ipofrniflA piAčAnAvGOiovtni.
C
£
potAMcznAftevttKivgAoe f-om
LETO m.
LJUBLJANA, SOBOTA, 23. SEPTEMBRA 1939.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Miklofličeva 22./H. Del. zbornica. — Pošt. predal: 375. — Tel. št. 35-29. — Pošt. ček. raC. št. 17.548. — NAROČNINA: Za nečlane 3 din mesečno. LIST IZHAJA VSAKO SOBOTO
ŠTEV. 39.
Po začrtani poti
(K zasedanju glavnega odbora Jugorasa)
Krah internacionalizma
Mi stalno poudarjamo, da je marksizem za naš delavski stan in celokupni slovenski narod škodljiv zaradi tega, ker je brezdomovinski in oddva j a delavstvo od narodne celote. Čim več so narodi imeli opravka z marksizmom, tem slabše so njihove skušnje.
Marksizem je internacionalen v svoji osnovi, saj je že Marks zapisal znano krilatico:	»Proletarci	vseh	dežel, združite
se!« Marksisti to krilatico stalno ponavljajo in prežvekujejo, pri item pa se ne zavedajo, da je intemacionalizem nekaj nenaravnega in zaradi tega nekaj, kar v resnici obstojati ne imore.
V	dobi miru med narodi kajpada vsak lahko skuša dokazovati upravičenost teorije internacionalizma. Teorija ima pa smisel le tedaj, če je tudi v praksi izvedljiva. Marksistični intemacionalizem je vedno, kadar bi v praksi moral dokazati svojo upravičenost, doživel polom. Vsa zgodovina marksizma to jasno dokazuje.
Prva internacionala, ki je bila osnovana leta 1864, je doživela že leta 1871 svoj polom, to pa ravno vsled svojega intema-cionalizma. Pruske čete v nemško-franco-ski vojni leta 1870—1871 so se prav gotovo rekrutirale tudi iz industrijskih proletarcev, katerim je takratna prva internacionala pridigovala svoj intemacionalizem, ali so kljub temu pomagali uničiti pariško komuno, katere padec je imel za posledico tudi razpad prve internacionale.
Usoda druge internacionale je bila še bolj tragična. To pa zaradi tega, ker je imela priliko pridigava!i svoj intemacionalizem od leta 1889 do 1914. Za svoj razmeroma dolgi obstoj se ima zahvaliti le dejstvu, da toliko časa ni bilo vojne. Ko pa je leta 1914 izbruhnil svetovni požar, se je ponovno izkazalo, da je vsa marksistična teorija o intemacionalizmu prazna beseda brez sleherne vsebine. Nemški socialisti so leta 1914. javno zažgali svojerdečp zastave in šli V boji za svojo domovino, kakor it u d i socialisti vseh ostalih narodov, fcatierih zastopniki so v raznih parlamentih vsi glasovali za vojno in vojne kredite. Edino izjemo sta tvorila le socialistična poslanca v srbskem parlamentu, ki sta glasovala proti vojni. Vendar njihovo glasovanje ni nihče resno vzel in sta to prav lahko storila, ker sta itak vedela, da ostaneta v manjšini. Z izbruhom svetovne vojne leta 1914 je torej druga internacionala kot živo telo nehala obstojati in se njen poizkus ponovnega poživijenja po svetovni vojni ne more vzeti ikot resnično življenje. Tega mnenja so bili tudi ruski boljševiki, ki so radi nezvestobe do internacionalizma nazvali socialne demokrate »social-patriote«. Seveda se Leninu ni sanjalo, da bo mjegovo tretjo in-teirnaciionalo doletela ista usoda.
Dosledno marksističnemu nauku so komunisti zastopali za slučaj vojnih zaplet-ljajev stališče, da morajo komunisti vedno želeti in tudi aktivno sodelovati na porazu svoje lastne domovine ter na njem ustvarjati predpogoje za socialno revolucijo. Do leta 1939 so komunisti to teorijo venomer pridigovali in zagovarjali ter dokazovali možnost njene izvedbe tudi v praksi. Toda v zadnjih 4 tednih je praksa pokazala, da mora intemacionalizem tretje internacionale iti po isti poti, kamor sta šli prvi dve.
Kakor smo že rekli, bi morali vsi komunisti delovati na porazu svoje domovine. Francoski komunisti bi to radi napravili, vendar jim državna oblast onemogočuje njihova protinarodna stremljenja. Pri nemških komunistih je v sedanji vojni stvar popolnoma drugačna in ne smejo po nalogu kominterne delovati na porazu narodno - socialistične Nemčije, ker je ta Sklenila pogodbo s sovjetsko Rusijo. V tem primeru je polom internacionalizma še bolj jasen in sedaj opozicionalec tretje internacionale Lav Trocki tretji internacionali upravičeno predbaciva, da je šla po isti poti, kakor druga internacionala, torej izdala intemacionalizem in so nemški komunisti sedaj postali nekakšni — rekli bi — »komunal-patrioti« kot nova izdaja »social-patriotov«.
V	dneh 16., 17. in 18. septembra se je v Beogradu vršila sej glavnega odbora Jugoslovanske delavske zveze (Jugorasa). Centralo ZZD so na tej seji zastopali tov. predsednik France Prezelj, Gasar Albin in urednik Križman Andrej. Čla.ni glavnega odbora so polnoštevilno iz vseh banovin prispeli na to sejo, da premotrijo novo nastali položaj v državi ter z ozirom na interese delavstva zavzamejo potrebno stališče, da tako zavarujejo te interese in prestiž naše nacionalne .skupne delavske organizacije. Istočasno so s podrobnim pretresom položaja dali izvršnemu odboru potrebna navodila za nemoteno delo v bližnji bodočnosti.
POROČILO PREDSEDNIKA
TOV. DRAGIŠE CVETKOVIČA
Zasedanju glavnega odbora je prvi dan predsedoval predsednik organizacije tov. Dragiša Cvetkovič, predsednik ministerskega sveta Jugoslavije. Tovariš predsednik Dragiša Cvetkovič je orisal zbranim funkcionarjem trenuten položaj organizacije same in orisal perspektive za bližnjo bodočnost. Tu je treba poudariti, da je bil naš pogled, kakor smo ga naznačili v zadnji številki »Slovenskega delavca« v »Neupravičeno veselje« 100% pravilen. Upi nasprotnikov, da bi iz spremenjenega političnega položaja v notranjosti države smeli računati na kake posebne koristi za svoje smeri, so popolnoma pogrešeni. Nasprotno, se je utrdila smer nacionalnih pokretov ta-
Glavni odbor Jugoslovanske delavske zveze — Jugoras, je na svoji plenarni seji, ki je bila dlnel6. in 17. t. m. v Beogradu, obravnaval dosedanje de-
lo	svojih organizacij, kakor tudi položaj, katerega povzročajo današnje razmere in je po določitvi smernic za bodoče delo napravil sledeče sklepe:
1.	Trud, ki je bil vložen za ustvaritev narodne delavske organizacije Jugoras, je rodil do sedaj najboljše uspehe in opravičil vsa pričakovanja ustanoviteljev pokreta. Rezultati zadnjih volitev zaupnikov so še enkrat jasno dokazali, da se delavske množice naše države zavedajo, da morejo zboljšanje svojega gospodarskega, socialnega ih kulturnega stremljenja pričakovati samo od močnih strokovnih organizacij, ki so osnovane na bazi narodnostnih razmer in potreb. Zaradi tega se morajo napori za zbiranje delavskih množic v narodne delavske strokovne organizacije v bodoče še potrojiti.
Lav Trocki sicer lahko danes dokazuje, da bo njegova četrta internacionala bolj >>kunštna« od prvih treh. Mi pa smo prepričani, da bo njegova internacionala, ki je mrtvo rojeno dete, usodo prvih treh delila ne samo radi tega, ker ji ne bo treba umreti naravne smrti vsled poloma internacionalizma, temveč zaradi tega, ker še ni živela in tudi živela ne bo.
