost ljudi in premoženja. O nekaterih vidikih varnosti Ja Gorenjskem smo se pogovarjali z LUDVIKOM SLAMNIKOM, načelnikom Uprave za notranje zadeve v Kranju. P Kakšne so sedaj varnostne razbere na Gorenjskem? »Varnostno stanje je zadovoljivo, SaJ ni bilo nobenih yečjih nevšečnosti, problematičnih kaznivih dejanj, težav pri varovanju ^eje, čuvanju ustavne ureditve ali v Prometni varnosti. K temu so razen Organov za notranje zadeve nedvomno veliko pripomogli tudi drugi,ki mo-raJo skrbeti za varnost, od komitejev *a SLO in DS, svetov za varnost na ^ejnih prehodih, JLA, crrine do lju-ai> ki sodelujejo z nami. kršitelji javnega reda in miru se unesejo. Tovrstni prekrški so s* povečali za 16 odstotkov. Gre pretežno za posamezne kršitelje, k> zvečer ali ponoči zaradi preveč *aužitega alkohola razgrajajo v gostilnah, na cesti ali doma. Poudariti pa velja, da sta javni red W mir ob večjih prireditvah (teh le bilo lani na Gorenjskem 31) nehotena, pa tudi šest velikih varovanj tujih državnikov je lani mililo brez prekrška. ob meji tamkajšnji prebivalci nenehno prispevajo k varnosti. Seveda pa imamo tudi nekaj izrazitih primerov nesodelovanja, kadar bi ljudje radi zaščitili svoj osebni interes, kadar jih pesti bojazen pred posledicami, maščevanjem .. .« • Poudarjate, da morajo ljudje tudi sami kaj storiti za varnost? »Naša naloga je, ljudem omogočiti varno, mirno življenje, pa tudi sami so dolžni storiti vse, da niso ogroženi oni ali njihovo premoženje. A dostikrat so malomarni. Ne zapirajo oken, ključe zaklenjenih stanovanj prav nastavljajo vlomilcem, brezskrbno odmetavajo cigaretne ogorke. Družbeno škodo je potem težko preprečiti, storilca je teže izslediti, če ima pred miličniki in kriminalisti več ur prednosti. Še vedno, čeprav se stanje popravlja, imamo tudi malomaren odnos do družbenenga premoženja, posledice so veliki požari, ogromna škoda zaradi nezavarovanih gradbišč, moralna in gmotna škoda zaradi gospodarskega kriminala.« nezadovoljstvo. Te običajno obvestimo tudi mi, ko dobimo vest o takšnem dogodku. Ko že vprašujete o demonstracijah: tudi takšni javni nastopi, če imajo seveda cilj in potekajo v kulturnih mejah, so dopuščeni in pod nikakršnim policijskim nadzorom.« • Zadnja leta ste izražali zaskrbljenost nad mladostnim prestopniš-vom in alkoholom kot vzrokom za mnoga kazniva dejanja. Kako je zdaj? »Porast alkoholizma zaskrbljuje še naprej, saj na vseh področjih varnosti zaostruje problematiko: več je vinjenih voznikov, kršiteve javnega reda in miru so v 50 odstotkih posledica pijanosti. Za mladinsko prestopni-štvo pa lahko trdimo, da so se številke, ki so nam včasih povzročale sive lase, ustvarile v normalnih mejah. To ne dokazuje le naše večje angažiranosti, temveč stanje bolje obvladujejo vsi dejavniki, ki jim je naložena skrb za mlade ljudi.« , Kršitev javnega reda in miru je bi-* sicer nekaj več, a manj takih s ^ničnim obeležjem, tudi kriminali-^ je za 12 odstotkov manjša, kljub _'abi vzdrževanosti cest je prometna i^rnost še zadovoljiva, saj je v pro-rW manj mrtvih ... Kar zadeva obiskovanje kaznivih dejanj, smo bi-. v nekaterih akcijah zelo uspešni, a' Pa imamo tudi nekaj izredno neuspešnih, ki so med ljudmi zelo odmere.« J i. ^ Ali to kaj vpliva na zaupanje Wdi v organe za notranje zadeve? , ."Ljudje z nami izredno dobro sode-^eJo. Zavedajo se namreč, da je varnost pred zlikavci odvisna tudi od -M samih. Naj omenim zgledno so- Skrb za družbeno premoženje nam še vedno ni v krvi, malomarno ravnanje namreč napravi veliko škode. Lani je bilo na Gorenjskem 199 požarov, kar 99 jih je povzročila malomarnost ljudi. Alkohol je še vedno veliko zlo, ki ogroža javni red in mir, krni varnost na cestah in povzroči marsikatero kaznivo dejanje. Lani so miličniki kar 3737-krat ukrepali zoper vinjene voznike in to pri običajnem rutinskem delu, ne pri poostrenem nadzoru. ovanje z našimi delavci v primeru, so iskali posiljevalca otrok. Tudi • Kakšen je vaš odnos do delavskih stavk v zadnjih letih? »Nezadovoljstvo, delavcev, izsiljeni sestanki in prekinitve dela niso stvar organov za notranje zadeve. Evidentiramo jih zato, ker nas ljudje o njih obveščajo, ne štejemo pa jih za kazniva dejanja, s katerimi bi se morali ukvarjati organi pregona. Delavec ima namreč pravico izraziti svojo nejevoljo. Seveda je potem stvar družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata, da se poglobi v notranje odnose kolektivov, kjer je izbruhnilo • Kje ste v organih za notranje zadeve glede zagotavljanja varnosti najšibkejši? »Težko je reči, saj na skrb za varnost gledamo celovito. Trudimo se, da bi preventiva postala temelj našega dela, vendar je včasih v skrbi za ljudi treba seči tudi po drugih sredstvih. Naša slabost je to, da nas je včasih premalo, da delamo v slabih razmerah, da za našega delavca ni poskrbljeno tako, kot bi moralo biti. Boljše delovne razmere v milici bi pomenile več poleta, volje do dela, s tem pa tudi hitrost in učinkovitost pri odkrivanju kaznivih dejanj in njihovem preprečevanju. V mislih imam zlasti mlade delavce (teh je v milici največ), ki bi si zaslužili tudi boljše življenjske razmere.« D. Z. Žlebir ljudje se radi obračajo *ia pravobranilca samoupravljanja rftujj april — Kaže, da se je družbeni pravobranilec samo Povijanja med ljudmi dobro uveljavil, saj ljudje radi prihajajo ^ Nasvet, tudi poslovodni organi se vse češče obračajo nanj. * raujski pravobranilec je imel lani več kot 300 primerov izklju-0 pravne pomoči. slavna pomoč seveda ni poslanja 0 družbenega pravobranilca sa-,jj uPravljanja. Dejstvo, da ljudje ra-|m Prihajajo k njemu po pomoč, si 1^.*° razlagamo s tem, da dobro dekori S^ ^e t°reJ med ljudmi uveljavil. ^JU • ^a moram0' da imaJo v Kra-pr ljudje premalo možnosti za tnj^.n° pomoč; na voljo so jim odve redna sodišča, sodišča združe skfa ^a m Pravna pomoč pi občin-J*1 sindikalnem svetu. ,ružber tal, da se v naši družbi na vseh ravneh premalo borimo za uresničevanje načel ustavnosti in zakonitosti. Lani je razrešil 716 zadev, pri 261 je uporabil ukrepe in pravna sredstva, 39 zadev je odstopil pristojnim organom, v 368 zadevah je deloval predvsem preventivno, le 48 zadev je ocenil kot neutemeljene, le 6 odstotkov je bilo takšnih. Ljudje se torej ne pritožujejo zastonj. Ob tem velja reči še to, da so bili kar v 345 primerih pobudniki delavci, posamezniki. Posebno pozornost je namenil spremembam samoupravne organi- Upr*Ui^Deni pravobranilec samote vav'JanJa v Kranju, Jože Kristan, Poročilu o lanskem delu podčr- ^2jftetna varnost v radovljiški občini ^ijan ali brez izpita na cesto ziranosti združenega dela. Uresničenih in predvidenih sprememb ne ocenjuje kot težnje po ukinjanju toz-dov. Bolje kot doslej, predvsem strokovno utemeljeno, pa bo treba za obravnavo med delavci pripraviti gradiva, ki bodo morala opredeljevati tudi pogoje za organiziranje toz-dov (»ukinjanje« ali organiziranje novih). Zakonitost ravnanj na področju delovnih razmerij in s tem varstvo samoupravnih pravic delavcev se iz leta v leto veča. Spornih primerov je sicer več, vendar jih porajajo zdajšnje razmere, manj pa nezakonito ravnanje odgovornih. Razveseljivo je, pravi Jože Kristan, da se dosledneje uresničujejo tudi obveznosti, ne le pravice, dogovornost si vse bolj utira pot na vsa področja življenja in dela. Ijj;"0vljica, maja — Na prometno varnost v radovljiški občini so JJJJj razen nezadostne osveščenosti mnogih voznikov motornih jo*1! in vožnje pod vplivom alkohola precej vplivali še slabo sta-le cest, prometno-tehnične pomanjkljivosti in neustrezna pro- ^tna signalizacija. V^razmere na področju prometne UdQj0sti v občini so bile lani manj vefc kot leto prej. Pripetilo se je kfgjj^ometnih nezgod in več je bilo Milj . cestno-prometnih predpisov. 1^ i5a je pri nadzoru prometa odkrilo Primerov hujše kršitve predan \ a^ ^9 vec kQt predlani ter ra-W • še 1537 »lažJin« kršiteljev, Je bilo 361 več kot leto prej. Pri te 0 a. polovici »hujših« kršiteljev V 229ftz^a znake alkoholiziranosti in Primerih je to tudi dokazala ^ l<3estom. Veliko, kar 354, je bilo i * Primerov> k° so ljudje sedli v°2i?- au na kolo z motorjem brez ^ruškega izpita. Vi aJevni skupnosti Lesce se je ffy}' ^0slabšala prometna varnost za-veSn.-'e z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite v 10 dneh po Ha na naslov: Savske elektrarne Ljubljana, tozd Elektrar-Moste, Žirovnica, komisija za delovna razmerja. i^didati bodo obveščeni v 8 dneh po sprejemu sklepa o GIP GRADIŠ LJUBLJANA, TOZD Gradbena enota JESENICE, Prešernova 5 objavlja JAVNO LICITACIJO, ki bo 21. maja 1986 ob 10. uri v naselju GRADIŠ Jesenice, Prešernova 5 V prodaji bo: — avtobus TAM AS 3500, letnik 1976, G 50239, 45 + 2 sedežev, vozen, izklicna cena 800.000 din — avtobus TAM 75 AG, letnik 1980, G 76441, 15 sedežev, vozen, izklicna cena 1.500.000 din — tovorni avto TAM 60 T 5 s podaljšano kabino, letnik 1976, neregistriran, G 52262, vozen, izklicna cena 250.000 din — prevozni kompresor, Fagram KVD 2 180, G 44640. letnik 1975, ne dela, izklicna cena 300.000 din — prevozni kompresor Fagram KVD 2 180, G 44641, letnik 1975, ne dela, izklicna cena 300.000 din Navedena osnovna sredstva si interesenti lahko ogledajo 21. maja 1986 od 8. do 19. ure. Varščina, 10 odstotkov od izklicne cene osnovnega sredstva, ki se plača uro pred licitacijo, je vračljiva takoj ali po koncu licitacije, sicer zapade. Vse stroške prepisa lastništva, ostale stroške in prometni davek plača kupec. Izlicitirane predmete morate plačati in odpeljati s kraja licitacije takoj. Iskra ISKRA - INDUSTRIJA ZA ELEKTRIČNA ORODJA KRANJ, p. o. KRANJ, Savska loka 4 Na osnovi sklepa komisije za delovna razmerja in osebne dohodke delovne organizacije ponovno objavljamo prosta dela 1. KVALIFICIRANEGA DELAVCA V LAKIRNICI 2. KVALIFICIRANEGA KOVINARJA Od kandidatov pričakujemo, da imajo ob izpolnjevanju splošnih pogojev: pod 1. — končano poklicno šolo ličarske, avtoličarske ali pleskarske smeri — odslužen vojaški rok ali — končano osnovno šolo, — nekaj let ustreznih delovnih izkušenj pod 2. — končano IV. stopnjo srednjega usmerjenega izobraževanja kovinarske usmeritve — nekaj let ustreznih delovnih izkušenj Posebni pogoj za prosta dela pod točkama 1 in 2 je dvoizmen-sko delo. Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra — Industrija za električna orodja Kranj, Splošno kadrovsko področje, Kranj, Savska loka 4. BRIVSKO-FRIZERSKO PODJETJE KRANJ Tomšičeva 3 Komisija za medsebojna razmerja v združenem delu objavlja naslednja prosta dela in naloge: VEC MOŠKIH, ŽENSKIH IN KOMBINIRANIH FRIZERJEV Delo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom za območji Kranja in Škofje Loke. Kandidati naj prijave z dokazili o strokovnosti pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Brivsko-frizersko podjetje Kranj, Kadrovska služba, Tomšičeva 3, Kranj. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po končanem zbiranju prošenj. a Mercator mercator - rožnik, n. sub. o. tozd preskrba, n. sub. o., Tržič, Trg svobode 27 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. vec prodajalcev mešano živilske in tehnične stroke za prodajalne na območjih Tržiča in Kranja 2. vec honorarnih prodajalcev za prodajo sadja in zelenjave na stojnicah v poletnih mesecih na območjih Tržiča in Kranja 3. blagajnika za prodajalne železnine v Tržiču 4. TAJNICE SAMOUPRAVNIH ORGANOV, DPO in TOZD 5. VEC UČENCEV IN ŠTUDENTOV ZA POČITNIŠKO DELO Pogoji za sprejem: pod 1. in 3. — šola za prodajalce ali končan VIP za trgovinsko dejavnost oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost pod 2. — študentje ali mlajši upokojenci pod 4. — srednja izobrazba administrativne oziroma splošne smeri pod 5. — za učence jp pogoj dopolnjena starost 15 let Kandidati za delo v prodajalnah z živili morajo imeti opravljen tečaj iz higienskega minimuma. Osebni dohodek po pravilniku tozda. Nastop dela je možen takoj. Pisne prijave i dokazili o izpolnjevanju pogojev in potrdilom o stanovanju oddajte v 8 dneh po objavi v kadrovsko-splošni službi tozda, kjer boste dobili tudi druge informacije Q gozdno gospodarstvo kranj, n. sol. o. tozd gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija kranj, n. sol. o. Komisija za delovna razmerja TOZD GGTM objavlja prosta dela in naloge upravljanje tovornjaka Pogoji: — šola za voznike tovornih vozil — izpit C kategorije — e;io leto delovnih izkušenj — odslužen vojaški rok — dvomesečno poskusno delo Prednost pri izbiri imajo kandidati s stalnim bivališčem na območju občine Škofja Loka. Izbrani kandidat bo obiskoval 14-dnevni tečaj za opravljanje avtodvigala. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Stanovanj ni. Kandidati naj pošljejo prijave z dokczili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sol. o., TOZD GOZDNO GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ, n. sol. o., Staneta Žagarja 53, Kranj. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo. Trgovska in gostinska do živila kranj, n.sol.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3, ds Skupne službe objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: 1. opravljanje nadzora investicijskih del 2. Čiščenje poslovnih prostorov Pogoji: pod 1. — višješolska izobrazba (VI. stopnja), smer gradbeni inženir, opravljen izpit za gradbeni nadzor, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 90 dni pod 2. — osemletka (I. stopnja), poskusno delo traja 30 dni tozd veleprodaja kranj, n.sol.o., Naklo, Cesta na Okroglo 3 objavlja po sklepu komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge: prodaja blaga na drobno (za prodajalno Diskont Bled) Pogoji: — IV. stopnja SI — smer prodajalec, 1 leto delovnih izkušenj, poskusno delo traja 60 dni Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev sprejema kadrovska služba DO Živila Kranj, Naklo, Cesta na Okroglo 3, 8 dni po objavi. Prijavljeni kandidati bodo o izidu izbirnih postopkov pisno obveščeni v 15 dneh po opravljeni izbiri. gradbeno podjetje bohinj bohinjska bistrica razpisuje prosta delovna mesta za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. vec zidarjev 2. vec tesarjev 3. 2 ključavničarja 4. mehanika — vzdrževalca strojev Pogoji: — za vsa delovna mesta zahtevamo III. ali IV. stopnjo izobrazbe srednjega usmerjenega izobraževanja ali pod L, 2. in 3. - KV ali PK delavec, pod 4. — KV delavec ustrezne stroke Ponudbe sprejema kadrovska služba, nastop dela takoj ali po dogovoru, osebni dohodek po pravilniku. Poskusna doba traja tri mesece. Iskra ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije >n računalništvo, Kranj, n. sol. o. Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge v Službi za varstvo pri delu in humanizacijo dela 1. STROKOVNEGA SODELAVCA ZA PREDHODNI POSTOPEK Pogoj: — visokošolska ali višješolska izobrazba strojne ali elektro smeri — strokovni izpit iz varstva pri delu Komisija za kadrovske zadeve TOZD Raziskave in razvoj objavlja prosta dela in naloge 1. DIPLOMIRANEGA INŽENIRJA STROJNIŠTVA ZA OPRAVLIANJE DEL IN NALOG NA PODROČJU MEHANSKIH KONSTRUKCIJ Pogoji: — diplomirani inženir strojništva, smer konstrukcija — eno leto ali več delovnih izkušenj — zaželene izkušnje pri uporabi računalniške podpore za konstrukcijo in proizvodnjo mehanskih delov in sestavov ~— veselje za sodelovanje z oblikovalci pri snovanju telekomunikacijske opreme za zasebne in poslovne prostore Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika, Kadrovska služba, Ljubljanska cesta 24/a, Kranj. GLAS 14. STRAN OGLASI, OBVESTILA, OSMRTNICE TOREK, 13. MAJALI GLASBENA ŠOLA ŠKOFJA LOKA bo za šolsko leto 1986/87 vpisovala nove učence v naslednje oddelke: v Škofji Loki: — blokflavta — klarinet — trobenta, rog, pozavna — kitara — violina — violončelo — klavir — harmonika — pripravnica (otroci, rojeni leta 1979 in leta 1980) — predšolska glasbena vzgoja (otroci, rojeni leta 1981) Pisne prijave (obrazce dobijo kandidati v glasbeni šoli) sprejemamo do petka, 23. maja 1986. Preizkus glasbenih sposobnosti kandidatov bo 29. in 30. maja 1986 od 17. do 19. ure v prostorih šole. m TEKSTILINDUS ™«J Tekstilna industrija TEKSTILINDUS KRANJ Po sklepu odbora za delovna razmerja DS Skupne službe objavljamo prosto delo oziroma nalogo v kadrovskem sektorju: OPRAVLJANJE PRAVNIH POSLOV Pogoji: — diplomirani pravnik s pravosodnim izpitom — zaželene delovne izkušnje — trimesečno poskusno delo Kandidati, ki izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo pisne prijave z dokazili v kadrovski sektor delovne organizacije v 8 dneh po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po opravljeni izbiri. CENTER SLEPIH IN SLABOVIDNIH DR. ANTONA KRŽIŠNIKA ŠKOFJA LOKA Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA - VOZNIKA VILIČARJA Kandidati morajo za opravljanje navedenih del in nalog poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — končana II. stopnja srednjega usmerjenega izobraževanja kovinarske ali lesne smeri — izpit za voznika viličarja — 6 mesecev delovnih izkušenj Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Po pravilniku o delovnih ra: merjih je predvideno poskusno delo, ki traja dva meseca. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. Kemična tovarna EXOTERM KRANJ Kadrovska komisija objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. TRANSPORTNEGA DELAVCA Pogoji: — končana osnovna šola — starost 18 let — poskusno delo traja 90 dni 2. VEC PROIZVODNIH DELAVCEV Pogoji: — končana osnovna šola — starost 18 let — poskusno delo traja 90 dni — delo je dvoizmensko Prijave sprejema splošni sektor delovne organizacije 8 dni po objavi. O izbiri bomo vse prijavljene kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. SERVISNO PODJETJE KRANJ, p. o. Tavčarjeva 45 Po sklepu delavskega sveta z dne 29. aprila 1986 objavlja JAVNO LICITACIJO za odprodajo naslednjih osnovnih sredstev: raztegljive lestve, od 10 do 15 m, 1. 2 kosa vrednost 2. 1 električni brusilni stroj, vrednost 3. 1 kotna brusilka KB 2080, vrednost 4. 1 varilni polavtomat VVarming 300 z jeklenko C()2 401, vrednost 5. 