Rečemo torej lahko: Tudi tretja internacionala je uimrla na isti bolezni kakor prvi dve —na brezdomovinskem in protinaravnem ter zaradi tega nenaravnem intemacionalizmu. Slovenski delavci ji pa kličemo:	Mirno	s	p	a	-
vaj, nikoli več na svidenje!
ko, kakr smo jo mi predvidevali in jo napovedovali že letos v mesecu februarju. Proti marksističnim in z marksizmom povezanim internacionalnim pokretom vstajajo s čim dalje večjo doslednostjo ni jasnostjo našim notranjim razmeram odgovarjajoči narodno delavski strokovni pokreti. Zveza združenih delavcev z Jugorasom predvideva sodelovanje s »Hrvatsko delavsko zvezo« (HRS) in hoče tudi praktično razmejiti vplivni delokrog teh nacionalnih pokretov.
Demokratizacija delavskega gibanja ne bo šla v tej smeri, kakor si jo zamišlja laži-demoratski marksizem, ampak v smeri nacionalnih pokretov in njihovih programov.
V	smislu gorenjih navedb bodo urejene tudi naše delavske ustanove, samo morda še z bolj doslednim poudarkom.
Po danem poročilu tov. predsednika Dragiše Cvetkoviča je glavni odbor prešel k volitvam novega podpredsednik Jugorasa in je bil v tajnem glasovanju izvoljen na to mesto tovariš Ljubomir Mitič, poznan strokovničar in do" sleden borec za delavske pravice. Z njegovo izvolitvijo za predsednikovega namestnika je v Jugorasu brezdvomno narejen važen korak za notranjo utrditev in za živo razgibanost organizacije ter se bo to brezdvomno v kratkem tudi na terenu pokazalo. Jugoras iz zunanjega razmaha in pridobivanja s tem momentom pristopa k notranji konsolidaciji in učvrstitvi svojega strokovnega gibanja.
2. Jugoslovanska delavska zveza — Jugoras, čeprav še zelo mlada delavska organizacija, je že odbila vse poskuse, da se jo odvede na stranpota ter pridobiva za cilje in delo, ki ni v skladu z njenimi osnovnimi pravili ter njeno ideologijo in je v nasprotju s stališčem njenih odgovornih forumov.
3. Jugoslovanska delavska zveza — Jugoras ponovno poudarja, da je samostojna in politično popolnoma neodvisna nacionalna delavska stanovska organizacija ter zaradi tega kot celota ne sodeluje v politično-strankarski delavnosti. Ali ker je Jugoras danes že najmočnejša strokovna organizacija narodno zavednega delavstva, ki ne more biti brezbrižna napram splošni politični situaciji, je plenum glavnega odbora Jugorasa kot resničen tolmač razpoloženja svojega celokupnega članstva z veseljem ugotovil, da je definitivna konsolidacija naše nacionalne in državne zajednice našla svojo pravilno pot, ki se izraža v sklenjenem narodnem sporazumu med predsednikom kr. vlade g. Dragišo Cvetkovičem in predsednikom hrvaške kmečke stranke g. dr. Vladko Mačkom, zaradi česar Jugoras zgodovinsko dejstvo sedanjega časa kot celota navdušeno pozdravlja. Sporazum začrta smer naše nove srečnejše zgodovine in učvršča granitne osnove naše nacionalne in državne zajednice.
4. Jugoras ni nikoli zahteval in tudi sedaj ne zahteva, da bi bila edina delavska strokovna formacija, vendar bo, kakor do sedaj, tudi v bodoče s še večjo požrtvovalnostjo in odločnostjo vo-
SOGLASJE ZA BODOČNOST
Naslednja dneva zasedanja glavnega odbora, sta bila posvečena podrobnemu razmotrivanju organizacijskih zadev zveze ter ukrepom, ki so potrebni za njen razmah. Delegati so pri obširnem dnevnem redu, ki js imel 28 točk, vztrajali brezizjemo vsi do zadnjega do konca ter vse točke do po*-drobnosti pretresali. Napravili so praktične zključke in izvršnemu odboru da-
li	potrebna navodila.
Zveza združenih delavcev je po svojih delegatih vredno zastopala našo organizacijo in k stvarnemu programu načrtnega dela Jugorasa za bodočnost dala mnogo zdrave pobude.
Po končanem pretresanju dnevnega reda zasedanja je glavni odbor soglasno sprejel posebno resolucijo, iz katere je razvidna smer organizacije v bodočnosti. To resolucijo je dnevno časopisje delno že prineslo. Za naše članstvo in naše čitatelje jo prinašamo tudi mi.
Zasedanje glavnega odbora Jugorasa je bilo z resolucijo zaključeno. Delegati zveze pa so se nato razšli v svoje banovine, da tam v tesni povezanosti z izvršilnim odborom ter predsedstvom organizacije praktično izvedejo v življenje važne ukrepe, ki jih je zasedanje soglasno sprejelo. Prepričani smo, da bodo naše vrste, pa tudi naši nasprotniki kaj kmalu občutili, da ti ukrepi prinašajo za nas in zanje novo dobo.
dil boj proti laži-delavskim strokovnim organizacijam, ki ne stoje na nar čelih narodnosti, katerim je cilj destruktivno in za narodne interese škodljivo delo, ter ki direktive za svoje delo dobivajo iz raznih mednarodnih središč. Borba proti marksizmu in njegovi miselnosti, kakor tudi borba proti vsem onim elementom, ki stremijo za nasilno spremembo družabnega reda, bo dejansko tudi v bodoče ostala osnovna dogma Jugorasa. Zato tudi danes glavni odbor Jugorasa ponavlja svojo zahtevo na merodajne činitelje v vseh socialnih in delavskih ustanovah, da se delovanje delavskih strokovnih organizacij v konsolidirani nacionalni zajednici z zakonom uredi.
5. V svrho čim učinkovitejše borbe proti vsem poskusom rušenja s strani ostankov marksističnih in komunističnih baz v naši državi, bo Jugoras na najbolj pripraven način skladno sodeloval s tistimi delavskimi organizacijami, ki so izključno nacionalnega značaja in obeležja, ker je prepričan, da bo tako lojalno sodelovanje imelo največ uspeha pri dosegi postavljenih ciljev.
6. Da se omogoči pristop v narodno delavsko organizacijo vsem vrstam delavstva in s tem te organizacije čim bolj ojači, se je glavni odbor Jugorasa odločil, da zahteva ukinitev vseh prepovedi, Id so še v veljavi in po katerih železniški, brodarski in prometni delavci, kakor tudi ostali delavci v državnih gospodarskih podjetjih se ne smejo organizirati izven tistih birokrat-
(Nadalj. na 3. strani!)
Resolucija glavnegaodbora Jugorasa
Ustanovitev socialnega instituta in novelizacije vseh zakonov, ki se nanašajo na delavsko zaščitno in socialno zakonodajo.
Delavska
Dolga leta po osvobojenju je delavska mladina zastonj čakala, da bo prišla do poštenega človeškega življenja in do poštenega dela. Vsakovrstne marksistične delavske organizacije so to mladino vabile k sodelovanju za dobrobit in boljšo bodočnost delavstva; obljube mladini so bile na dnevnem redu, ali dejanj za delavsko mladin-no do danes še ni bilo. Po dolgih letih, ko je bilo mlado delavstvo razočarano in prevarano od vseh mogočih delavskih apostolov in odrešenikov, se je začela v teh potrtih srcih porajati trdna in odločna volja — rešiti za vsakb ceno mlade delavske organizacije, ne mogoče na ta način, da bi še nadalje izkoriščali internacionalen marksizem za poživitev in podaljšanje lastne agonije, temveč da sama, sledeč klicu in zahtevam stvarnega življenja, ustvarja nov resnično delavski pokret, iki mora s svojim stvarnim življenjskim programom zajeti vse poštene na-modno-katoliško misleče delavce, ki bodo pripravljeni za neizprosen boj proti vsem tistim laži-delavskim marksističnim organizacijam in njih vodite-
Reorganizacija zdravniške službe socialnega zavarovanja
Delavska zbornica nas obvešča, da je vse sklepe ankete za reorganizacijo zdravniške službe socialnega zavarovanja izvršila ter je Centralno tajništvo delavskih zbornic že interveniralo tudi pri novem ministru za socialno politiko g. dr. Srdja-nu Budisavljeviču, da se tozadevni pravilniki ne podpišejo brez predhodne konference predstavnikov zainteresiranih ustanov in organizacij.