1 električni radiator, vrednost 59.000 din 9.000 din 9.000 din 250.000 din 3.500 din Javna licitacija za osnovna sredstva bo v četrtek, 15. maja 1986, ob 8. uri za družbeni sektor, in ob 8.30 za zasebni sektor v Servisnem podjetju Kranj. Ogled osnovnih sredstev je mogoč vsak dan od 8. do 10. ure. Prometni davek v ceni ni zajet in ga plačajo kupci posebej. Pravne osebe so na podlagi izjave oproščene davka. Predstavniki delovnih organizacij morajo pred pričetkom licitacije predložiti pisno pooblastilo in barirani ček. Drugi udeleženci morajo pred pričetkom licitacije vplačati kavcijo v višini 10 odstotkov cene posameznega osnovnega sredstva. Licitacija bo po sistemu videno-kupljeno. Kasnejših reklamacij ne bomo upoštevali. V SPOMIN Kruti so dnevi ločitve, dolgi in mučni, ko te več ni, tiho pa v srcu še tli misel na naše skupne dni. 11. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi sin DALIBOR DIMIČ roj. 1980 Ni več prijaznih in toplih besed ne smeha, ki si ga delil z nami. Naš dom je prazen, čeprav še slišimo korake, tvoj lik je med nami. Ne čutiš solz ne bolečine v naših srcih, ki še vedno bijejo ob tebi. Vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, ISKRENA HVALA Žalujoči: očka in mamica ter sestrice Vesna, Daliborka in Jasna ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice ANTONIJE PERNE se zahvaljujemo sosedom za takojšnjo pomoč in izrečena so-žalja. Zahvaljujemo se kolektivom Mehanizmi Lipnica, Kemična tovarna Podnart, Iskra Otoče, LIP Bled, tozd Podnart in Zavarovalna skupnost Triglav Kranj. Posebno se zahvaljujemo tov. Jeralu za poslovilni govor ob odprtem grobu, praporščakom, pevcem iz Podnarta, cerkvenim pevcem in g. župnikoma za lepo opravljen pogrebni obred. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA ZA VSE VSI NJENI Prezrenje, Zg. Dobrava, Ovsiše, Otoče, Sp. Otok Ob smrti naše drage POLDKE GLOBOČNIK roj. Mokorel Cesta 4. julija 45, Bistrica pri Tržiču se iskreno zahvaljujemo njenim dobrim sosedom Langovima, Mrakovi, Kraševčevi in Raztresenovi za vso skrb in pomoč, še zlasti v njenih zadnjih mesecih življenja. Posebej smo hvaležni dr. Otu Kiklu za nadvse požrtvovalno in skrbno zdravniško nego. Vsem, ki ste jo spremili na zadnji poti, poklonili njej tako ljube rože, predstavnici ZWI Tržič za besede slovesa, pevcem za ganljive pesmi in g. župniku za poslovilni obred smo globoko hvaležni VSEM HVALA TUDI ZA IZRAZE SOŽALJA VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža ALOJZA HOČEVARJA se zahvaljujem sosedom, posebno tovarišu Rudiju Ur-šiču, in ZB iz krajevne skupnosti Vodovodni stolp, godbi, pevcem in vsem, ki so mi izrekli sožalje. ŽALUJOČA ŽENA CILKA ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in sestre ANGELE BOŠTJANČIČ-ZALKE rojene Jurgele se iskreno zahvaljujemo kolektivu DO IBI za njihovo prijazno pomoč, poslovilne besede ter podarjene vence cvetja. V enaki meri se za poslovilne besede in venec zahvaljujemo organizacijam ZZB NOV in KS Vodovodni stolp. Vsem, ki ste ji stali ob strani v času njene dolge in težke bolezni, in vsem tistim, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, izrazili ustno in pisno sožalje, iskrena hvala! VSI NJENI ZAHVALA Ob smrti naše drage mame, stare mame, prababice, tašče, sestre in tete ANE GRAŠIČ roj. Kristane p. d. Blažunove mame se iskreno zahvaljujemo dr. Bajžlju za dolgoletno p0* moč, Domu upokojencev Kranj, gospodu župniku za lep poslovilni obred, sorodnikom, sosedom, prijatelje111 in znancem. Hvala vsem za podarjeno cvetje, izrečen" sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, 26. aprila 1986 le t« "ony a Bet Ban ton K počitku leglo je telo, a delo tvoje in ljubezen pozabljeno ne bo. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža« očeta, brata in strica STANKA ŠTURMA iz Kranja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežji11 trenutkih stali ob strani. VSI NJEGOVI Kranj, 30. aprila 1986 for U9< > °svi $0l( Sli sur Sa, ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, očeta in dedka MATIJA CVETANA iz Stražišča pri Kranju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem 111 znancem za pomoč v najtežjih trenutkih, za izražen"flm ustno in pisno sožalje, podarjeno cvetje in številn? spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi organ1^ zaci j i ZB NOV, sosedoma Milki in Angeli za njuno $ redno požrtvovalnost, še posebno se zahvaljujemo Bavdku za dolgoletno zdravljenje in govornikom °p odprtem grobu. Žalujoča žena Milka, sinova Bojan in Marjan z družinama Die? •06 „^ Istri, kr4r< ZAHVALA Ob smrti našega očeta, starega očeta, brata, strica in svaka AVGUSTA DOLJAKA st. ^ se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijat6 ljem, ZB NOV in ZK Trata, članom kolektivov Jelovih' ABC Loka in hotel Slon za izraze sožalja, podarjen cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala vsen1 za pisna in ustna sožalja. Lepa hvala tudi pevcem KV* Ivan Cankar in tov. Krajniku za poslovilne besede- sin Gustelj in hči Joži z družinama ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni nas je v 87. letu starosti za vedno zapustila draga mama, stara mama, babica, teta in tašča ANTONIJA KMET p. d. Kodrova mama Za pomoč se iskreno zahvaljujemo sosedom, posebno str)1 kljovim, sorodnikom, sestri usmiljenki Miheli iz Predoselj1 za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Zahvala g. župniku ^ pogrebni obred, pevcem Vigredi iz Predoselj, praporščakoj^ tovarni Oljarica iz Britof a, DO Živila, PC Britof, govornik KS Britof in osebju Zdravstvenega doma Kranj. VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA ŽALUJOČI VSI NJENI Britof, 27. aprila 1986 h is v ^6 SEJ I s 18 OGLASI H: 27 960 0dno prodam GRAMOFON <2v Toi • n ni 6485 6488 ^rr°dam malo rabljeno MOTORNO vyjhusqarna. Tel.: 80-063 6489 9odno prodam PRALNI stroj gore-( Manjšo okvaro. Alojz Blažič, Pre- ySyajj5. Radovljica_6490 ira°dam barvni TV iskra horizont, H§8 daljinsko upravljanje. Tel.: 6491 pam GLASBENI CENTER gore-^ggjng. Knaflič, Sp. Gorje 208 6492 li|n[°dam OBRAČALNIK za BCS Ko--'strJca Fran° Sod'a' GorJuše 71 - Boh TifiEK, 13. MAJA 1986 MALI OGLASI, OBVESTILA , OSMRTNICE 6389 JeL: 37-172 V(L?Jarn~KITARSKO pevski OJACE-l% k x 75 VV z vgrajenim fuz-Nn« 0 ~ vibrator MRB efect, cena ,M- Inf. po tel.: 74-234 od 15. do _ 6486 wil0da^~enovrstni IZRUVAČ krom-pr3l'.rabljeni traktorski GUMI 10x28, Dej 1 str°j gorenje, kravo mlekarico in V*a centralno kurjavo 35.000 ccal. "<^glgharjeva 6, Šenčur 6487 jj^dam TROSILEC hlevskega gno- 3enk, Jezerska c. 24, Primskovo "Cdam.1800 kosov OPEKE KriCaCa- Ciril Bitenc, Snediceva 5, Ko-^y^Jg!