O rezultatu intervencije je dostavilo Centralno tajništvo sledeče pojasnilo:
»Delegat Centralnega tajništva Delavskih zbornic je obiskal novega ministra za socialno politiko in narodno zdravje gospoda dr. Srdjana Budisavljevica in ponovil predlog, ki ga je osvojil že prejšnji minister za socialno politiko g. Rajakovic: da se podpiše pravilnik o reorganizaciji zdravniške službe SUZOR-ja, kolektivna pogodba za pogodbene zdravnike SUZOR-ja in pravilnik o službenem razmerju uslužbencev zbornic. Nadalje je g. ministru ponovno predlagal, da se skliče konferenca v Beogradu ali Zagrebu za rešitev tega vprašanja in nato konferenco pozove poleg ostalih zainteresirancev tudi predstavnike vseh delavskih zbornic.
G. minister je našo zahtevo vzel na znanje in zahteval, da se ta predlog v uradni obliki pismeno ponovi, kar je Centralno tajništvo še istega dne napravilo.
Potemtakem sedaj pričakujemo sklicanje konference po tem vprašanju.«
ladina in marksize
ljem in vsem, ki so dolga desetletja mačehovsko vladah nad delavstvom.
Ravno o pravem času se je pojavil pokret ZZD med delavstvom. Stvarno in nesebično delo tega delavskega po-kreta zajema vse bolj in bolj prave delavske duše in s tem raste in se širi v blagor in dobrobit delavskemu stanu, na drugi strani v strah in trepet vsem sedanjim profitarskim laži-delav-skim organizacijam. Predobro se ti zavedajo, da bo pokret ZZD, ako bo naprej v tem pravcu voden, slej ah prej pomedel z laži-delavskimi zavajale! in izrodki, zato so dvignili po svojih lističih in pamfletih, okrožnicah itd. lažnivo in podlo gonjo proti ZZD in njenemu vodstvu, katera je postala iz muhe enodnevnice pravičen in mogočen sodnik vsem tistim, ki so slovensko delavstvo doslej varali, njegove žulje iz-
rabljili v lastne profitarske svrhe. Nič ne pomaga blatenje naših voditeljev, program in delo ZZD gre preko vsega tega naprej preko vseh ovir, neusmiljeno uničujoč vse, kar je laži-delavsiko, kar je gnilega mora v smetišče, kar je škodljivo in strupeno se mora zatreti. Slovenski delavec mora po dolgih desetletjih biti prost rdečega mrčesa.
Važnosti obstoja in borbe pokireta se mladi delavci najbolj zavedamo, zato bomo nadaljevali boj do konca. Sestradani in prevarani v življenju ustvarjamo socialno pravičnost, odpiramo do konca tista vrata, ki so dolga desetletja bila za nas zaprta. Odprli smo jih za spoznanje — in vendar zadosti, da smo videli gnilobo, zato stojimo danes ne kot osamljeni zastopniki lastnih želja in profitarskih namenov, temveč
kot zastopniki vsega, do sedaj varanega in zapeljanega slovenskega delavstva, ki zahteva glasno, da se obsodijo vsi dolgoletni ključarji teh vrat. Vrata sama pa naj bodo odprta, da bo vse delavstvo lahko videlo, kaj vse se za temi vrati dogaja. Konec naj bo marksističnemu gospodarstvu.
Delavska mladina, vedno in povsod podpiraj Tvojo edino pravo delavsko organizacijo ZZD, ki Ti bo ustvarila lepšo in srečnejšo bodočnost. Vedno in povsod podpiraj njeno vodstvo, da bo zadalo zadnji smrtni udarec skrahirani in zasovraženi marksistični ideologiji. Ni več daleč čas, ko bo zajel ves naš pridni, globokovemi delavski stan, val novega življenja, val socialne pravičnosti in blagostanja. Ti, delavska mladina pa ostani čuvar priborjenih pravic in ne dopusti, da Tvoj stan spet pogrezne v propast v kateri se je nahajal dvajset let.
Enotne strokovne organizacije
Marksisti venomer trobijo o svojih »svobodnih« strokovnih organizacijah ter stalno skušajo dokazovati, da je obstoj teh organizacij za interese širokih množic delavstva neobhodno potreben.
S tem geslom so celih 30 let uganjali svojo demagogijo in to desničarski socialisti, kakor tudi levičarski komunisti, ki se kaj radi označujejo kot duhovni in socialni revolucionarji. V resnici je Marksova teorija v svoji celoti brez osnove v stvarnem življenju ter se rdeča birokracija naslanja nanjo iz zgolj profitarskih in spekulant-skih teženj. Poleg tega je marksizem še maska, za katero se skrivajo interesi kapitala na škodo delavskega stanu.
V	teku 30 let niso imeli delavci pri nas od teh laži-gvobodnih strokovnih organizacij nikakršnih koristi, niso občutili nikakršen napredek glede svojih gospodarskih interesov in svojega socialnega položaja. Ti takozvani »svobodni« sindikati so le skušah delavstvo odvračati od narodne celote in ga poleg tega razdvojiti še med seboj, da bi ga kapital tem lažje izkoriščal. V teh svobodnih strokovnih organizacijah so bili delavci razdeljeni v številne majhne organizacije, ki so se medsebojno idejno često razlikovale kakor noč in dan ter brez ozira na koristi delavstva vodile medsebojno borbo za svoj politični prestiž.
Voditelji teh strokovnih organizacij so gledali interese delavstva le skozi ogledala svojih osebnih koristi. Pri tem pa obstoja vprašanje, v koliko je v interesu delavstva, če lahko neovirano zabavlja in protestira ter mu pri tem ostane želodec prazen. Vsekakor ga je bolje prepričati o neumestnosti stalnega protestiranja in da je boj za enotnost strokovnih organizacij in njih konstruktivno delo edino orožje, s katerim delavski stan more priti do cilja.
Ves boj marksistov sloni na krilatici: »Čim slabše, tem boljše«, ker je njihov obstoj mogoč le tedaj, kadar je nezadovoljnost delavstva čim večja. Odtod prihaja tudi strah marksistov pred enotnim delavskim strokovnim pokretom, proti kateremu govorijo, tiskajo letake in izdajajo brošure.
Ravno ta strah se opaža v vseh njihovih akcijah in se iz tega vidi, da je teorija o svobodnih strokovnih organizacijah premetena, nekoristna in lažniva izmišljotina. Interesi našega delavstva zahtevajo, da akcije, ki se vodijo za zaščito njihovih stanovskih interesov, gredo drugim potom in po drugih metodah. Delavsko-gospodar-ska in socialna organizacija, katero predstavlja strokovni pokret, ne sme biti pozorišče medsebojnega boja in ne sme biti orožje v rokah nikogar. Strokovna organizacija mora biti močna, urejena in predvsem enotna.
Enoten delavski strokovni pokret je torej nujna potreba za naše delavstvo in to ni nikakršno posnemanje fašizma, kakor bi to marksisti delavstvu radi dopovedovali. Enoten delavski strokovni pokret pomeni zbiranje celokupne delovne sile v eno nedeljivo celoto, ki predstavlja močno orožje v rokah delavstva in dostojnega tekmeca močnih delodajalskih organizacij, s katerimi se lahko meri v boju za boljšo bodočnost delavstva. Enoten delavski strokovni pokret je pokret bodočnosti, ki bo pomedel z vsemi lažmi marksizma In raznovrstnim izkoriščanjem delavskega stanu s strani kapitala.
Enoten strokovni pokret je edino v stanu, da postavi skladnost sodelovanja med delom in kapitalom v interesu tako delavskega stanu, kakor tudi narodne skupnosti. Enoten strokovni pokret je predpogoj za uravnoteženje gospodarstva ter pravično razdelitev dela in zaslužka.
Enoten delavski strokovni pokret mora biti in je edino v stanu, da pribori in delavstvu ohrani socialno pravičnost. Iz teh razlogov se mi, v interesu delavskega stanu, borimo za enotno delavsko strokovno organizacijo v lastnem narodu na osnovah njegovih etičnih in zgodovinskih temeljev.
lugorns in mi, v borbi smo močni!
Iz dnevnika španskega dobrovoljca
(Nadaljevanje.)
26. oiktobra 1938.