^25-241 popoldne 6390 t«| r^arrT20 kosov betonskih MREŽ, jr§!3!3_6391 6r,0dam PUNTE, dolge 4 in 3 m. Po- ___6392 Sj°dam 4 rabljena OKNA 80/100 z ^ko!«1'in en0 okno 14°/110- trikrilno. R£?6k' Posavec 145, Podnart, tel.: 6993 merkur pletiva. 6525 S ^0Mcarn sune hrastove in smrekove nt m DESKE. Zalog 30, Cerklje fVr^. _6526 SoAdarn 180 kosov porolita 12 cm lar * 10 % ceneje, v Dupljah. Bo- lf^il7-Q36, po 20. uri_6527 S9?dno Prodam nova OKNA termo-[T '40x140, z roleto ali brez. Rupa V*^-—_ 6528 ha°dam novi črpalki IMP 5/4 in 1 co-co|0 • tra'no ogrevanje, 5 črnih cevi \\. 'U 5 3/4 cole, že ustrezno zašči-5 itetJ1 električni b°Jler TIKI in 4 ro-5*av, kta z alufolijo. Rudi Dovrtel, 64244 Podnart 6529 prodam ^jjr~"~T---- QRvSOTOR za 4—5 oseb prodam ^■^MjTel.: 24-381 dopoldne 6494 y(iri|i; , kvalitetno, prodam. Žeje 5, ____5913 ti),°st0r' nemški, za 4 osebe (2 spalni-<4rr,r, r 7 let, prodam za 20.000 din. '*olac- alno skrinjo, 380 I. obnovljena >o,j 19 in litoželezno kopalno kad, yiSJgl-: 60-142__6495 |:5ft«» SURF imgrad jugo racmg, ^^215 6496 ,, "roji ■_ "Irio ^arn dolgo belo italijansko obha 5* V« eko 28 1<3m Bojana Urban-p^Tovjkova 44/c, Ljubljana 6497 6498 S ^Dr°Bdam d'rkalno KOLO amater na fc^gv^tel.: 36-32F KrnL0darn 3 t SENA -.. Anton Pretnar, fefglijatrnik, Zg. Gorje 6499 l°-53nPROSTOR za Prikolico adria I8n °. rabljen tri sezone, lepo ohra- V^Todam. Tel.: 22-991 6500 rabljeno KOLO junior na \7 m pisalni stroj olimpia ' g podlubnik 85, tel 61-446, po 6501 Rji, arn novo pentograf kopirko z ytLjgl,: 061/831-006_6502 • ^Lo popolnoma novo moško ' 2namke senior, na 5 prestav, za Ceneje.Tel.: 74-578 do 15. ure. \attT_— WJ° za zobe prodam. Tel.: 61-658 l^g_ _6504 $k » i"1 otroški športni globoki vozi >-^6|:bi-653 RKr" 6505 Prodam drobni semenski KROMPIR. Rok Stroj, Dvorska vas 30, Begunje _i_6509 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Mirko Teran, Zg. Duplje 4_6510 Prodam železno ogrodje za rastlinjak, dimenzija loka 190x360, tel.: 44-634, Antolin, Dorfarje 20, Žabnica _6511 Prodam navadno HARMONIKO s tremi registri, znamke Anton Zgonec, in KLAVIRSKO 40-basno harmoniko. Tel.: 70-015_6512 Kupim otroški športni platnen VO ZIČEK, zložljiv voziček in belo dvodelno garderobno omaro (meblo). Tel.: 24-635_6513 MINIKOMPONENTO, fisher 2x25W, prodam. Tel: 47-591, do-poldne_ 6514 Prodam 2,5 KW termoakumulacij sko PEČ za 2,5 SM, in hladilnik, 1001, za 1 SM. Ogled možen od 16—17. ure vsak dan. Jože Turk, Ljubljanska 11, Bled_6515 Enoosni VOZ za manjši traktor prodam. Ambrožič, Krnica 12, Zg. Gorje 6516 PT^^SENO. Tel.: 22-831 6506 8§ .^arn skoraj nova čolna maestral R^^OtOr tomos 4, tel.. 36-201 od V^ure 6507 i CQ lt---._- v>o 0|rrno prodam unikat rdečo ja t"14? ^r"° za deklico, staro 5i o ' in nimfa papigo s čopkom. ^JILJure Goljmajer 6508 MARIJA PRIMC Cesta na Klanec 3 Kranj (v bližini gostilne Blažun) Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal. Se priporočam! Akustično KITARO in usnjeno JAKNO št. 46, ugodno prodam. Tel.: 60-071_642J Prodam RISALNO DESKO v kovčku, A/2 format, z risalnim aparatom, nerabljena. Matjaž Peternelj, Frankovo nas. 124, Šk. Loka _6422 Prodam POVEČEVALNIK upa 509 in dozo za razvijanje filmov Matevž Rih-taršić, Bukovica 13/a, Selca_6423 Prodam dolgo poročno OBLEKO bež barve, tel.: (064) 61 215, popoldan _6424 Prodam planinsko SENO in otavo. Mestni trg 23, Šk. Loka_6425 Prodam dolgo belo obhajilno OBLE-KO. Puštal69,Sk. Loka 6426 Prodam kombinirani VOZIČEK tribuna za 12.000 din in obhajilno OBLEKO za deklico. Minka Zupančič, Valjavčeva 11, Kranj_ 6427 Poceni prodam ročni VOZIČEK, DVI-GALO (žaba). Beleharjeva 47, Šenčur _6428 Prodam otroško športno KOLO na 5 prestav, Tel.: 51-813_6429 Hi-fly 750 CS prodam, star eno leto, s carinsko deklaracijo. Tel.: (064) 22-314 Uroš. _6430 Prodam SENO. Šenčur, Stranska pot 2__643J Prodam 3 t SENA. Alpska 27, Lesce __6432 Prodam jedilni in droben KROMPIR. Podbrezje 77, tel.: 70-189_6433 Prodam okrog 2.000 kg SENA po ugodni ceni. Rihtaršič, Fužine 23, Go renja vas_6434 Prodam SENO in GRAMOFON. Jo-že Zaplotnik, Zg. Veterno 1_6435 Prodam suhe smrekove in maces-nove OBLOGE, notranje ali zunanje (napušč ali potjon) širine od 5—10 cm, različne dolžine. Vse infor-macije po tel.: 62-618 popoldne 6445 Ugodno prodam dve novi vezani za stekleni OKNI 180x140 in eno 140 x 140. Sulcer, Kranj, Štirnova 19 _6446 Prodam stare valovite SALONIT PLOŠČE 100x125 in 200 m1 »POBJO-NA«. Tel.: 35-521_6447 Prodam 10 t SENA Jožefa Mesec, Gorice 15, Golnik__6448 Prodam 1 t SENA. Tel.: 60-734, zjutraj_6449 Prodam novo NARODNO NOŠO, cena po dogovoru. Interesenti naj se javijo v večernih urah po tel.: 66-413 _6315 Prodam kuhinjske ELEMENTE in HLADILNIK. Šturm, Begunjska 9 6450 Mlad par brez otrok išče kakršnokoli SOBO Šifra: Enoletno predplačilo 6437 Mlad par išče Tei: 24-241 int. 236 STANOVANJE. 6438 Zamenjam dve družbeni garsonjeri za večje STANOVANJE. Tel.: 26-429 _6439 Mlada družina s 7-letnim otrokom išče STANOVANJE v Kranju ali njeni okolici. Šifra: Predplačilo za eno leto. _6440 Kupim stanovanje za pribloižno 700 SM. Plačilo 560 SM gotovine takoj, ostalo po dogovoru Ponudbe pod: Urban____6540 poicifl Iščem prostor za mirno obrt v Kranju ali okolici, po možnosti na območju Klanec —Primskovo—Huje—Plani na. Tel:34 093 6539 Prodam polovico HIŠE, potrebne adaptacije (95 m2), in 375 m* vrta v Naklem, tel.:21-844 _648J_ Prodam polovico HIŠE z nekaj vrta, 10 km iz Kranja. Tel.: 37-060 6441 .15. STRAN @®IMSSSaJ©JMGLAS stan.oprema Ugodno prodam KUHINJSKE elemente marles, ogled vsak dan od 16. ure dalje. Andrej Črnivec, Koroška 37, Kranj_"_6530 Prodam dobro ohranjen KAVČ. Tel: 39-181 6531 Prodam Tel.: 62-420 KUHINJO MARLES. 