»Taborišče Jugoslovenov se je imenovalo Camp de Vand. Oddaljeno je bilo dobre tri kilometre od taborišča Amerikancev. Mestece se je imenovalo Ripolj. Amerikanci so imeli stan v hišah, Jugosloveni in Čehi pa v razpar dli tekstilni tovarni, katera je bila brez oken. Tu je nekako ista klima, kakor pri nas. V bližini so bili vrhunci Pire-nej že v snegu. Proti jutru je prišla velika gruča Jugoslovenov, nad 100. Mnogo je bilo tudi poznanih. V nekaj dneh se nas je nabralo okrog 200, od teh 40 Slovencev. Po računih je bilo oficirjev in seržantov več, kakor vojakov. Izmed njih sem jih poznal — oficirjev in seržantov — jako malo, vsi so se valjali nekje v varnem zaledju po pisarnah, bolnicah in skladiščih. Tu so se začeli uveljavljati in kazati svojo mogočnost z grožnjami, terorjem in zapori. Organizirali so bataljon, kompanije, sekcije ni ekskadre, z vsemi oficirji in kaplarji. Vsako jutro je bil zbor, čitala se je naredba in pela Internacionala. Za tem je bil političen čas, oziroma komunistična šola, katera je trajala od pol 9. do 12. ure in to v najhujšem mrazu. Popoldne, ako mi bilo vežbe, je bila zopet šola, tako, da nismo bili cel dan nič prosti. Ljudje so se pričeli buniti, pa je prišla od komande naredba, da smo še
vedno vojaki Inter. Brigade dokler se nahajamo v Španiji in to po naredbi vlade. Nekateri so že hodili v civilnih oblekah, kar pa je bilo zabranjeno, seveda za nas, oficirji so to smeh.«
V	nadaljnih odstavkih tega datuma opisuje, koliko je moralo moštvo pretrpeti pod kruto diktaturo svojih predpostavljenih. Omenja dogodek ki se mu je pripetil samo zaradi tega, ker se je uprl obiskovanju teh predavanj, ki jih je nazival »Komunistična šola«. Pred komandantom Jugoslovenov Kosti Nagg je imel oster raport in mu je grozil s streljanjem, češ da kdor ni komunist je vsak fašist. Do preiskave je imel za kazen vsak dan v kuhinji odkazano celodnevno delo, ponoči pa stražo. Ker je bilo piscu dnevnika že vsega dovolj, se mu je ostro postavil po robu in sta se razšla v ostrih grožnjah. Dalje piše dobesedno: »Na cesti srečam najboljšega kolega Ivana Trojarja, kateri je bil pred to bando prehodil celo kalvarijo trpljenja. Osumljen je, da je vohun, bil je inteligent, radiotelegrafist z znanjem 7 jezikov. Kljub temu da sem ga poznal če preje, nisva nikdar govorila. Komaj pa sem spoznal njegov pošten karakter in trpinčenje od strani krvave čeke, sem ga vzljubil kot svojega brata. Vpraša me, od kod in kam. Povem mu, da od raporta. Ko naju komandant opazi, pokliče tudi Trojarja na raport in je tudi njemu grozil s streljanjem, da je on kriv vseh izgredov pri moštvu. Od onega dne nisem hotel da hodim na predavanja in na zanimanje. Radi teh dogodkov srno imeli tudi v slovenski
skupini vihar. Najhujši nasprotniki so bili: Dušan Kveder, Ivan Kreft, Re-naldo Robert, Žnidaršič, Janhuba. Sleherni dan so bili med nami prepiri. Največ tudi radi denarja, katerega se je v dveh letih nabralo med nami z raznimi odtegljaji od plače, 3000 pe-zet; rečeno nam je bilo, da za spominsko knjigo slovenskih dobrovoljcev v Španiji. Na to so delali Gustinčič, Perenič — bil je učitelj na Jesenicah —■ in Janhuba.
Kasneje so bili za to, da se ta denar razdeli za rdečo pomoč ali za komunistično partijo. Mi vojaki pa smo bili za to, da se razdeli med nas, ker smo bili potrebni, da si nakupimo perila. Napadali so tudi Gustinčiča, ki je bil šef pošte, kje so paketi pisma in denar, katerega nam je pošiljala slovenska emigracija. Pri takih očitanjih jim je navadno pobegnil. V to vas je prišla tudi mednarodna komisija. Vpisal sem se za Mehiko, pozneje pa za Francijo. Sploh se je popisovalo vsak dan, enkrat za sem, drugič za tja, vsak je bil prepričan, da bomo za mesec dni že iz Španije.«
15. decembra 1938.
Opisuje strašen teror, ki se je nadaljeval s strani komunističnih agentov, strah pred temi je nekatere Slovence prisilil, da so se vpisali v neko strokovno organizacijo z imenom C. N. T., ki je po podatkih imela v Kataloniji nad milijon članov. »Ta organizacija je prevzela nad nami tudi varstvo in kontrolo. Naši nasprotniki so
nas .sicer na ta račun zmerjali z anarhisti in da smo največji sovražniki Rusije in komunizma, da smo plačani agenti. Precej ljudi so imeli na svoji strani zato, ker radi raznih zločinov niso upali na vrnitev v domovino in so upali, da jih bo sprejela Rusija. Kako vehk je bil teror med onimi, ki niso bili pristaši nesramnega dikitata čeke, je pač najboljši dokaz sledeče: Nekega dne javijo Trojarju, da se naj javi v Barceloni; ker pa je bil pripravljen, poznal je namreč načine njihovega dela, ga Čeka v Barceloni ni sprejela. Izstopil je namreč eno postajo pred mestom iz vlaka. Dogovorjeno je bilo med njimi, da ga v Barceloni zaupniki Čeke aretirajo — in seveda spravijo s poti. Nekemu drugemu —■ Zerkotu — so poslali anonimno pismo, da ga zvečer pričakuje na tem in tem mestu neko dekle. Ko se mu je stvar zdela sumljiva, je šel s spremljevalcem in^ opazil na dogovorjenem mestu pet moških, ki so čakali nanj. Na vse načine so si prizadevali, da nas spravijo s poti, ker smo jim bili nevarni, kadar pridemo iz Španije. Ne da bi kdo vedel zakaj, odpeljejo neko jutro Trojarja z avtomobilom. Moštvu pa so javili, da je dezertiral. Drugo jutro zopet petorico. Za nje srno bili v skrbeh, ker smo vedeli, da so padli v kremplje krvolokov. Javili smo vso zadevo svoji organizaciji, katera je tudi storila potrebne korake. Da se jih rešim, sem se javil za pomoč v kuhinjo, za katero sem pripravljal drva, tako, da sem bil cel dan daleč v hribih odsoten.«
(Dalje prih.)
Resolucija glavnega odbora Ju gor asa
skih organizacij, ki so bile tem delavcem vsiljene ter ti delavci v njih nimajo nikakšne zaščite, niti možnosti, da si priborijo boljše delovne in življenjske pogoje.
7.	Izhajajoč s stališča, da se mora v nacionalni državi pospešiti nacionalno gospodarsko delavnost, prosi glavni odbor Jugorasa kr. vlado, da to stališče osvoji in deluje za tem, da se obstoječa gospodarsko podjetja z narodnim kapitalom vsestransko podpira ter istočasno uvede povečana in učinkovita kotrola nad delom vseh podjetij in obratov z inozemskim kapitalom, da se s tem prepreči uporabljanje ogromnih profitov, batere ta podjetja in obrati dobivajo iz naših nacionalnih in na račun izkoriščevanja nacionalnih delavcev, na škodo splošnih nacionalnih in državnih interesov.
Vspostavitev državnih nadzornih odborov pri takih podjetjih, v katerih morajo biti tudi delavci zastopam, se ukazuje kot prva brezpogojna potreba.
(Nadaljevanje s prve strani).
Taki nadzorni odbori z določenim delokrogom se morajo postaviti tudi pri vseh državnih ih samoupravnih gospodarskih podjetjih.
8. Glede upravljanja z delavskimi in socialnimi ustanovami stoji glavni odbor Jugorasa na stališču, da se uprave teh ustanov imenujejo na podlagi rezultata popolnoma svobodno izvedenih volitev in to tako, da se volitve izvršijo istočasno za vse delavske in socialne ustanove. Da bi se dobilo jamstvo- da morejo vsi delavci na volitvah zares manifestirati svoje pravo razpoloženje, je potrebno, da se predhodno spremeni in z zakonskimi uredbami novelira vse dosedanje zakonske in statutarne določbe ter predpise, ki se nanašajo na izvedbo volitev, ter se nove določbe spravijo v sklad z demokratskimi načeli. Ta novelizacija dosedanjih zakonov ,se mora izvršiti po predlogu vseh zainteresiranih forumov.
9. Plenum glavnega odbora Jugorasa ugotavlja, da so v resoluciji kongresa
Jugorasa, ki je bil dne 7. in 8. maja »1939 v Beogradu, postavljene bližnje in konkretne zahteve, ki se nanašajo na zboljšanje socialnih in življenjskih pogojev delavskih množic in nalaga svojemu izvršilnemu odboru, da podvza-me vse potrebno za realizacijo omenjenih konkretnih zahtev.
Posebno se naj zanima za to, da bo čim prej formiran Socialni institut in da se izvrši novelizacija vseh zakonov, ki ,se nanašajo na delavsko zaščitno in socialno zakonodajo.
10.	Končno izraža plenum glavnega odbora Jugorasa spontano in enodušno z navdušenjem svoje priznanje in izreka iskreno zahvalo svojemu pred sedniku g. Dragiši Cvetkoviču za vse, kar je do sedaj napravil za koristi širokih delavskih množic, in tudi za vse politične podvige v korist splošne državne in nacionalne zajednice ter mu izraža ponovno neomajno vdanost in privrženost celokupnega Jugorasa.
Pravice delavca — vojaka
PREJEMKI ZA CAS OROŽNIH VAJ
Delavska zbornica nas je zaprosila za objavo sledečega članka:
Podpisana zbornica objavlja predpise, po katerih imajo na orožne vaje vpoklicani delojemalci pravico na neokrnjeno plačo od svojih delodajalcev:
Po § 221 obrtnega zakona ima delojemalec (delavec in nameščenec), ki je bil pri enem in istem delodajalcu zaposlen neprekinjeno pred odhodom na orožne vaje najmanj leto dni, za čas orožnih vaj vso pravico na svojo plačo in sicer največ za dobo 4 tednov. Za prvi teden orožnih vaj ne sme delodajalec od pripadajoče plače odtegniti nikakega zneska. Za na-daljni čas orožnih vaj pa sme delodajalec odtegniti od pripadajoče plače oni denarni znesek, katerega prejme vojni obveznik od države.
Opozarjamo na to določbo vse delodajalce, da jo striktno upoštevajo in po končanih orožnih vajah prizadete sprejemajo zopet nazaj v službo, ker v smislu določb § 221 o. z. z odhodom na orožne vaje službeno razmerje ne prestane.
Ljubljana, 11. septembra 1939.
Predsednik:	Tajnik v. z.:
Kozamernik 1. r.	Preželj	1.	r.
pravice Članov in svojcev ZA CASA vojaškega službovanja
odreja .zakon o zavarovanju delavcev takole:
Članstvo onega člana, ki je pozvan na na orožne vaje, v času orožnih vaj ne preneha. Postransko je, če je član zaradi orožnih vaj odjavljen ali ne, ker se mora čas, ki ga je dejansko prebil na orožnih vajah, dokazati z vojaško knjižico ali potrdilom občine.
Clan in delodajalec nista dolžna plačevati za čas orožnih vaj zavarovalnih prispevkov.
Za oni čas, ko se član nahaja na orožnih vajah, član sam za sebe nima nobene pra-
Končni rezultat volitev obratnih zaupnikov
Poročila o volitvah delavskih in na-meščenskih zaupnikov iz vseh banovin razen bivše Savske banovine izkazu jejo sledeče rezultate:
Jugoras in ZZD Urs (rdeči)
Bo tič
Hrvatski radnički savez Jugoslov. strok, zveza NSZ
Zveza društev priv. nam.
Opšti radnički savez (Ors)
Neopredeljeni
1664 zaup 830	»
40	»
110 » 243	»
366	»
17	»
31	»
116 !>
Skupno 3417 zaup.
Rezultati iz bivše Savske banovine še niso urejeni, vendar izgleda, da je tudi tam narodna delavska organiza' cija HRS odnesla zmago nad marksizmom.
Izid volitev torej dokazuje, da se slovenski, hrvaški in srbski delavci vedno bolj zbirajo v vrstah svojih narodnih strokovnih organizacij, marksiste pa zapuščajo.
.vice do, dajatev za bolezen, ker je za ta čas preskrbljen po vojaških zakonih. Kakor hitro pa se član vrne z orožnih vaj, ima pravico do zdravljenja in bolniških podpor na račun Okrožnega urada, tudi za ono bolezen, ki jo je dobil na orožnih vajah. Član pa mora to svojo pravico dokazati s potrdilom vojaške ali občinske oblasti, da je bil na orožnih vajah in s potrdilom delodajalca, da je bil do nastopa orožnih vaj zaposlen in zavarovan. Član mora svoje obolenje takoj prijaviti pristojnemu uradovemu zdravniku.
Družinski člani zavarovanca imajo pravico do zdravljenja pri Okrožnem uradu za oni čas, ko se član nahaja na orožnih vajah, kakor če bi član ta čas delal in bil zavarovan. Družinski člani, ki hočejo dobiti bolniške dajatve ob času orožnih vaj svojega hranitelja, se morajo izkazati pri uradovem zdravniku s potrdilom delodajalca, do kdaj je bil njih vzdrževatelj zaposlen ter s potrdilom občine, od kdaj služi orožne vaje, kakor tudi s potrdilom občine po § 45. t. 5. ZZD, da so dejansko odvisni od njegovih dohodkov.
Kaj je s spremembo zakona o zavarovanju delavcev?
Delavska zbornica se je potom Centralnega tajništva delavskih zbornic v Beogradu informirala pri ministrstvu za socialno politiko, če se namerava v doglednem času spremeniti zakon o zavarovanju delavcev in če še obstoja tozadevni načrt. Ministrstvo je na tozadevno vlogo odgovorilo sledeče:
»V. ministrstvu socialne politike ne ..obstoja noben predlog za spremembo zakona o zavarovanju delavcev. Takšno spremembo bi se moglo vzeti v pretres samo v primeru, ako bi se naša vlada odločila, da ratificira konvencije predvsem glede ohranitve dočakanih pravic v slučaju onemoglosti, starosti in smrti oseb, ki se izseljujejo. Po odredbah te konvencije mora namreč vsaka država, ki to konvencijo
podpiše, v roku enega leta prilagoditi svojo nacionalno zakonodajo, ki se nanaša na zavarovanje delavcev v slučaju onemoglosti, starosti in smrti, predpisom te konvencije. Ker je po konvenciji za dosego starostne rente predvidena starostna doba 65 let, a po zakonu o zavarovanju idelavcev znaša starostna meja 70 let, bi se moralo v slučaju ratifikacije konvencije znižati starostno mejo v zakonu o zavarovanju delavcev na 65 let. Do sedaj ne obstoja po tem vprašanju še noben konkreten sklep.«
K temu Delavska zbornica pripominja, da bo tudi v bodoče podvzela potrebne ukrepe, da se čimprej spremeni vsaj določbe o starostnem zavarovanju delavstva.
Domače novice
VISOKO ODLIKOVANJE MINISTRA DR. KREKA
Na predlog predsednika ministrskega sveta so kraljevi namestniki odlikovali z redom jugoslovanske krone I. stopnje gradbenega ministra dr. M i h o Kreka.
Iskreno čestitamo!
SPORAZUM
Sklenjeni sporazum in ureditev države na podlagi sporazuma bi morala potrditi nova narodna skupščina, ki bi bila izvoljena. Hrvati žele, da bi se čim prej sešel tudi hrvatski sabor, ki bi uredil Hrvatsko banovino. V ta namen bi morali kajpada iti znova na volišče. Vendar z ozirom na splošne dogodke v svetu ni kaj verjetno, da bi se danes kaka država hotela spuščati v volitve, dokler se svet ne pomiri. Zato tudi ministrski svet pripravlja uredbo,ki bi na podlagi določil § 116. sedanje ustave omogočila začasno namestništvo narodne skupščine in senata. Ta začasni parlament bi potem izdajal postave, katere pa bi kasneje potrdil izvoljeni parlament.