6532 Poceni prodam SEDEŽNO garnitu- ro. Tel.: 74-286, Radovljica_6533 Prodam malo rabljene kuhinjske elemente in kombiniran ŠTEDILNIK elektrika-plin. Strahinj 78. Tel.: 47-613 ____6534 Ugodno prodam novo garderobno OMARO »šavrič« (90x60x238). Po- čkaj, Šorlijeva 3, Kranj_6535 Knjižni OMARI alples, zastekleni s temnim steklom, prodam. Tel.: 74-422 6536 Ugodno prodam ŠTEDILNIK na olje, štedilnik na plin in dvojno nerjaveče pomivalno KORITO. Jože Prestor, Go-renja vas, Reteče 49, Šk. Loka 6417 Po zelo ugodni ceni prodam starejšo SPALNICO in kavč. Hudo 1, (Kovor) Tržič_6418 Kompletno zakonsko SPALNICO s »šlarafija« žimnicami prodam. Marija Pogačar, Zg. Gorje 47_ 6419 Novo THEROTHERM PEČ, 40.000 ccal, februar 1986, prodam 15% ceneje. Tel: 24-122 6420 vozila Prodam nov MOTOR avtomatik 10% ceneje. Golnik 46, soba 210 6416 Prodam JAVO ČZ 350, tel.: 38-876 _ ,_6065 Prodam 125 PZ, 1973. letnik, vozen, neregistriran, vsako popoldne od 16. ure dalje. Tel.: 44-043_6253 ŠKODO 105 L, letnik'1977, prodam. Debelak, Ručigajeva 18, Kranj 6399 Prodam ZASTAVO 750 L. Janez Pin- tar, Godešič 114, Šk. Loka_6400 R-4, letnik 1976, prodam. Bojan Kr-melj, Poljanska c. 37, Šk. Loka 6401 Prodam DELE za škodo 100 — menjalnik, levi blatnik, nove pragove in akumulator. Jože Prestor, Gorenja vas 49, Reteče, Šk. Loka_6402 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, ali zamenjam za APN 6 (4) — Sp. Du- plje 37_6403 FIAT 124, letnik 1970, ugodno prodam. Drnovšček, Virmaše 98, Šk. Loka _6404 Prodam ZASTAVO mediteran, letnik 1979, za 65 SM. Tel.: 51 -839 po 21. uri _6405 Prodam osebni avto ZASTAVO 750, registriran do aprila 1987, starejši tip (nekaj obnovljeno). Ogled po 15. uri Dejanovič Strahinj 86_6406 Prodam TOMOS APN 6, 1983. letnik, tel.:42-282_6407 Prodam Z-101, letnik 1984, garažira-no, in približno 20 m2 lamelnega PAR-KETA. Tel: 25-678, po 16. uri 6408 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971, in 1000 kosov rabljene strešne OPEKE folc, Voklo 47_6409 Prodam FIAT 126, zelo dobro ohra njen, letnik 1980 — marec, 53.000 km, tel.: 27-669 (v službi) Veternik 6410 Kupim ohranjeno DYANO. Tel. (064) 21 615__6411 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750 LE, letnik 1984. Zadraga 13, Duplje _6412 Prodam JUGO 45, letnik 1984, tel.: 25-677 _6413 Prodam KOMBI — BUS caravelle, VW diesel, 1984. letnik, vsak dan popoldne. Ramiz Arifaj, Struževo 55/a. Tel.: (064) 23-629 6414 Prodam TAM 6500 Hrastje 73, Kranj kiper, Milan, 6415 I MOJIJO I yj, 1X1 O MJ_\JT I «J Prodam ZASTAVO 101 SC, letnik 1980, 64 KM, prevoženih 57.000 km, garažirano in registrirano do maja 1987, z dodatno opremo, Tel.: 81-393 od 19. do 21. ure_6271 Prodam FIAT 126-P, letnik 1984. Slavka Rehbergar, Mandelčeva 8, Kranj (Švabska vas), tel.: 22-181 6454 Poceni prodam MENJALNIK za zastavo 750,1. 1979, in zabojčke za krompir. Franc Obed, Kokrica, C. na Belo 19 __6455 Registrirano ŠKODO, letnik 1970, in zadnja dva nova blatnika za 15 SM, prodam. Ogled možen vsak dan popoldne. Alojz Štular, Kovor 133, Tržič _6456 Prodam GOLF diesel, letnik 1979. Ogled petek popoldne in sobota. Vrb- nje 23, Radovljica_6457 Prodam masko, prednje blatnike in kolotek, vse novo, za Z-101, starejši letnik. Janez Vidmar, Zg. Bitnje 203, Žabnica_6458 Prodam R-4 TL, letnik 1977, 97.000 km. Tel.: 22-056, Kranj 6459 Prodam R-4, letnik 1976, dobro ohranjen, cena 38 SM. Janez Zrim, Brezje pri Tržiču 38__6460 Prodam Z 750 po delih, letnik 1977, ter novo masko in sprednjo havbo. Jože Mežan, V. Vlahoviča 8, Kranj, ogled popoldne__6461 Prodam Z-101, letnik oktober 1979. Mrak, Hrušica 120, Jesenice 6462 Poceni prodam MAZDO 1500, tel.: 57 129 6463 Prodam ŠKODO Š 100, letnik 1973, registrirana do 27 julija 1986, in nere gistirano škodo Š 100 za rezervne de-le. Tel.: (064) 74-471 dopoldne 6464 Prodam Z-750 Lb, letnik 1982 — av gust. Ogled po 14 uri. Markuta Ul. 4. oktobra 21, Cerklje_6465 Prodam Z-750, letnik 1982, registri ran do februarja 1987. Lenič, Tupaliče 4, tel 45 465_6466 Prodam Z-101, prva registracija 13.1.1978. Miro Pelko, Visoko 103 tel.: 43-071__6467 Prodam Z-101, letnik 1976/84, in dele za Z-750 in Z-101. Čedo Vulčenovič, Proletarska 6, Tržič__6468 Prodam R 4, letnik 1976, tel.: 38-193 6469 Za DIANO 6 kupim 1 steklo, prvo steno in havbo, lahko delno poškodovano. Avgust Mikulič, Zg. Brnik 127 ___6283 Prodam Z-750, letnik 1979, registrirana do decembra. Jože Bradeško, Hrib nad Zmincem 2, Šk. Loka 6451 Prodam LADO 1600, letnik 1978. Tel.: 44-081, po 15. uri_6452 Prodam NSU 1200 C, cena po dogovoru. Dušan Smrkolj, Cesta JLA 27 Kranj. Tel.: 27-566_6453 Prodam Z-101, letnik 1974, registri ran do 26. aprila 1987, cena 27 SM Tel.: 50-714_6470 Prodam JUGO, letnik 1982. Tel.: 25-526_ Prodam Z-101, letnik 1979, prevoženih 42.000 km. Anton Fujs, Podlubnik 155, Šk. Loka, ogled popoldne 6472 Prodam TALBOT sambo, star 3,5 le-ta. Kokrica C. na Rupo 3, Kranj 6473 Prodam Z-101, 51 428 popoldne letnik 1973. Tel.: 6474 Prodam Z-101, letnik 1983, registrirana do 28. novembra 1986, Gegorči-čeva 20, Radovljica, tel.: 75-940 od 15. ure dalje_6475 Prodam AMI 8, starejši letnik. Tel.: 33 573_6476 Prodam osebni avto ZASTAVA 101, letnik 1981. Tel.: vsak dan od 17. do 19. ure: 66-074_6477 Prodam avto R-4 za rezervne dele, tel.: 77-723_6478 Prodam Z-750 LE, 8.500 km, letnik 1985, tel.: 68-614, int. 16. Silvo - do-poldne_|_6479 Prodam R-4, letnik 1979. Kokrica, C. na Rupo 6, Kranj__6481 »apoilMre Takoj zaposlimo samostojno KUHARICO, visok OD. Ostalo po dogovoru. Tel: 45-017_6185 Takoj zaposlim Slovenca, KV avto-mehanika, ali delavca za priučitev. Av-tomehanik Tomaž Stritar, Čirče 33, Kranj, tel.. 28-051 _6186 Takoj zaposlimo ČISTILKO v redno delovno razmerje, plača po dogovoru. Gostilna Gorjanc, tel.: 45-068 6187 Zaposlim stavbnega KLEPARJA ali fanta za priučitev. Franc Markič, Parti-zanska 14, Kranj_6189 V poletnih mesecih sprejmem zdravega upokojenca za pomoč pri delu na hribovski kmetiji, delo na travnikih in v gozdu. Šifra: V Selški dolini 6191 Honorarno delo nudim upokojeni kvalificirani šivilji. Šifra: MODELI 6442 Rabim žensko za 4-urno dopoldansko pomoč, ker sem nepokretna. Tel.: 51-612_6537 Takoj zaposlim zanesljivo mlajšo upokojenko za pomoč pri prodaji v lokalu na Linhartovem trgu 4 v Radovljici. 