AVTONOMIJA SLOVENIJE
Predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič je imenoval posebno komisijo, ki naj pripravi vse potrebne zakonske predloge za prenos kompetenc tudi na dravsko banovino. V to komisijo so bili imenovani trije člani, in sicer: gradbeni minister dr. Krek, minister brez listnice profesor Mihajlo Konstantinovič ter pomočnik bana dravske banovine dr. Stanko Majcen. Iz tega nedvomno sledi, da se pripravlja podobna uredba, kakršne so bili deležni Hrvati, tudi za Slovence. To dejstvo so, kar je treba podčrtati, toplo pozdravili tudi hrvatski listi, ki naglašajo, da bo s Slovenijo stvar lažja kakor je bila s Hrvatsko, ker med Slovenci in Srbi ni nobenih meja, ki bi zaradi njih bili v sporu, med Slovenci in Hrvati pa je meja precej jasna.
NOVE ZAKONSKE UREDBE
Ministrski svet je pripravil uredbo, s katero bo lahko izdajal vse potrebne uredbe. § 1. te uredbe določa, da ministrski svet lahko spreminja obstoječe zakone, uredbe, pravilnike in ostale predpise in izdaja nove, v kolikor to zahtevajo javni interesi. Vse te uredbe se morajo predložiti na glasovanje narodnemu predstavništvu. Uredba je bila objavljena v »Služb, novinah« in je dobila s tem obvezno moč.
PREGANJANJE NAVIJALCEV CEN IN RAZŠIRJEVALCEV VZNEMIRLJIVIH VESTI
Uprava mesta Belgrada je naročila vsem svojim organom naj skrbno pazijo, da bi cene živil ostale nespremenjene in da bi trgovci ne navijali cen, oziroma skrivali zaloge življenjskih potrebščin. Organi mesta so dosedaj prijavili 130 trgovcev in pekov, ki so se pregrešili proti predpisom glede navijanja cen. Prav tako je uprava mesta prijela več oseb, ki so širile neresnične in vznemirljive vesti. Navijal« cen in razširjevalci vznemirljivih vesti so bili vsi kaznovani, obenem pa je uprava mesta objavila njihova imena v dnevnem časopisju.
Komunizem in najnovejši dogodki
KOMUNISTI IN LJUBEZEN DO DOMOVINE
Kakor smo že poročali, so v Franciji prepovedani vsi komunistični listi. Začelo se je z dnevnikoma »Humanite« in »Ce Soir« potem pa je ista usoda zadela še vse komunistične tednike in mesečnike in sploh vse periodične publikacije.
Jasno je, da morajo biti za Francijo danes zelo težki časi, ko je vlada tako ostro nastopila. V takih težkih časih je francoski narod vedno vedel, kaj je njegova dolžnost. Ves narod se je postavil v bran kot en mož, vse je odložilo strankarske spore, prevladala je ena sama misel: Francija. To je ena najlepših potez francoskega naroda, ta nehlinjena ljubezen do domovine, ki je še eden od ostankov francoske katoliške preteklosti.
V	teh težkih časih, v katerih se je Francija ponovno znašla, so komunisti pretrgali to sijajno tradicijo francoskega naroda in uganjajo svojo umazano politiko še naprej. Ves francoski narod, brez ozira na strankarsko pripadnost, drži puške v rokah, komunistična sodrga — boljšega imena ne zaslužijo — pa v skrivnih tiskarnah maže na papir komunistično huj-skarijo. Policija mora v teh časih, ko jo čaka sto drugih nalog, zalezovati te skrivne tiskarne in pleniti komunistične časopise.
Komunizem se je dodobra razgalil, da je protinaroden, brez ljubezni do domovi-
ne in države. In vendar je komaj nekaj tednov od tega, kar so komunistični agenti povsod skušali organizirati skupne fronte za obrambo domovine in klicali pod eno zastavo vse, ne glede na strankarsko in versko pripadnost. Obramba domovine jim pride prav samo tam, kjer napravijo s tem geslom dober lov za komin-terno. Domovina, narod in država pa jim je deveta briga.
'Zadržanje francoskih komunistov je zelo poučno tudi za slovenske razmere. Ce bomo zadnje dogodke vsi slovenski katoličani nepristransko premotrili, ni mogoče, da bi imeli različne nazore glede komunizma in sodelovanja z njim
SEDAJ JE JASNO
Kakšno sodbo si bomo napravili o novi Španiji, če beremo članek, ki ga prinaša list »Espaiia«. »Espana« stoji zelo blizu sedanji vladi: »Ce se bo nadaljevala v Franciji borba proti komunizmu in proti njegovemu vplivu v francoskem javnem življenju, tedaj bo odstranjena glavna ovira za sporazum s Francijo in izginila bo tudi ovira za širok sporazum med vsemi narodi. Včasih je nesreča tudi zdravilna. Mi Španci ne moremo ostati prostodušni do diplomatskega dogodka, kakor je na primer pogodba med Nemčijo in Rusijo. Mi se veselimo s Francijo, ker se je otresla nesrečnega tujega vpliva. Ta vpliv pa ni nesrečno vplivai le na Francijo, ampak tudi na njene sosede.«
Za nas je tak članek nov dokaz, da smo s svojimi simpatijami spremljali iskrene ljudi, katerim boj proti komunizmu ni bila pretveza. Prepričani smo, da je po vsem, kar se je zgodilo, tudi glede Španije, med slovenskimi katoličani možna edinost. V zvezi z vsemi dogodki, z zadržanjem francoskih komunistov in s pogodbami, ki jih sklepa Sovjetija, je položaj dovolj jasen in razčiščen.
NI VELIKO RAZLIKE
Češki list »Narodni noviny«, ki izhaja v češkomoravskem protektoratu, je objavil ob podpisu sovjetsko-nemške pogodbe zanimiv članek o razmerju med narodnim socializmom in komunizmom. K naslednjemu citatu, ki ga objavljamo iz tega članka, pripominjamo, da je šel skozi cenzuro nemškega komisarja.
»Med današnjim sovjetskim režimom in nemškim narodnim socializmom je sedaj različno samo gledanje na židovsko vprašanje. Ko bo Stalin rešil še ta problem, bodo lahko sedli k isti mizi Stalin, Mussolini in Hitler.«
FRANCOSKI KOMUNISTI
Čestitajo hitlerju
Francoski komunistični poslanci so se zbrali na sejo in čutili kot svojo prvo dolžnost, da pošljejo brzojavne čestitke Hitlerju in Stalinu, ki sta podpisala nena-
Naša borba - naša rast
ZZD Trbovlje
Delavska zbornica v Ljubljani je potom dnevnega časopisja objavila predpise, po katerih imajo orožne vaje služeči delojemalci pravico na neokrnjeno plačo od svojih delodajalcev ter jih tolmači tako:
Po § 221. obrtnega zakona ima delojemalec (delavec in nameščenec), ki je bil pri enem in istem delodajalcu zaposlen neprekinjeno pred odhodom na orožne vaje najmanj leto dni, za čas orožnih vaj pravico na svojo plačo, in sicer največ za dobo 4 tednov. Za prvi teden orožnih vaj ne sme delodajalec od pripadajoče plače odtegniti nikakega zneska. Za nadaljni čas orožnih vaj pa sme delodajalec odtegniti od pripadajoče plače oni denarni znesek, katerega prejme vojni obveznik od države.
Tako Delavska zbornica — in smo prepričani, da ima prav. TPD v Trbovljah pa prakticira drugače: V kolektivni pogodbi § 15. zadnji stavek omenja, da (nanašajoč se na § 221. o. z.)) »odbitek din 10■ dnevno za hrano se sme zaračunati samo za šihte, katere bi delavec prejemal, ako bi bil dejansko v poslu.« Ta odbitek tudi dejansko zaračunava. V kake svrhe ? Res je sicer, da obrtni zakon v cit. § 221. ne rabi izraza »denarni znesek«, kot to tolmači Del. zbornica, temveč doslovno: ako za ta čas ne prejema od države ustrezne odškodnine. Ali torej TPD obteguje pri zaračunavanju tistih 10 din dnevno zato, da jih povrne državi? Prosimo Delavsko zbornico, da razčisti to stvar ter jo opozarjamo pri tem zlasti na § 251. o. z., ki navaja, da se pravice službojemnikov tudi po § 221. ne morejo utesnjevati s službeno pogodbo.
Članski sestanek se vrši v nedeljo, dne 21. t. m. popoldne ob 5. uri v novi dvorani Društv. doma. Poročal bo delegat iz centrale v Ljubljani o konferenci Delavskih zbornic, ki je bila 12. t. m. v Belgradu. Dostop je dovoljen samo članom; pridite vsi, ker bo poročilo zelo zanimivo!
Gradbeni — Ljubljana
Odbor gradbene skupine prosi tovariše zaupnike, da se čimpreje javijo v pisarni gradbenega delavstva ZiZD v Delavski zbornici, da dobe opomine, da jih razdele članom, kateri so zaostali s plačevanjem članarine. Tovariše člane pa prosimo, da čimpreje poravnajo članarino. Kdor ne bo imel plačane članarine, ne bo smel ničesar pričakovati od organizacije.
Kdor nima še legitimacije, jo lahko dvigne v pisarni gradbenikov. Uradne ure so od 9.—12. in od 3.—7. ure zvečer. Ob sobotah pa od 12.—8. ure zvečer.
Tovariši! Grabena sezona gre h koncu, zato pohitite, da boste imeli poravnano članarino in s tem imeli članske ugodnosti !
Soteska
Pri nas se je začel rezati po dolgem času les g. Jordana, ki je ležal tukaj na kr-ljišču. Sedaj smo se enkrat zopet malo oddahnili, ker vemo, da bomo imeli delo še naprej, kajti sedaj smo čutili, da bomo nekega dne ostali brez posla in brez zaslužka.
Mi smo sedaj to tako ugotovili, da sta s to potezo rešeni dve reči: ker so naši rdečkarji v enem zadnjih člankov omenili tudi nekega družabnika tega podjetja, smo mi mnenja, da bo ta družabnijt »zopet« zadovoljen in tudi tisti, ki so z vsemi štirimi odganjali tvrdko z 10.000 m3 lesa proč, bodo dobili vsak svoj kos kruha.
Nadaljevanje s 3. strani.
padalno pogodbo in spravila Francijo v
tako neprijeten in težak položaj.
Ne gre nam pri tem za presojo politične in državniše strani takih dejanj — za to nismo poklicani, — ugotoviti hočemo ponovno samo propalost in brezvestnost komunizma. Ta je tako očitna, da so tudi francoski državniki, ki so bili do komunistov tako strpni, kakor do drugih strank, spoznali, da je treba odločno nastopiti. Ministri komunističnih poslancev ne sprejemajo več in najbrž ne bo dolgo, ko bo tudi komunistična stranka razpuščena ...
TAKO SODIJO DELAVCI, KADAR SPOZNAJO,
KAJ JE KOMUNIZEM
V	avtomobilskih tovarnah Renault blizu Pariza je bilo 1200 organiziranih komunistov. Po zadnjih dogodkih je v enem samem dnevu vrnilo članske izkaznice in s tem izstopilo 800 delavcev. Tako sodijo delavci, kadar vidijo, kakšen je komunizem v resnici.
Mislimo, da je boljše v takih stvareh ma-lo dalje pogledati, ali pa trikrat premisliti, a enkrat govoriti.
V 37. st. »Slov. delavca« o marksističnem ogledalu, se vidi, da ti ljude lažejo na vse načine in da s tem varajo zaslepljeno delavstvo. Seveda je nekaj takih ljudi, ki te debele cmoke požirajo, potem pa prebavljajo, da se tako takih nasitijo in potem te »učenosti« razlagajo drugim in jih urijo v njihovi politiki.
Pobrežje pri Maribiro
V petek 8. IX. t. 1. se je vršil v Slomškovem domu na Pobrežju sestanek ta-mošnjega Prosvetnega društva. Na tem sestanku pa se je pojavila želja navzočih, da se tudi v našem kraju ustanovi podružnica Strokovne organizacije ZZD. Tovariš Mastinšek je iznesel nekaj misli o pomenu Strokovne organizacije, predvsem Zveze združenih delavcev. Prečitala so se pravila, katera so prisotni vzeli na znanje ter si takoj izvolili pripravljalni odbor: za predsednika je bil izvoljen Frangež Ivan, tkalec; podpredsednik Čepe Adolf, tajnik Lešnik Jože, blagajnik Škrabi Marija, gospodar Šticl Jože. V odbor in nadzorni odbor pa so bili še izvoljeni: Brumec Martin, Lesjak Metod, Kovačič Alojz, Romih Nada, Mihlavčič Vinko in Kocbek Vinko. Prepričani smo, da bo ta najmlajša organizacija na Pobrežju in sicer 33. po številu v naši občini postala v kratkem tudi najmočnejša.
Železniški delavci in strokovne organizacije
Železniški delavci predstavljajo, kakor v celi državi tako tudi v Sloveniji, precejšen del delavskega stanu, vsled česar je
Iz lista »Na mejah« ponatiskujemo sledeči članek:
Sporazum, ki sta ga napravila predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič, ki je istočasno tudi predsednik delavske organizacije Jugorasa, in g. dr. Maček, kot voditelj hrvaškega naroda, je, kakor izvemo iz slovenskih, hrvaških in srbskih časopisov in to brez razlike opredeljenosti, našel med vsemi državljani silno ugoden odmev. Tudi zamejstvo se je za naš notranje - politični razvoj v zvezi s sporazumom močno zanimalo in je uspeh teh razgovorov pozdravilo.
Delovno ljudstvo je v vsaki državi nosilec zdravega notranjega državnega življenja. Tako tudi pri nas. Ob zadnjih državnozborskih volitvah je jugoslovanski delavski stan s svojim zdravim čutom takoj uvidel, kako naj se opredeli. Zlasti delavstvo, ki ima več prilike zasledovati politična dogajanja, je takoj brez pridržka izpovedalo svojo privrženost voditeljem, ki so se v svojem prejšnjem delovanju na političnem torišču izkazali vredne zaupanja. Tako je slovenski delavec enodušno stopil na stran našega voditelji dr. Korošca, srbsko in hrvaško pa na stran svojih zvestih in preizkušenih voditeljev. Oni, ki so se od raznih poli, tičnih kontrabantov pustili zapeljati, so še upali, da bo natranje politično življenje urejeno le z njihovim prizadevanjem. Razvoj dogodkov pa je od takrat dalje iz dneva v dan jasneje kazal, kako silno so bili varani, Motnje, ki so nastal-le pri reševanju ureditve narodnostnih odnosov v državi zaradi nekaterih, ki so se iz osebnih razlogov vrinili v te vrste, so našle naše voditelje pripravljene in tako močne, da so se jih zlahka znebili. Naloga, ki si jo je nadel dr. Korošec s svojimi sotrudniki, g. Cvetkovičem in g. dr. Mačkom, je dovršena vsaj v svojem jedru.
S sporazumom pričenjamo novo, drugačno in boljše notranje politično življenje od današnjega. Nepravilnosti, ki so se dogajale zaradi nepopolnih zakonov, ki so jih spravili v življenje tisti ljudje, ki vedo, da so lahko na političnem krmilu samo s silo in strahovlado, bodo, kakor kaže, izginili. Ljudstvo bo lahko zopet brez vsakršnega pitiska svobodno soodlo-čevalo, kdo naj vodi važne državne posle in po njih tudi državljane same. Če je kdo proti nasilju in terorju pri osnovnih svoboščinah človeka, potem je to v prvi vrsti delavski stan. Zato tudi delavski stan iskreno pozdravlja ta politični sporazum, pozdravlja še s posebnim poudarkom, zato mu je ta uspeh ponoven dokaz, da so ljudje, katerim je poverilo zaupanje, svoje naloge pozitivno rešili.
potrebno, da njihovemu gmotnem položaju ter težnjam za zboljšanje tega položaja pošvečamo vso pozornost.
Ob priliki sprejema delegatov delavstva tovarne vagonov v Kruševcu, je tajnik belgrajske Delavske zbornice tov. Mitič g. ministru za promet obširno obrazložil položaj železniških delavcev v naši državi in ob tej priliki navedel, da leži eden glavnih vzrokov tega stanja v tem, ker posamezni merodajni činitelji nimajo dovolj razumevanja za težnje železniških delavcev in ker obstoja naredba, da se železniški delavci ne smejo organizirati v gospodarske strokovne organizacije.
Tov. Mitič je apeliral na g. ministra, da popravi napako svojih predhodnikov in izda naredbo, s katero bo železniškim delavcem dovoljeno, da se strokovno organizirajo.
Po zanimanju, s katerim je g. minister spremljal izvajanja g. Mitiča, se sme pričakovati, da bo tudi za železniše delavce prišel čas, ko se bodo mogli strokovno organizirati, da si potem zboljšajo položaj v svojo korist in v korist težke in naporne službe, ki jo opravljajo.
Stavba tekstilcev v Pančevu
V	predilnici bombaža v Pančevu je bila odpuščena skupina delavcev — članov Jugorasa. Delavska zbornica v Belgradu je takoj intervenirala in tudi ministrstvo za socialno politiko ter Inšpekcija dela sta poslala svoje zastopnike na lice mesta. Ob tej priliki je podjetje dalo zagotovilo, da odpuščene delavce sprejme nazaj.
Ker pa podjetje svoje obljube ni izpolnilo, je delavstvo bilo prisiljeno, da se po-služi skrajnega orožja za zaščito svojih odpuščenih tovarišev in je zato solidarno stopilo v stavko.
Vračamo se k svobodi. Toda takoj pov-darimo, da ne želimo in nočemo take svobode, kakor si jo želijo naši nasprotniki.
Nikdar ne bo izbrisana iz slovenske zgodovine ona sramotna doba, ko je delavstvo moralo zapuščati tovarne in svoj kruh samo zaradi tega, ker ni trobilo v marksistični rog. Tako svobodo odklanjamo in se bomo borili, da se taka svoboda ne povrne več. Tudi svoboda mora imeti svoje meje. In prizadevali gi bomo po svojih zastopnikih za to, da bo predvideno politično urejevanje dalo svobodi take meje, da bo delavski stan v svojem izražanju in sodelovanju ali odločanju javnega življenja resnično svoboden.
Močno bonjo posvetili svoj trud temu, da bodo socialno politični zakoni, ki tičejo delavskih ustanov, preurejeni v svojem besedilu tako, da bo nemogoče uganjati teror in pritisk, kakor smo ga bili vajeni pri volitvah v razne delavske institucije od strani marksističnih furerjev. Naša težnja gre za tem in smo to že pred časom večkrat javno poudarjali, da mora delavstvo v svojih ustanovah svobodno in prostovoljno odločevati, komu te ustanove zaupa.
Pričakujemo, da se bodo -naši nasprotniki^ zopet strnili proti nam, kakor so se za časa volitev v državni zbor, toda mi jim kar danes povemo, da bo njihov trud brez haska. Večina delavcev bo odločevala in ta večina je — na naši strani — na strani resnične svobode, poštenega in iskrenega dela za dobrobit splošnosti.
»Delavska politika« z dne 2. septembra je prinesla članek »Strokovne organizacije o položaju«. Članek je podpisalo predsedstvo Strokovne komisije za Slovenijo. Vsebina tega članka je izrazito politična in po našem skromnem mnenju presega kompetence strokovne organizacije. Toda to nas ne zanima. Za nas je važno, da iz članka razberemo, da so tako zvane »strokovne organizacije« sklenile;
1. Da te strokovne organizacije ne mislijo sodelovati v raznih socialnih ustanovah.
2. Da bo članstvo teh organizacij podprlo z vsemi silami pokrete, ki se bodo zavzeli za svobodo tiska in svobodo zborovanja in združevanja.
3. Glede notranje ureditve države s posebnim ozirom na dravsko banovino smatrajo, da morajo njihovi člani sodelovati
Svet v frontah
KATASTROFA POLJSKE
Poljska armada se tudi v teku preteklega tedna ni mogla uspešno upirati premo-či nemških armad, ki so zlomile njen junaški odpor in prodrle do črte Bialistok— Brest Litovsk—Lvov. Varšava, ki je obkoljena od nemških armad, se še vedno junaško brani in je odklonila zahtevo nemškega poveljstva, da se preda.
V nedeljo, dne 17. t. m. pa je nenadoma posegla v potek dogodkov tudi sovjetska Rusija, kar je po vsem svetu vzbudilo ogromno senzacijo. Po proglasu sovjetskega komisarja Molotova, so ruske čete vzdolž cele meje začele vkorakati na poljsko ozemlje. Poljska vlada, ki se je zadnje dni zatekla v vas 'Zaleščiki ob romunski meji, je bila prisiljena, da se preseli v Pariz. Sovjetska Rusija je zasedla vse poljsko ozemlje, v kolikor ga ni zasedla Nemčija in to sporazumno z Nemčijo, v smislu tajnih določb nemško-sovjetskega nenapadalnega pakta. Vojaške operacije so s tem na Poljskem v glavnem končane in bijejo Nemci le še srdite boje z razkropljenimi poljskimi četami, ki se še upirajo nemškim četam.
Ves svetovni tisk sedaj razpravlja vprašanje, kaj bosta Nemčija in Rusija napravili s poljskim ozemljem. Širijo se glasovi, ki pravijo, da bodo Sovjeti obdržali ozemlje do črte Bialistok—Lublin—Przemisl, Nemci pa gornjo Šlezijo ter Pomorjansko s Koridorjem, v kolikor je to ozemlje do leta 1918 pripadalo Nemčiji. Litva bo menda dobila ozek pas ob svoji meji za-padno od Vilne.
ANGLIJA — FRANCIJA
Na nemško-francoski meji med Siegfri-dovo in Maginotovo črto ni bilo nobenih pomembnejših bojev. Kaj bosta storili Anglija in Francija spričo novonastalega položaja, se še ne ve. Pravijo pa, da katastrofa Poljske ne more biti zadnja beseda v tej vojni in bo zadnja beseda izrečena na Zapadu kakor leta 1914 do 1918, ko je končna odločitev padla na zapadni fronti. Anglija in Francija najbrže ne bosta napovedali Rusiji vojne, čeprav bi bil ta korak upravičen zaradi obveznosti, ki jih imata napram Poljski, toda napoved vojne bi nikakor ne olajšala položaja. Poljske, iz katere Nemci baje nameravajo napraviti, v kolikor bo njenega ozemlja ostalo nerazdeljenega, nekakšen protektorat po vzorcu Češke.
ITALIJA
Italija doslej še ni podala izjave o nevtralnosti in pričakujejo, da bo Mussolini stavil nove mirovne predloge. V kolikor jih bo Anglija in Francija sprejela, je seveda drugo vprašanje.
SLOVAŠKA
V vojnem pohodu proti Poljski so sodelovale tudi slovaške čete in je bila šele te dni na Slovaškem sklicana splošna mobilizacija, kar je vzbudilo splošno pozornost zlasti na Madžarskem. Sovjetska Rusija pa je Slovaško uradno priznala.
DALJNI VZHOD
Nekaj dni pred vkorakanjem sovjetskih čet v Poljsko, sta se na Daljnem vzhodu po tozadevnem sporazumu pomirila Sovjetska Rusija in Japonska ter ustavila vsa sovražna dejanja. Ni izključeno, da bo prišlo do splošne ureditve obmejnih vprašanj med Japonsko in Mandžurijo na eni ter Sovjetsko Rusijo na drugi strani, kar si Japonska že več let želi.
BOJI NA KITAJSKEM
Japonci so ponovno začeli napredovati v pokrajini Nang-Cang. Po dolgotrajni topovski in letaski pripravi so začeli napad proti 4 divizijam kitajske armade, ki so prišle iz province Junan. Japonski napad se je posrečil ter so čete zavzele prvo kitajsko obramno črto, kitajske čete pa se umikajo.
le v takih političnih gibanjih, ki bodo zahtevala tako samoupravo, oziroma avtonomijo Slovenije, ki bo krepila socialne in gospodarske interese prebivalstva.
Mi se v svobodnem slovenskem narodu z našimi naprotniki ne bojimo nobene tekme, ampak celo želimo, da pride čimpreje čas tekem, ko bomo neovirano lahko vsestransko razvili vsak svojo moč in se borili za zaupanje slovenskega delavstva. Ljudje, ki so desetletja v našem narodu na račun tujerodnega centralizma tvorili neke vrste parasitov, bodo v tem boju dokončno poraženi.
Zanimivo za nas pa je vsekakor to, da imenovani članek govori v imenu vseh »Svobodnih strokovnih organizacij« podpisan pa je od marksistov. Tako se vidi, da je sklop naših nasprotnikov zlezel popolnoma pod varuštvo Strokovne komisije. Z njo bo zato tudi sklop poražen.
I    _________________________________________
Sporazum in delavstvo
Kovinar.
Eden za vse, ali kaj?
List Izdaja za konzorcij: Preželj Franc, Ljubljana. — Urejuje: Križman Andrej, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja: Pirih Milko, Ljubljana, — Za Misij, tisk.: A. Trontelj, Groblje.