6538 PMUEDIIVE 00 ZSMS Trata Škofja Loka prireja 17. in 18. maja TURNIR v malem nogometu. Prijavite se na naslov: Vlašič Bojan, Frankovo naselje 64, tel.: 62-081. Prijavnica 4.000 din. Žrebanje bo 14. maja 1986 ob 19. uri v prostorih KS Trata._ 6193 OB VE if HA Kvalitetno polagam vse vrste talnih oblog. Cerkvenik, Krakovska 10/a, Domžale_ 6541 BRUŠENJE, LAKIRANJE PARKETA in plute ter polaganje talnih oblog. LISEC, Cesta Talcev 69, Kranj, tel.: 26 263 6192 OfTALO Iščem inštruktorja za knjigovodstvo. Tel.: 25-943_6443 Iščem AKVIZITERJE z lastnim prevozom za prodajo iskanih enciklope-dij. Šifra: Maksimalna provizija 6444 kupim Kaminsko URO, perzijsko PREPRO GO in kose biedermeirskega salona kupim. Tel.: (061) 223-957_6436 živali Prodam šest tednov stare grahaste PETELINČKE, primerne za dopitanje. Stanonik, Log 9, Šk Loka_6046 Prodam čistokrvne nemške OVČAR-KE z rodovnikom, stare 6 tednov. Ma-rinšek, Pipanova 31, Šenčur_6394 Prodam šest tednov staro TELIČKO simentalko. Udir, Sp. Besnica 151 6395 Prodam JARČKE in 10 tednov stare PRAŠIČKE. Golniška 1, Kokrica, Kranj _6396 Prodam BIKCA simentalca staiega 10dni.Voglje 38, tel.:49-181 6397 Podarim tri mlade muce, tel: 60-897 _6398 Prodam manjše in večje PRAŠIČKE. Stanovnik, Log 9. Šk. Loka_6517 Prodam TELICO, brejo 8 mesecev. Ivan Bernik, Pozirno 2, Selca_6518 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO frizijko. Zg. Brnik 43_65J9 Prodam PRAŠIČE, težke 150 kg. Po-dreča 5. Tel: 40-026_6520 Prodam KRAVO s teletom ali brez. Milan Frelin, Brezje 55_6521^ Prodam PSA, 6 mesecev starega ko-dra. Starič, Predoslje 4__ 6522 Prodam brejo KRAVO. Šenčur, Kranjska c. 9. Tel.: 41-034__6523 Prodam TELICO v sedmem mesecu brejosti in strojne grablje za kosilnico reform. Peter Bohinc, Ljubno 15. Tel.: 70-584_6524 Prodam od 35 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, Podnart. Tel.: 70-379 5624 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame IVANE BUH se iskreno zahvaljujemo sosedi Marini Hobič, Stajku Andrijeviču in sestram jz Podlubnika 161 za pomoč pri bolezni in za izrečeno sožalje. Hvala vsem stanovalcem za denarno pomoč; gospodu župniku se lepo zahvaljujemo za izrečene poslovilne besede in za lep pogrebni obred. Žalujoči: hčerke Marjanca, Slavka z možem in Francka z družino ter vsi vnuki ZAHVALA Ob boleči izgubi drage JERCE VALANT Božičeve Jerce se zahvaljujemo sosedom, ki so pomagali v težkih trenutkih in vsem, ki so jo spremili na zadnji poti. Posebna hvala pevcem, Ediju in g. župniku za pogrebni obred. Žalujoči sestri Minca in Katrca ter drugo sorodstvo Ribno, 9. maja 1986 ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljene žene in mamice FRANČIŠKE DEBELJAK se iskreno zahvaljujeva sorodnikom, znancem in prijateljem za podarjene vence, cvetje in izrečeno sožalje ter za obiske v času njene bolezni, posebej pa njeni sestri Katici in sosedom. Hvala tov. dr. Koselu za zdravljenje na domu in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoča mož Franc in sin Matjaž Bitnje, 7. maja 1986 Prodam Z-750, letnik 1975. Žakelj, Zg. Pirniče 39/c, Medvode_6471 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta in brata 1 MATEVŽA POGAČARJA « \ iz Pozen i ka se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje. Posebno se zahvaljujemo osebju doma oskrbovancev Albina Drolca iz Preddvora za nego, g. župniku za lepo opravljen obred tov. Janezu Poru za poslovilne besede, ZZB NOV Cerklje, DPO Poženik, društvu upokojencev in praporščakom. Vsem še enkrat hvala, ker ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI Poženik, Kranj, Kokra, Vodice, Lautzenbriicken Danes se začenja sejem Kranj, 13. maja — Več kot 220 domačih in tujih razstavljalcev se bo predstavilo na 11. mednarodnem sejmu drobnega gospodarstva, ki ga bo danes dopoldne v Kranju odprl novoizvoljeni predsednik komiteja za drobno gospodarstvo in član izvršnega sveta SR Slovenije, Jože Strle. Štiridnevna specializirana prireditev naj bi pokazala in opozorila predvsem na to kaj delovne organizacije oziroma tako imenovano veliko gospodarstvo potrebuje in pričakuje od drobnega. Svoje programe, za katere iščejo izvajalce v obrti, bodo predstavili Iskra, Krušik Valjevo, Uljanik, Magos, Slovenijales, Merkur, Ikos, Murka, nekatera tekstilna podjetja in predvsem Poslovno informacijski center pri Gospodarski zbornici Slovenije. Razen poslovno-razstavnega dela v hali B bodo v hali A naprodaj tudi najrazličnejši izdelki. V sejemskih dneh bo tudi več prireditev. Že danes ob 13. uri bo v prostorih sejma sestanek z udeleženci razprave in sklep marčevske okrogle mize o nadaljnjem razvoju drobnega gospodarstva. Sodelovali bodo tudi podpisniki družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v Sloveniji in podpisniki dogovora o razvoju domare in umetne obrti v Sloveniji. Jutri popoldne bo pogovor o oblikah povezovanja delovnih organizacij z obrtnimi delovnimi organizacijami in zasebnimi proizvajalci, v četrtek dopoldne pa bo Iskra Delta pripravila razpravo o malih poslovnih sistemih v drobnem gospodarstvu. Sejem bodo zaprli v soboto, 17. maja. V nedeljo, 18. maja, dopoldne pa bo na strelišču Lovske družine Udin bcršt še strelsko tekmovanje za pokal zveze obrtnih združenj in memorial Franca Grašiča. Obrtniki in pri njih zaposleni se bodo lahko pomerili v streljanju na glinaste golobe in na tarčo srnjaka. A. Ž. Majsko pleskanje cest — Hkrati s krpanjem in obnovo cest na Gorenjskem, ki jih je minula zima zelo načela, že nekaj časa traja tudi obnavljanje in urejanje talne cestne signalizacije. Še pred začetkom turistične sezone naj bi jo uredili predvsem na najbolj prometnih in nevarnih odsekih. — A. Ž. — Foto: F. Perdan Protestna izjava s shoda ljubljanskih mladincev Proti neprostovoljnemu izpostavljanju radioaktivnemu žarčenju Ljubljana, 10. maja — Republiška in mestna konferenca ZSMS v Ljubljani sta na sobotnem protestnem shodu v imenu »prisilno kontaminiranih in proti svoji volji nepopolno obveščenih prebivalcev Slovenije« slovenski, jugoslovanski in sovjetski vladi poslali protestno izjavo ob černobilski jedrski katastrofi. V protestni izjavi obsojajo ravnanje sovjetske vlade ob nesreči v jedrski elektrarni v Černobilu, češ da so nesrečo zavestno in namerno zamolčali, da so z nepopolno informacijo škodili drugim prizadetim državam in ob nesreči izkazali tudi nečloveški odnos do svojega prebivalstva. Hkrati so zahtevali, da v prihodnje posredujejo vse informacije za učinkovito zaščito pred posledicami. Hkrati so obsodili poskuse zagovornikov uporabe jedrske energije, ki skušajo to nesrečo prikazati kot naravno, obsodili njeno izrabljanje v ideološko-propagandne namene in zahtevali takojšnjo ustavitev vseh jedrskih poskusov, od vlade SFRJ pa terjali, da vloži protestno noto pri vladi ZSSR. Najostreje so se zoperstavili načinu, kako so pristojni organi tudi v naši republiki obveščali javnost o nesreči v Černobilu in njenih posledicah za vse nas. Terjali so odgovornost in sankacije za tistega, ki je kriv za odlašanje s prvimi obvestili, opozorili, da je zadrževanje in olepševanje informacij iz strahu pred vznemirjanjem javnosti neodgovorno poigravanje z zdravjem in življenjem ljudi ter zahtevali korektno obveščanje o posledicah nesreče in ukrepih. Zahtevali so, da slovenski izvršni svet ustanovi komisijo, ki bo ocenila nastalo škodo in pri vladi ZSSR ali mednarodnem sodišču vložila odškodninske zahteve. Terjali so tudi objavo jugoslovanskega jedrskega programa z vsemi tehničnimi specifikacijami in predvidenimi izvajalci. Zveza društev za varstvo okolja naj pripravi problemsko konferenco in znova preuči tiste vsebine dolgoročnega gospodarskega razvoja, ki zadevajo gradnjo štirih jedrskih elektrarn. Od skupščine SFRJ so zahtevali razglasitev moratorija o gradnji jedrskih elektrarn. V Sloveniji pa pričakujejo takojšen razpis referenduma, kjer se bodo ljudje lahko demokratično odločili ZA ali PROTI gradnji jedrske elektrarne Prevlaka. Zahtevali so tudi oblikovanje neodvisnih strokovnih teles, ki bodo obravnavala in nadzorovala vse vidike uporabe jedrske energije pri nas. GLASOVA ANKETA Bo dela dovolj za vse? Bled, 10. maja — Blejski čolnarji in njihovi sosedje na kopnem, fijakarji, že nestrpno pričakujejo poletni turistični vrvež. Naveličali so se posedanja po čolnih in zapravljivčkih in radi bi že prijeli za vesla in za vajeti. Vrste čolnarjev so se od lani do letos še pomnožile, tako da se nekateri že sprašujejo, ali bo dovolj dela za vse, še posebej, ker iz Amerike prihajajo vesti, da bodo tamkajšnje agencije letos odpovedale številna turistična potovanja v Evropo zaradi (domnevnega) terorizma in sevanja radioaktivnih snovi. Podobno je s fijakarji. Trinajst kočij zdaj zadošča za potrebe blejskega turizma in zato vse dotlej, dokler kdo od njih ne bo prenehal, ne bodo nikomur izdali novega dovoljenja za opravljanje tovrstne dejavnosti. Postavili so celo dodatne pogoje: fijakar bo lahko le kmet z območja blejske krajevne skupnosti. Marjan Zvegelj: »Po Blejskem jezeru bo letos vozilo petindvajset čolnarjev. Mislim, da nas je že zdaj preveč in da na občini ne bi smeli izdajati novih dovoljenj za opravljanje tovrstne dejavnosti. Na vrhuncu turistične sezone se bomo že nekako zvrstili, medtem ko zdaj veliko časa presedimo v čolnih. Od prejšnje nedelje do danes (sobote) nisem peljal niti enkrat. Vožnja do otoka stane 800 dinarjev na osebo, s tem da moramo četrtino dati Hotelsko turističnemu podjetju ko* vstopnino za obisk otoka.« Anton Me-ian: »Deset glav živine ne daje dovolj zaslužka za človeka dostojno življenje, zato že deveto leto vozim s konji' čem turiste po Bledu in bližnji okolici. Najoo* gosteje se za to odločajo Angleži, predvsem starejši, ki ne morejo peš okrog jezera ali na grad, ter gostje, ki še nikdar v življenju niso sedeli v vprežni kočiji. Franc Ka-pus: »Vsak dan ob pol desetih se zberemo v bližini Festivalne dvorane in se potem dogovorimo za vrstni red, pri če^ mer so zamudniki vedno na vrsti zadnji. To je »zakon« in zaradi tega se nismo še nikdar sprli. Le v primeru, ko se za vožnjo odloČi večja skupina, gremo vsi na pot. toda to je zadnje čase vse bolj redko, kot so redke tudi vožnje do Bohinja ali Krope. Vožnja na grad stane (štiri osebe) dva do tri tisočake, okrog jezera 2500 dinarjev, do Šobca ali do Vintgarja pet tisočakov, do Krope 11 tisoč dinarjev ...« C. Zaplotnik Glasovali so za samoprispevek Davča, 11. maja — V krajevni skupnosti Davča v škofjeloški obči' ni so se krajani v nedeljo na referendumu že tretjič odločali o samoprispevku. Od 180 volilnih upravičencev se jih je glasovanja udeležilo 173 ali 96,11 odstotka. Za uvedbo krajevnega samoprispevka jih je glasovalo 158 ali 87,78 odstotka. S samoprispevkom bodo v petih letih zbrali del denarja za rekonstrukcijo štirih kilometrov in pol ceste v Davčo. A. Ž. 1 ta K ban tvi 197< te »iij stv'-> w Pa bili 'Pr. I971 ^j) naj 8os dvij Se ] Z Godešič — Krajevna skupnost Godešič in ABC Loka razširjata trgovsko stavbo na Godešiču. Krajevna skupnost bo uredila družbene prostore, ABC Loka pa bo pridobila večjo in sodobnejšo trgovino, ob kateri bo tudi bife. Trgovina bo odprta jeseni, predračunska vrednost pa znaša okrog 55 milijonov dinarjev. (H. J.) — Foto: F. Perdan SHGLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Jože Košnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sede j, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar, Danica Zavrl-Zlebir in Vilma Stanovnik — Fotoreporter: Franc Perdan — Tehnični urednik: Marjan Ajdovec — Lektorica: Nataša Kranjc — Samostojni oblikovalec: Igor Pokom — Montaža in reprofotografija: Nada Prevc, Lojze Erjavec in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Boris Bavdek (MS-ZKS za Gorenjsko) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol-tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 - Naročnina za I. polletje 1.600 din. V. d. glavnega urednika in odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj