Polfoln« platan* T faforfaf i9ružiiiski4^r1iri i |t ILUSTROVAMI LIST ZA MESTO IN DEŽELO JL C JL C • n a 2 Din Izhaja ob Četrtkih. Uredništvo In uprava v Ljubljani, Tyrseva (Dunajska) cesta 29/1. Pofitni predal fttev. 845. Račun poštne hranilnice v Ljubljani Stev. 15.303 Ljubljana, 31. maja 1934 Naročnina za četrt leta 20 Din, za pol leta 40 Din, za v»e leto 80 Din. V Italiji *a vse leto 40 lir, v Franclji 50 frankov, y Ameriki ln povsod drugod S dolarja Stev. 22. Lato VI človekov prijatelj Naša doba je doba naglice in nestrpnosti. Vse liiti, vse se pelia naprej. Vsem se mudi. Čeprav nam moderna tehnika ustvarja vse popolnejša, varnejša in naglejša prometna sredstva, se vendar dobe tisoči in tisoči, ki jim je osebni vlak prepočasen, predolgočasen, ker postaja vsa- vore, ki je oral v zgodnjih jutrih dehtečo ledino, konj je vlačil brano po razritih razgonih, konj je nosil v sedlu viteške jezdece, vojščake in kmete. Moderna tehnika je pa ponekod zabila klin tem marljivim živalim. Izpodrinili so jih hitri avtomobili, zmore strmino. Naš kmet to ve in naš kmet to ceni! Konjereja je na Slovenskem, zlasti na bivšem Štajerskem na prav visoki stopnji. Kmet z Murskega polja redi žlahtne čistokrvne pasme, Prleki med Ormožem in Ljutomerom pa dalje vzdolž Ščavnice se ponašajo s svojimi težkimi pincgavci. Na Gorenjskem in Dolenjskem najdemo zvečine konje mešance, odporne in zdrave živali. Pincgavci so težke živali na ne previsokih, a izredno mišičastih nogah; trup jim je mogočen, prsni koš širok in obokan, a kljub teži so konji žlahtne rasti in skladnih oblik. Te živali rabi naš kmet za najtežje delo, v mestih pa prevozniki za prevažanje pohištva, opeke in drugih tovorov. Mešanci so slični Pincgavcem, toda njih rast je vendar nekoliko šibkejša, Čistokrvne in polžlahtnike goji zvečine naš severni slovenski kmet. Čeprav je žival sloke rasti, rabi naše« mu kmetu za opravljanje vseh polj« skih in gospodarskih del, zato te na« še živali niso — kakor sicer —. pre-več občutljive in nežne. Muropoljski kmet in posestnik s Dravskega polja gojita te čistokrvne in polžlahtne konje tudi samo z« lahko vprego in dirke. Krški kmetje redijo slične pasme, vendar pri njih športni konji niso tako izraziti kakor drugod. Na Slovenskem gojimo že od nekdaj zdrave in močne pasme, skrbi« mo pa hlcratu za zdrav in plemenit zarod. Na Selu pri Ljubljani je velika banovinska žrebčarna, ki redi v svojih hlevih na tucate prekrasnih žlahtnih in polžlahtnih žreboev. Na Štajerskem imajo v več krajih kmetje sami skrb« no negovane žrebce, h katerim gonijo sosedje in okoličani svoje kobi« le. Razen tega je še nekaj manjših zasebnih žrebčarn. Med njimi je nai« Kobil« ■ žrebetom na padi Na desni t Pri napajanja Spodaj: Dveletni konji na paši Srečna mladost! kih 10 kilometrov, ki jim niti brzi vlak ne vozi dovolj hitro, najhLtrejši a vtomobil jim ne drvi z dovolj veliko brzino, ker se zamuja na vijugastih cestah, ker mora skozi mesta in vasi voziti z zmanjšano naglico, šele zrakoplov, ki frči kar naravnost, nad hribi in globokimi rekami, jih zadovolji. Nekoč v >zlati dobi«, niso poznali ničesar drugega kakor poštno kočijo. Vanjo so bili vpreženi iskri in neugnani vranci, vozili so kakor da jim je vrag za petami, se ustavljali pred velikimi krčmami, se pokrepčali in oddahnili in spet zdrveli po belih cestah, skozi zelene loke, po pisanih travnikih, čez hribe in po dolinah... Takrat je imela žival svojo veljavo. Konj je bil najhitrejši in najbolj odporen. Kmetje in konjerejci so čuvali svoje iskre konjiče, jih krmili ® sočnim ovsom Ln jim polagali dišečo krmo. Vojske so hranile v svojih stajah na tisoče in tisoče krepkih živali. Konji so nosili vojaške sle iz kraja v kraj, konji so vlekli težke vozove, naložene s šotori, živežem in strelivom. Na konjih so se borili v srednjem veku viteški vojščaki, na konjih so pogumni in neustrašni suli-čarji napadali sovražne čete... Konj je bil tisti, ki je prevažal to- a noge imajo višje in vitkejše. Ta vrsta konj »luži za splošne gospodarske in kmečke opravke, je trdna ln zdrava. važnejša na Moti pri Ljutomeru. Prav tam ee snidejo vsako leto po dvakrat izkušeni konjerejci, da si ogledajo razstavljene kmečke konje in jih ocenijo. Po razstavi so na lepo urejenem dirkališču kmečke in kasaške dirke, heat-vožnje in jahalne tekme. Le-teh se udeleže tudi častniki in bolj znani jezdeci. Kljub vsej »motorizaciji« }e pri nas na Slovenskem ostal konj slej ko pre| žival, ki je ne bo nehal kmet in gospodar nikoli ceniti in ki je nikoli ne bo mogel ne hotel zamenjati za> stroje. Naše pasme, čeprav so v raznih' pokrajinah na videz različne, so zdrave, močne in odporne, žlahtne 80 in lepe. Konj, pokoren Ln dobrodušen hlapec vsakomur, ki ga rabi, je med domačimi in udomačenimi živalmi najboljši in najzvestejši prijatelj člo-veka-deiavca, Z. P/ parna železnica, parne lokomobile, generatorji na olje, elektrika... Toda kmet, ki se v potu svojega obraza peha na svoji grudi, edini on ni prenehal ceniti svojega tovariša v delu, samo on ni nehal skrbeti za žlahtno žival, je ni pozabljal oplojevati in plemenititi. Na hribovitih njivah slovenskega kmeta nič ne koristi motor; konj mora vleči phig in brano. Po strmih klancih, po ozkih kolovozih, ilovnatih in blatnih, samo konj Stran 1 .; Izza igralniških kulis Mako sc pride ugoalniri ,/lo živega*. - 150.000 frankov za dva metvaSka speevoda. - „£estenec to padel!* - Skrivnostni rilski agenetal Jun jnfrgova se skrivnostnega zena Kadar govorimo o igralnici, ni treba, da bi zmeraj mislili ravno na Monte-Carlo. Na francoskih obalah Igiralnic kar mrgoli, tako v kopališčih gornje in spodnje Bretanje, na Srepimi obali in tudi južneje na Smaragdni obali tja do BiaTritza in Pauja — vse tod je raj za igralce, pa tudi za pustolovce, izsiljevalce in njim podobne elemente. Oglejmo si nekatere izmed njih! Izsiljevalci Največ je izsiljevalcev. Zakaj strah igralniških ravnateljstev pred škandali, ki bi utegnili igralce pregnati, daje pustolovcem v roke orožje, da skušajo na vse mogoče načine izma-miti od igralnice denar. Najpremete-neje je nastopil neki M. s Korzike; nanj biarriška kazina le nerada mi-Bli. M. je začel pravcato obrekovalno vojno proti igralnici. Razdelil je med igralce brezimne brošure, v katerih |e dokazoval, da more živeti kazina le od organiziranega sleparjenja ljudi. Te brošure je sicer policija zaplenila, vzlic temu jih je bilo povsod dosti, v hotelih, Ibarih in kavarnah. Delničarji igralnice so bili izpočetka nedostopni in niso hoteli niti slišati O kakšni odkupnini. Tedaj je M. pridobil zase tudi croupierje; poslali so ravnateljstvu pismo, da jim ta brošura krati čast, in zahtevali, da napravijo konec škandalu. Hočeš nočeš fe moralo ravnateljstvo stopiti preko nekega posredovalca z M. v zvezo. Izsiljevalec je najprej zahteval milijone, počasi se je pa dal pogovoriti in se je zadovoljil z letno rento lu.000 frankov. Mrtvaški sprevod Če pride kateri igralec pri hazardnih igrah v kazini ob ves denar, mu plača ravnateljstvo vožnjo domov, samo d)a si ne bi v igralnici vzel življenja. Na tem je zasnoval svoj načrt neki garažist, ki je pri bakaratu izgubil vse svoje imetje. Stopil je do ravnatelja in ga prosil 150.000 frankov, češ da toliko potrebuje, če hoče svoje podjetje spet spraviti na noge. Seveda so ga gospodje vljudno, a odločno postavili pred vrata. Zato je začel misliti na maščevanje in kmalu (»e mu je zabliskala imenitna ideja. Čez nekaj dni, ko so gostje ravno hiteli popoldne v igralnico, se je pripeljal mimo garažist v mrtvaškem Banka ttaruch 16, Kne Lalayette, PARIŠ Ddpramlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem koren. — Vrši vse bančne posle najko-lantneje. — Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Lukaenburgu ■prejemajo plačila na naše čekovne mčuae: Belgija: št 8064-64, Bru-areUee; Holandija: St 1458-66, Ded. Dleast; Francija: St 1117-94, Pariš; Luksemburg: St 6967, Lazembnrg. mm Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne mtorto* vozu. Preoblečen je bil v kočijaža, na klobuku je imel žalni flor, drugega pa na biču. Iz voza je stopilo šest njegovih šoferjev, ki so imeli vrh oblek belo raševinasto srajco, glavo ogrnjeno v kapuco, na prsih pa pripet velik črn križ. Tako našemljeni so začeli počasi stopati okoli kazine, zraven so pa peli žalno pesem — za samomorilce, ki jih je kazina uničila. Sicer je posegla vmes policija, a kaj, ko se je drugi dan sprevod ponovil in zbudil tolikšno pozornost, da je upravni svet igralnice sklenil garažistu ustreči in mu izplačati zahtevano »odpravnino«. Nevarni lestenec Še zviteje si je znal pomagati Španec Pedro G., da je vsaj deloma dobil v igralnici zapravljeni denar nazaj. Odpeljal se je v bližnji San Seba-stian na španskih tleh, kjer mu francoska policija ni mogla do živega, in poslal v neki lokalni listič v Biar-ritzu tale oglas: »Pozor na veliki lestenec v igralnici! Naj ukrene vodstvo igralnice karkoli, jaz poznam sredstvo, da bo lestenec sredi med igranjem padel na tla!« Ta oglas je napravil pravcato paniko med stalnimi gosti kazine. Uprava igralnice je dala še tisti dan lestenec preiskati. Sicer mu ni nič manjkalo, vzlic temu so ga še posebej pričvrstili na strop s štirimi močnimi verigami, skritimi med cvetličnimi giTlandami. Sleherna nevarnost je bila izključena, toda zvečer so bile štiri mize pod lestencem vendarle prazne. Ravnateljstvo je hotelo prikriti svoj poraz in je dalo položiti na vse stole okoli teh štirih miz listke z napisom: »Rezervirano«, toda zvijača je bila vendarle preveč prozorna, da bi se kdo nanjo vjel. Drugi dan so ljudje lahko spet brali oglas: »Vsi varnostmi ukrepi ravnateljstva so smešni in jalovi! Lestenec bo padel!« Delničarje igralnice je začela zona obhajati. Sestali so se na vojni svet in prišli do spoznanja: »Kapitulirati moramo!« In so poslali svojega zaupnika v San Sebastian s čekom na okrogel znesek. Don Pedro ga je seveda s hvaležnostjo spravil, toda premeteni Španec je bil s svojim dobičkom že zdavnaj v Barceloni, ko je v Biarritzu pod lestencem še zmerom zijala mučna praznina. General iz Južne Amerike V igralnicah kar mrgoli pustolovcev; najspretnejši med njimi se tu sestajajo. Toda v mestih, kjer imajo kazine, ne marajo škandalov. Kadar katerega pustolovca zalotijo, še tisti dan izgine: izroče ga namreč obla-stvom v drugih mestih, ki so za njim poslala tiralice. Tiralic nikdar ne manjka, vodstvo igralnice si pa na ta način prihrani mučne razprave na sodišču. V enem največjih biarriških hotelov je vladalo živahno vrvenje. Pred nekaj dnevi je bil prišel neki indijski maharadža z velikim spremstvom, lepih Američank je bilo na prebitek, neki lord iz Devonshira z ženo in dvema hčerkama je pa tvoril središče angleških gostov, ki so se držali bolj sami zase. Dosti je bilo tudi južnih Američanov, Brazilcev in Argentincev, ki so se bratili s španskimi gosti iz San-Sebastiana. Hotelska knjiga je izkazovala toliko ponosnih imen, da ni general Manda Alvarez iz Čila, ki je prišel z ženo in dvema otrokoma, zbudil niti posebne pozornosti. Alvarez je bil strasten igralec in ga noben dan ni manjkalo v kazini. Za svojo ženo se še zmenil ni; z ganljivo materinsko ljubeznijo se je ukvarjala izključno samo s svojima otrokoma. Alvarez se je vsako noč vrnil v hotel šele v jutrnji zori. Tatvine v hotelu Že nekaj dni je vodstvo hotela preživljalo težke skrbi. Pojavile so se rafinirane tatvine, ki jih bo moralo poravnati, da ne pride do škandala. Vodstvo je poklicala detektive na pomoč. Toda med tem ko se je v veliki hotelski dvorani ravno vršila maskerada, je pritekla neka sobarica in povedala, da je nekio vlomil v sobo bogate Američanke. Tat je odnesel denar in dragulje. Vodstvo hotela je dalo takoj preiskati tudi vse druge sobe in ugotovilo, da so tudi tam Ibili na poslu dolgoprstneži. Ravnatelj je malone izgubil glavo. Kaj porečejo gostje, ko se bodo po končani maskeradi vrnili v svoje sobe? Senjora Med tem ko so si nameščenci hotela belili glave, je zbudil njihovo pozornost nov prizor. V veži hotela sta se prikazala dva policista, sredi med njima pa senjor Alvarez. Njegov olivnozeleni obraz je bil še bolj prsten kakor po navadi. Brki so mu sršeli na vse strani in oči so se mu divje obračale, ko sta ga policista gnala k dvigalu. Zalotila sta ga bila ravno, ko je v igralnici izmeknil iz žepa nekemu gostu denarnico. Preiskala sta mu žepe in našla biserno ogrlico in pol tucata prstanov in briljantnih zapestnic, ki so v hotelu izginili neki Američanki. Policista sta ga jadrno spravila v hotel, da izvršita v njegovi sobi preiskavo. Toda nista še spravila dičnega plemiča v dvigalo, ko se je od nekod prikazala senjora Alvarezova. V trenutku je izpregledala položaj in udarila v krik: »Dio mio! Dio mio!« In potem je začela s kar najsočnejšimi pridevki obdelovati policijska uradnika. Za senjoro sta se med tem pojavila tudi njena otroka, zala dečka desetih in dvanajstih let. Mati ju je pritisnila na prsi in začela še bolj divje psovati policista. »Uboga otroka!« je vreščala. »Uboga otroka, ki jima hočejo ugrabiti očeta!« Gostje so postali pozorni. Med tem se je senjori približal eleganten gospod v svilnatem dominu. Naglo ka- kor bi trenil je segel senjori v Črne lase. Prihodnji mah je zletela črna lasulja v širokem loku čez stopnice. Dična dama iz Čila se je iznenada pokazala z glavo zalega mladeniča, ki je imel črne lase lepo počesane nazaj, ob senceh je bil pa obrit. Med tem se je že približalo več detektivov, ki so dozdevno damo in njena dva sinova spravili v prvo nadstropje. Gospod v svilnatem dominu je pa pristopil k senjorju Alvarezu, ki se je bil med tem nenadoma čisto pomiril. »Ali me ne poznate več, Luigi?« ga je vprašal. Oni je samo skomignil z rameni in pridušeno zaklel. »0, gotovo se me še spomnite! Že v Monte-Carlu sem imel čast seznaniti se z vami. Takrat ste se mi izmuznili iz rok. Tudi oženjeni še niste bili. Čestitam! Senjora je svojo vlogo zelo dobro igrala!« V sobi čilskega generala so našli ves plen. Ravnatelj hotela se je lahko oddehnil. Izkazalo se je, da je bil Luigi Gripponi znan levantski pustolovec, ki ga je policija vseh velikih evropskih prestolnic že šest let zaman iskala. Njegov drug je bil James Stimson, Anglež, ki je tako odlično igral vlogo senjore. Tudi oba dečka sta bila iz iste »strokec dični par si ju je bil izposodil v Londonu pri mednarodni organizaciji pustolovcev. Drugo jutro so imeli okradeni gostje spet vse svoje dtragocenosti. Častivredna čilska generalska rodbina je pa drdrala v vlaku proti Parizu, sredi med štirimi orožniki. Vabimo Vas k nakupu v na|cene|SI oblaCHnici it. Preslter Sv. Pcira cesta n Motiko besed govorimo ? Neki angleški statistik je izračunal, da ima angleščina več ko 400.000 besed. Toda ni ga človeka na zemeljski obli, ki bi vse te besede poznal. Najmanjše besedišče imajo angleški poljedelci; statistik jim prizna samo 400 besed. Najbrže to ne bo čisto držalo, vsekako bo prenizko. Ta cenitev je utegnila biti točna pred sto leti, dan današnji pa bere angleški kmet časnike in posluša radio, tako da je njegov besedni zaklad najmanj štirikrat tolikšen, kakor ga je imel njegov ded. Kvadificirani delavci razpolagajo že z dosti obširnejšim besediščem: 5000 besed, pravi statistik. Duhovniki, odvetniki in zdravniki pa rabijo okoli 10.000 besed. Posebno medicinci vedo dosti besed, saj morajo poznati nič koliko latinskih izrazov: vedeti morajo latinska imena 433 mišic, 103 žil privodnic, 707 arterij, 500 pigmentov, 295 strupov, 109 različnih oteklin in bul, 700 načinov preisko-, vanja, več ko 200 bolezni in okoli 1030 različnih bacilov. Največji besednjak pa ima po statistikovi sodbi žurnalist. Zakaj njegovo delo ga spravlja dan za dnem na vsa področja življenja, v vse poklice, v stike pride z vsemi plastmi prebivalstva, in zato je razumljivo, da je njegova besedna klaviatura najobsežnejša. Pa še med časnikarji ga ni, ki bi vedel več ko 20.000 besed. Sejvz&ufa za t/$ok& wna Pariz, v maju. Pariški državni pravdnik je ondan dobil pismo z nežno pisavo. V njem mu je neka ženska sporočila, da pozna ključ od ene izmed najmraenej-ših zagonetk najnovejše francoske kriminalne zgodovine. Ve namreč, kdo so morilci nesrečnega sodnega svetnika Princea, ve, kdo ga je izma-mil v Dijon,. kdo je vrgel njegovo razmesarjeno truplo na železniške tračnice. Pismo je bilo napisano na navadnem, poceni papirju. Z neokretno, skoraj otroško pisavo. Človek bi mislil, da gre za srčne izlive mladoletne šolarke. Toda njegova vsebina je jasna, logična in pretehtana, kakor bi jo sestavil izurjen kriminalist. Sicer pa pismo ni bilo eden izmed tistih brezimnih dopisov, kakršnih pri takihle senzacijekih slučajih kar mrgoli; ne, neznana avtorica pisma se je podpisala s celim imenom in s celim naslovom. Detektivi so njene navedbe proučili in ubogali njene nasvete in migljaje — in naposled ugotovili, da jih je pošiljalka pisma, navadna služkinja, hotela potegniti za nos. Iz podatkov, ki jih je izluščila iz časniških poročil, je zgradila pravcato lažno stavbo, toda pri tem je pokazala toliko spretnosti in bistrosti duha, kakor bi bila pri slavnem Conanu Doyle v šoHi. Seveda so jo prijeli. Dekle je zašla v zagato in tedaj je odkrito in brez ovinkov priznala, da si je vse skupaj izmislila, da prav tako malo ve, kdo je umoril nesrečnega sodnega svetnika, kakor kdorkolli drugi, če ni ravno član skrivnostne morilske tolpe. In ko so jo začeli čedalje ostreje prijemati, kaj vraga ji je šinilo v glavo, da je potegnila policijskega komisarja in državnega pravdnika za nos, je prišla na dan z zelo nevsakdanjim priznanjem. Da, lagala je in si vse skupaj samo izmislila: a ne tjavendan, brez smisla in cilja, ne morda iz nejasnega pubertetnega nagona zlobne škodoželjnosti, ki žene mestne pobaline, da razbijajo steklo po gasilskih avtomatih in pritiskajo na zvonce tujih stanovanj — ne; Je-anne je resno, praktično dekle z jasnim življenjskim ciljem. Jeanne se čuti poklicano za kaj boljšega. Niti v sanjah ji ne pride na um, da bi preživega svoja najlepša leta v mračni in neveseli podstrešni sobici. Vitka meča ima in predrzen pobovski obraz. To bo menda zadosti, da se posveti plesalski karieri. Samo kako naj se prelevi iz nekazne gosenice za štedilnikom v prelestni metuljček, ki bo zmagoslavno sfofotal čez oder tega ali onega velemestnega varieteja? Toda Jeanne ima za vse to recept že gotov. Poiskati si mora radodarnega prijatelja, takšnega, ki ima veliko in polno denarnico, takšnega, kakršne so nekoč imenovali mecene. Takšnih gospodov je pa dan današnji na žalost le malo. Zato si je Jeanne rekla, da mora moške nase prikleniti. S čim? Z njihovo ničemur-nostjo. Ali si morete misliti pri moškem večje zadovoljstvo, kakor če dobi za »prijateljico«; mlado damo, ki je v središču splošne pozornosti, v našem primeru v središču skrivnostne afere — damo, ki čisto natanko ve, kako je ubogi sodni svetnik Prince našel smrt?. VE C PROSTEGA ČASA imate, ako perete VaSe perilo po Schichtovi metodi. Tu imate jedva kaj opraviti: zvečer namočiti perilo v raztopini Ženske hvale, zjutraj ga izku-hati 8 Schichtovi m terpentinovim milom. 'J PfiirjP TO J E CELO DELO PRI SCHICHTOVI METODI 2 Uopacdi nad Dunaj, v maju. Princ Ludvik Windischgratz ima kopico dolgov. 53.000 angleških funtov, 1,000.000 pengov, 55.000 avstrijskih šilingov. Vsega skupaj torej dobrih 20 milijonov našega denarja. V šilingih je Windischgratz dolžan dunajskemu posredovalcu Jožefu Kohnu. Za kritje je zastavil svoje posestvo v Sarospataku. Kohn je prepozno izvedel — ko je namreč že posodil denar — da je Windischgratzovo posestvo obremenjeno že z drugimi, dosti večjimi hipotekami. Vzlic temu je dosegel, da je dobil prvi obrok posojila vrnjen, še preden je zapadel. Zato je pa dični princ ostal za ostale obroke tem bolj gluh in zakrknjen. Pred nekaj dnevi je prišel Kohn z drugimi upniki, svojimi sotrpini, v Budimpešto. Tam so izvedeli, da se princ — baje — mudi na svojem posestvu v Sarospataku. Kaj jim je torej ostalo drugega, kakor da vzamejo pot pod noge! Upniki so zavili skozi velika mrežasta vrata in krenili čez prostrani park pred gradom. Zdajci jim pride nekdo nasproti. A ne mislite, da je biil princ. O, ne, temveč — leopard. In potem še trije leopardi. Upnikom ni niti v sanjah prišlo na pamet, da bi dragocene zverine vzeli kot zalog s seboj. Se svojega upniškega dostojanstva si niso ohranili. Ucvrli so jo v beg. In leopardi so se nesramno režali za njimi. Pri tem so kazali svoje lepo zobovje. O princu samem pa gre govorica, da ga na Madžarskem sploh ni. Baje jo je popihal na Poljsko. Oblast je izdala tiralico za njim, detektivi ga pa — nič se ne ve — za vsak slučaj iščejo tudi na Madžarskem. Ali so se že kaj oglasili v Sarospataku, da zaslišijo leoparde, zgodovina ne pove. Budimpešta, v maju. Samo dva meseca in pol je trajal zakon kemika dr. Geze B. z njegovo ženo. Bil je namreč zakon v troje. Pa ne mislite, da je bil kakšen domači prijatelj po sredi; tega ne morejo o gospe Iloni trditi niti njeni najhujši sovražniki. Po sredi je bi-1 samo njen dolgodlaki foks. Faks, ki ga je gospa Ilona pripeljala v zakon še iz svoje dekliške'dobe. Dolgodlako ščene je bilo navajeno, da je spalo pri Iloni. Še več, navajeno je bilo, da je samo spalo pri njej. Navzočnosti koga tretjega ni pes niti v sanjah dovolil, torej tudi moža ne. Kadar je prišel mož domov, je dolgodlakec pokazal zobe in grozeče zabevskal. Tudi mož je zabevskal. Ko mu pa ni vse bevskanje nič pomagalo, je šel in vložil tožbo za ločitev. Zakaj Ilona je ostala gluha za vse njegove prošnje in zahteve in se dolgodlakcu ni hotela odreči. Sodišče je tožbi ugodilo. Zdaj je pa Ilona tožila moža za 300 pengov Račun premetene Jeanne je imel samo majhno napako. In zdaj ima osem mesecev časa za premišljanje, kako ma'lo razumevanja ima svet za takele krvave šale... vzdrževalnine na mesec. A sodišče je njeno tožbo gladko zavrnilo. Zadeva se je torej za Ilono in njeno ščene slabo končala. Zalo je pa dolgodlaki mož zdaj toliko bolj svoboden in nihče mu več ne osporava ležišča. lleko-cd v petiuMicui{u V plesni palači na Conney-Islandu, največjem zabavišču Newyorka, se je nedavno kar trlo radovednih obiskovalcev, kajti priredili so »turnir« za poljubljanje. Na stotine parov se je udeležilo turnirja. Zmago in svetovni rekord je priznala posebna komisija Mr. Phersonu in Mis Yerseye-vi. Njun »non-stop« poljub je trajal celih šest in šestdeset minut in pol, prenehati sta pa morala zaradi krča v ustnicah. Hvala Bogu, spet imamo nov svetovni rekordi haiHM/ejša škotska »V torbici svoje žene sem našel 3 ljubavna pisma,« pripoveduje Mac Pherson svojemu prijatelju. »Strašno!« »Res, toda lahko bi bilo še hujše: če bi bili neplačani računi.« Izračunali so, da ima Evropa železnih' rud še za 58 let, ves svet pa za 64 let, ako bo poraba vsako leto narasla za 3)4%. Okoli leta 1500 so izdelali na vsem svetu okroglo 50.000 ton sirovega železa na leto, danes pa 100 milijonov ton. ■ Šahovski inatch za svetovno prvenstvo med Aljehinom in Bogoljubovim stoji 11% : 6% za svetovnega prvaka. Aljehin je doslej dobil 6 partij, to je toliko, kolikor mu jih je za končno zmago potrebnih, Bogoljubov pa 1. Ves match šteje 30 partij; ostalih 12 bosta mojstra igrala v Karlsruhu in Mannheimu. ■ V Italiji so se začele v nedeljo nogometne tekme za prvenstvo sveta. Zmagale so Nemčija nad Belgijo 5 : 2, Švedska nad Argentino 3 :2, Švica nad Holandsko 3 :2, Češkoslovaška nad Romunijo 2 :1, Avstrija nad Francijo 3 :2, Madžarska nad Egiptom 4 :2, Španija nad Brazilijo 3 :1 in Italija nad USA 7:1. — V Četrtek igrajo Nemci s Švedi, Švicarji s Čehi, Avstrijci z Madžari in Španci z Italijani. ■ Najhitreje rasejo med milijonskimi mesti Šangaj (55 na 1000 na leto), Tokio (45), Osaka (27) in Moskva (27). Berlin nazaduje, Pariz takisto. Če pojde v tem tempu dalje, bo Newyork kmalu imel 9 milijonov ljudi, Šangaj 6 milijonov, Moskva 4 in pol milijona. ■ Strahotno tragičen konec sta si izbrala 231etni Čeh Jan Sibinka in 201etna Blažena Kudelkova z Moravskega. Imela sta se rada, pa se nista mogla dobiti; njegova roditelja nista pustila, da bi sin edinec vzel navadno služkinjo. Zato sta zaljubljenca sklenila iti v smrt. Oblekla sta se v gumaste čevlje, Jan je prijel en konec žice z visoko napetostjo, drugi konec pa njegova draga. In potem sta se poljubila; ko so se jima ustne strnile, se je sklenil tudi strahotni smrtonosni krog, Jana je na mestu ubilo, Blaženo so pa nevarno opečeno prepeljali v bolnico in ni upanja, da bi jo mogli rešiti. ■ V Ameriki, kjer imajo še časa in denarja za znanost, so po dolgotrajnem delu s pomočjo fotografskih posnetkov izračunali, da šteje vesoljstvo, kolikor ga dosežejo najmodernejši optični pripomočki, okoli 170 milijard zvezd. ■ Brez žic bomo kmalu prenašali električno energijo, brez žic svetili in gnali motorje — če je res, kar beremo v ameriških časnikih. Pišejo namreč, da je dala ameriška vlada našemu v USA živečemu rojaku Nikoli Tesli na razpolago 40 km dolgo železniško progo blizu niagarskih' slapov, da dela poskuse z lokomotivo, ki jo žene z brezžično dovajanim električnim tokom. Baje njegovi poskusi dobro napredujejo. ■ Greta Garbo misli ustanoviti v družbi s švedskim princem Sigwardom novo filmsko družbo v Hollywoodu in poslej samo zanjo filma ti Glumač in Raca Novela Mehmet Šir je bil glumač in je na trgih v oazah razkazoval plešočo tJrejevo kačo (Naja haie). Prav za prav je bili zelo skromen zaslužek, Joda Mehmet Sir je znal še druge re-Ci. Vee življenje mu je potekalo med livalstvom Severne Afrike, in to mu le moralo že nekaj nesti, drugače ne Di imel denarja v francoski narodni banki v Alžiru. Mehmet Šir je lovil pa evropske živalske trgovine kače In kuščarje, gatil živali in jih prodajal tujcem v oaznih hotelih; žive kameleone je prinašal kakor dragocene redke cvetove zasekane s kremplji na vejicah, in za lov na gazele in šakale je bil stari Arabec imeniten vodnik. Mehmet Šir me je že dolgo poznal; dejal je, da me ima rad, ker sem mu časih poslal kakšno knjigo iz Evrope. Francoski je zelo dobro govoril, pisal in bral; kaj rad je pripovedovali o neki knjigi, ki jo je nekoč napisal o plazilcih svoje domovine. Zelo pameten mož je bil stari Mehmet Šir in je dobro poznal ne samo kače, nego tudi ljudi. Pogladil si je svojo kozjo brado in spustil nedolžno kačo, ki se je z njo igral, nazaj v zaboj in poveznili čeznjo pokrov iz žične mreže. V zaboju je ležala zraven kuščarja in dveh rogatih kač še velika temna kača, ki se je sunkoma vzravnala in zasikala. Bila je haja, kača tiste vrste, s katero so Mojzes in faraonovi svečeniki pokazali izpremenitev kače v palico; če namreč to kačo stisneš za vrat, odreveni ko les. S tako kačo se je tudi Kleopatra zastrupila. »S to hajo bi bil stotnik Deronge umoril svojo ženo, če ne bi.. .« Mehmet Šir si je spet pogladil svojo redko bradico in se nasmehnil, kakor da bi vedel nešteto reči, ki so drugim smrtnikom prikrite. »Stotnika Derongea nisi poznal, doktor? Seveda ne, ko si prvič prišel sem, je bil že premeščen. V majhno garnizijo na južnem Francoskem. Tam se bo gotovo izpametoval; tu je imel tropsko mrzlico kakor toliko drugih, ki služijo v oazah. Tudi predolgo je bil sam, pa mu je postalo dolgčas. In razen tega je imeli hotelir mlado poslovodko, ne, ni bila natakarica, temveč izobražena gospodična, ki je napravila trgovske šole in govorila štiri jezike. Isker črn o- hudiček. Ljubezenske istorije Hala.« Mehmet Šir je zaničljivo skomignil z rameni. Mumificirani, od samuma izšušeni starec pač ni imel več dosti smisila za odnošaje med moškim in žensko. Tudi nisem pričakoval, da bi mi kaj več povedal o stotniku in gospodični Gilberti. Preskočil je zadevo s spretnostjo, za katero bi ga smel zavidati marsikateri pisatelj, ki se po cele strani ne zna izmotati iz ljubezenskega sirupa. >Iznenada se je pojavila madame Derongeva. Ali so ji dobri prijatelji prinesli na uho, kaj počenja njen monsieur, ali je pa hoteUa po dolgih mesecih ločitve spet videti svojega moža. Bila je majhna in je imela koščen obraz, zato je bila razlika med njo in lepo Gilberto precejšnja. Napravila je ravno nasprotno od tega, kar mora umna žena storiti, kadar ji mož skoči čez plot. Besnela je, puhala in se togotila; pri Derongevih takrat ni bilo prijetno, kričanje se je silišalo še na ulico. Nu, to bi končno bila njuna reč, da nista imela otroka, male Jeanne, sladkega, nedolžnega angelčka. In deklica je morala vse to poslušati. Deronge se je za-plel v mreže črne Gilberle; toda mene se to ne tiče. Alah je velik in ve, kaj detla. Toda z otrokom je bil Deronge zelo dober, ganljivo nežen, žena je pa dala svojo jezo okusiti tudi nedolžnemu otročičku. To je trajalo kakih osem dni, in tedaj sem bil prvič pri Derongevih. V njegovi pisarili v vojašnici. Hotel je imeti odraslo hajo, za nekega prijatelja na Francoskem, zoologa. Nu, moj posel je to, gospod, in od tega živim. Prinesel sem mu hajo. In moral sem mu obljubiti, da ne bom živi duši črhnil o tem, zakaj pošiljanje tako nevarnih živali po pošti je strogo prepovedano, Deronge je pa hotel kačo poslati na Francosko pod nedolžno označbo ,živih kameleonov'. Spravil sem hajo v košaro in jo nesel Derongeu v vojašnico. Dvajset frankov mi je plačal zanjo. Gotovo si že ugenil, gospod, kaj je stotnik napravil z živaljo. Stanoval je v akacij-skem gozdu blizu ribnika, v hišici, kjer zdaj živi angleški slikar. Daleč od drugih hiš in tik gostega grmičja, ki sega tja do srede Džebel-Zebage. Tam je dosti kač, tudi nekaj haj sem na tistem kraju že ujel. Prav lahko bi bilo mogoče, da bi bile katero izmed njih privabile miši in podgane in da je prišla v hišo. Angleški slikar je bil šele pred kratkim odkril neko avicenno pod preprogo v svoji sobi. Alah pošilja 'ljudem srečo in nesrečo in nihče ne ve, zakaj se zdaj odloči za črno, drugič za belo. Neka haja se je priplazila v posteljo madame Derongeve, toda žena še ni ležala v njej. Sedela je pri radiu v salonu, le mala Jeanne je bila legla v njeno posteljo. Mala je rada ležala pri materi. Tako jo je kača uklala.« »Ježeš, saj to je...« sem planil pokoncu. »Kizmet, doktor, kizmet.« Mehmet Šir je razširil roke kakor star prerok. »Takrat sem v drugo prišel k Derongeu. Pritekel je k meni, rjovel in vpil, preklinjal sebe in črno Gilberto in se zaklinjal, da bo — nu, kakor zdaj živi: v majhni garniziji v domovini v miru z ženo. Toda povedal ni, da je položil hajo v posteljo; vzlic temu je bilo dobro, da je imel opravka samo s starim Mehmetom Širom. Kdo drugi bi bil prišefl pri njegovem zmešanem govorjenju na vse mogoče misli. Mehmet Šir pa se zna napraviti gluhega, ako česa ne sme slišati. Garnizijskega zdravnika ni bilo pri roki, že dva dni je bil v Biskri na neki konferenci. Nu, obljubil sem Derongeu, da bom otroka ozdravil.« »Kaj razumeš o zdravništvu, Mehmet? Ugriz haje je skoraj brez izjeme smrtonosen, seruma proti njemu pa nimaš.« Mehmet Šir je odprl zaboj, spretno prijel Urejevo kačo za vrat in jo stisnil, da je odprla žrelo. Kakor opal sta srepela njena dva strupna zoba. »Vidiš, doktor, tod je smrt. Zadnji drobni mali zobčki so nedolžni. Z njimi kača samo zgrabi svoj plen, kadar ga požira.< Vrgel je hajo v zaboj in vzel iz neke škatle črn kamen, luknjičavo gmoto, ki je spominjala na žgano rogovi no. »Napravil sem svoj drugi obisk pri Derongevih. Jeanne je imela na levi nogi dva majhna ugriza in nanju sem položil tale kačji kamen. Ailah je hotel, da otrok ozdravi.« »Slišal sem že o teh kamnih. Toda da bi res pomagali — ?« Skomignil je z rameni, toda na vprašanje ni odgovoril. »Potem sem šel še v tretje k stotniku. Haja je bila v splošni zmedi ušla in nihče ni vedel kam. Štiri dni nato je prišel stotnik Deronge ves v strahu k meni; videli so hajo, kako je izginila tik hiše v mišjo luknjo. Pri Derongevih je bilo spet mir kakor nekoč. Smrt, ki je plavala nad otrokom, je bila močnejša od demona strasti, prošnja za premestitev v domovino je bila že odšla v Pariz, in mademoiselle Gilberte ima drugega prijatelja. Le haja v hiši in na dvorišču, kjer se je rešena Jeanne igra-Ha — le to je plavalo ko senca starega greha nad pokojem. Deronge me je rotil, naj žival ujamem. Prišel sem s piščaljo in zapiskal melodijo kačjega čara.« »E, Mehmet, zdaj me pa vlečeš. Saj oba dobro veva...« Prikimal je. »Da kače slab' slišijo, že res. Toda kupčija je kupčija, in ljudem je treba pustiti vero, da čarobne pesmi kače ukrote. Toda prav tako veš, da imajo kače zelo dober vonj. Prinesel »Ideal Kongresni trg 3 kemično čiščenje, barvanje in »vet-lolikanje « sem bil ? seboj mrtvo podgano, jo položil tja, kjer je moje izurjeno oko domnevalo najboljše skrivališče kač, ob zidu kraj kuhinje, kjer je tudi ponoči prijetno toplo. Čez kake pol ure je haja prišla in pograbil sem jo.« Začel je računati na prstih. »Dobra kupčija je bila, haja dvajset, pomoč pri Jeanni sto, zopetno vjetje kače dvajset, in kačo sem vrhu tega še obdržal, zakaj Deronge je ni hotel niti videti več, in prav je bilo tako. Zakaj billa je prav ista haja, ki sem mu jo bil prodal. In če bi jo bil preiskal, bi bil videl, da sem ga pri prodaji osleparil in da mu nisem prodal polnovredne živali.« »Kako?« Tedaj se je modri Mehmet Šir nasmehnil. »Ker mi je Alah dal, da znam bra- li v srcih ljudi. Ker sem pri priči vedel, čemu Deronge kačo potrebuje. In ker sem ji bil poprej oba strupna zoba izdrl.« M U M O R Potem ni čudo! V nekem nemškem garnizijskem mestecu so bili prepiri med vojaki in civilisti na dnevnem redu. Da napravi temu konec, je general izdal povelje, da mora vsak vojak, če vidii, da išče civilist z njim prepir, izpiti 6voje [pivo in tiho oditi. Neki poročnik je prebral svoji četi geaierailovo povelje in hoteč se prepričati, ali 60 ga prav razumeli, vprašal nekega prostaka: »Nu, kaj boš napravil, če se sporeče« s civilistom?« »Njegovo pivo izpijem in tiho odidem,« j© dobiti odgovor. Dumas in rubeinik Aleksander Dumas starejši je imel v mladih letih skoraj vsak teden obisk s sodnije. Pozneje, ko mu ni nič več tako huda predla, se je ne- kega dne oglasil pri njem neki prosilec in ga prosil, naj bi prispeval zllatnik za pogreb nekega zadolženega eksekutorja. Dumas je odvrnil: »N&te dva, pa kar dva pokopljite!« Ne stavi! »Ali mi znaš povedati stavek, kjer pride besedica >in« petkrat po vrsti?« »Kovača stavim, da je to nemogoče!« »Velja. Zdaj pa poslušaj. Meni je ime Kovač, mojemu družabniku pa Kopač. Onda sva sklenila, da si dava napraviti nov napis. Poklicala sva črkoslikarja in mu rekla: Napravite nama napis »Kovač in Kopač«, toda naslikati ga morate tako, da bo med »Kovačem« in »line, in »in« in »Kopačem« povsod po pet centimetrov presledka. Ali sem zaslužil kovača?« Dve davčni Vprašanje: Kaj je višek ironije? Odgovor: Če davkarija v dopisu na davkoplačevalca rabi naslov »Cenjeni gospod«. * Davkarija (v dopisu na davčnega obvezanca): »V vaši prijavi pogrešamo dobiček iz spekulacijskih poslov.« Odgovor davčnega obvezanca: »Tudi jaz ga pogrešam.« Zamotan odgovor Na faro je prišel nov župnik. Ker se mu je zdela cerkev nekam majhna, je vprašal mežnarja, ali je v njej prostora za vse vernike v vasi. Mežnar je odgovoril: »Če gredo vsi noter, ne gredo vsi noter; če ne gredo vsi noter, gredo vsi noter. Ker pa ne gredo vsi noter, gredo vsi noter.« Zgrešil Brgleza ni moči spraviti iz ravnotežja. Niti z njegovim lastnim igra- njem na klavirju ne. Po njem vam brenka ves dan. Najbrže bi rad postal virtuoz ali pa kaj sličnega. Njemu nasproti na drugi strani dvorišča pa srtanuje gosipod Sršen, ki ima na žalost preveč občutljive živce. Zato mu nekega dne zabriše kamen v okno in mu razbije steklo. Brglez mimo vstane, stopi k oknu in pravd: »Kaj pa .imate od tega? Zdaj boste še bolj slišali!« 0, t« tujke! Neka žena je tožila svoji znanki, da ji je otrok nevarno zbolel. »Ali kaj fantazira?« vpraša znanka »O, da, a zelo tenko!« Lakonično poročilo Vlakovodja je poslal po nesreči tole kratko in jedrnato poročilo železniškemu ravnateljstvu: »Po izpraznitvi potnikov je vlakna daljeval vožnjo.« Grof MONTE-CRISTO Homan Napisal Aleksander Dumas nadaljevan}* »Da, tako bol« vzklikne Monte- »O, iega nisem rekel, milostlji-Cristo. »Zdaj se natanko spom- va,« odvrne grof in se nasmehne. nim! V Perugiji je bilo, na dan Rešnjega telesa, v gostilni pri Pošti; tam mi je naključje naklonilo čast, da sem vas prvič videl, milostljiva.« »Perugie se prav dobro spomnim,« odgovori Villefortova žena, »tudi gostilne pri Pošti in ljudske veselice, nikakor se pa ne morem spomniti, da bi vas bila takrat imela čast spoznati, gospod grof.« »Pomagal vam bom,« povzame grof. »Strašno vroč dan je bil; ravno ste čakali konje, ki jih zaradi proščenja ni hotelo biti od nikoder. Gospodična je šla na vrt, vaš sin je pa tekel za nekim ptičem. Ali se ne spomnite, da ste takrat v senčnici precej dolgo z nekom kramljali?« »Pač, zdaj se mi je zasvetilo,« odgovori mlada žena in zardi. »Menda je bil nekak zdravnik.« »Vidite, milostljiva, ta mož sem bil jaz; stanoval sem v tisti gostilni in sem ozdravil svojega komornika mrzlice, zato so me imeli za zdravnika. Govorila sva o vseh mogočih rečeh, o Peruginu in Rafaelu, o šegah in navadah, o zloglasni tofanski vodi, ki so vam baje pravili, da jo zna še dan današnji sestaviti več ljudi v Perugiji.« »Res je,« pritrdi nekam nemirno mlada žena, »vsega se spomnim.« »Posameznosti takratnega razgovora mi niso več v spominu, vem pa še, da sle me tudi vi imeli za zdravnika in me vprašali za svet zastran zdravja gospodične Villefortove.« »A vendar ste morali biti zdravnik, ko ste ozdravili bolnike?« »Moliere in Beaumarchais bi vam odgovorila, milostljiva, da sem jih ravno zato ozdravil, ker nisem bil zdravnik. Ne, samo kemijo in prirodoslovne vede precej dobro poznam.« Takrat je bilo šest. »Šest je ura,« reče gospa Villefortova z vidnim nemirom in se obrne k Valentini. »Dobro bi bilo, če bi pogledala, ali ne želi ded večerjati.« Valentina se prikloni in brez besede odide. »Pa vendar niste milostljiva zaradi mene poslali gospodične proč?« vzklikne grof, ko se zapro vrata za Valentino. »O, ne,« odgovori živahno mlada žena. »Ob tej uri ima gospod Noirlier vselej navado večerjati. Gotovo vam je znano, kakšna strašna nesreča je zadela očeta mojega moža?« »Da, milostljiva, gospod Ville-fort mi je povedal.« »Nesrečni starec se ne more niti zgeniti, le še duša živi v njem, a tudi ta že vztrepetava kakor lučca, preden ugasne. Pa oprostite, gospod grof, da vas dolgočasim z našo nesrečo. Zmotila sem vas v trenutku, ko ste rekli, da ste odličen kemik.« »Rekel sem samo, da sem proučeval kemijo, ker sem se namenil preseliti se na Jutrovo in se ravnati po zgledu kralja Mitri-data.« »Mithridates, rex Ponticus,« se oglasi paglavec, ki je med tem vneto strigel slike iz dragocenega albuma. »To je tisti, ki je vsak dan zajtrkoval skodelico smetane s strupom!« »Edvard, nemarni otrok, pusti naju sama!« zavpije Villefortova žena in iztrga dečku album iz rok. »Pojdi k svoji sestri, pri dedu jo boš dobil.« S temi besedami ga odvede proti vratom. Grof ji je sledil z očmi. »Radoveden sem, ali bo zaprla vrata za njim,« zamrmra sam pri sebi. Mlada žena je skrbno zaprla vrata za otrokom. Grof se je napravil, kakor da ne bi bil tega opazil. Villefortova žena se je ozrla na vse strani, nato šele je sedla. »Dovolite, milostljiva,« se nasmehne grof, »zdi se mi, da ste prestrogi s svojim sinčkom.« »E, moram pač, gospod grof,« odvrne polaskano gospa Villefortova. »Mladi gospod je citiral Kornelija Nepota, ko je govoril o kralju Mitridatu. Zmotili ste ga pri omembi nekega mesta, ki dokazuje, da njegov učitelj ni zapravljal časa z njim.« »Ne da se tajiti,« pritrdi mati vidno počaščena, »da se vsega nauči, kar le hoče. Samo to napako ima, da je preveč svojegla-ven. Toda da se vrneva k njegovemu citatu: ali mislite, da je res, kar pišejo o Mitridatu, in da mu je kaj pomagalo?« »O tefn sem trdno prepričan. Tudi sam sem se že imel priliko prepričati o učinkovitosti takšnega protistrupa.« »Da, spomnim se, da ste mi o tem govorili v Perugiji.« »Res?« se začudi grof. »Jaz se ne spomnim več.« »Vprašala sem vas, ali strupi na severnjake enako učinkujejo kakor na južnjake, pa ste odgovorili, da so prebivalci južnih dežel mnogo bolj občutljivi zanje.« »Da,« pritrdi - Monte-Cristo. »Videl sem Ruse, ko so brez škode zaužili strupene rastline, ki bi Napolijčane ali Arabce gotovo umorile.« »Dalje ste rekli, da so strupi za nas, kjer imamo toliko megle in dežja, manj nevarni kakor za jutrovce, in da bi se eden izmed nas laglje privadil postopnemu in zato nenevarnemu uživanju strupa kakor v vročih predelih.« »Da; toda pripomniti moram, da je človek zavarovan le pred tistim strupom, ki se mu je privadil.« »Razumem. A kako ste se vi zavarovali pred njimi?« »Nič lažjega. Denimo, da že vnaprej veste ali vsaj slutite, s katerim strupom vas hočejo umoriti... Recimo, da gre za brucin.« »Če se ne motim, se brucin pridobiva iz skorje divje ango-sture,« pripomni mlada žena. »Zadeli, milostljiva. Kakor vidim, vam ne morem dosti novega povedati. Moje priznanje; malo je žensk, ki bi bile v teh stvareh tako podkovane.« »O, odkrito priznam, da me vse skrivnostne reči silno mikajo. Prosim, nadaljujte, strašno me zanima, kaj mi boste še povedali.« »Nu, reciva,« povzame Monte-Cristo, »da gre za brucin, in da ga zaužijete prvi dan en miligram, drugi dan dva, čez deset dni torej že en centigram in po preteku nadaljnjih dvajsetih dni tri centigrame, to je toliko, da bi človeka^ ki tega strupa ne bi bil vajen, že domala umorilo. Po preteku drugega meseca bi lahko brez škode pili iz čaše, ki bi vsakogar drugega ubila, in ne bi čutili drugega ko nedolžno slabost.« »Drugačnega protistrupa ne poznate?« »Ne, milostljiva.« »Ono zgodbo o Mitridatu sem dostikrat čitala,« reče zamišljeno gospa Villefortova, »toda odkrito vam povem, da sem jo imela za navadno pravljico.« »Ne, milostljiva, izjemoma je resnična. Toda dovolite mi: današnji najin razgovor pač ne more biti golo naključje, zakaj že pred dvema letoma ste me izpraševali o podobnih rečeh in pravkar ste omenili, da vas je že od nekdaj zanimala Mitridatova povest.« »Res je, gospod grof, že v šoli sem se najrajši ukvarjala z botaniko in mineralogijo; ko sem pozneje slišala, da pojasni uporaba domačih zdravil nekatero sicer nerazumljivo črto v zgodovini narodov, zlasti na Jutrovem, mi je bilo dostikrat hudo, zakaj nisem moški, da bi postala kakšen Fontana ali Cabanis.« »Tem bolj,« pritrdi Monte-Cri-sto, »ker se jutrovci ne zadovolje kakor Mitridat s tem, da bi se s sirupom branili, temveč si z njim kujejo tudi napadalno orožje. Z opijem in volčjo češnjo zazibljejo sebe v sen blaženstva, z drugimi strupi pa uspavajo one, ki bi se jih radi odkrižali.« »Ni mogoče!« vzklikne gospa Villefortova. V očeh ji je gorel čuden ogenj. »Zakaj ne, gospa. Skrivnostne drame na jutrovem se začno pri pijači ljubezni in končajo s pijačo smrti; tamkajšnji kemiki znajo na čudovit način prilagoditi vsa ta sredstva potrebam po ljubezni in hrepenenju po maščevanju.« »Po tem takem so orientalske dežele res fantastične ko pravljice, ki prihajajo od ondod k nam? če je vse to res, spravljajo tam ljudi meni nič tebi nič s sveta, ne da bi se bilo morilcem treba bati človeške pravice? Tamkajšnji sultani so torej sami Haruni-al-Rašidi, ki ne samo zastrupljevalca ne kaznujejo, temveč ga celo postavijo za ministra, če je znal svojega neprija-telja na posebno iznajdljiv način spraviti na drugi svet?« »Ne, milostljiva, fantastičnost ni niti v Orientu več doma, tudi tam imajo policijske komisarje, preiskovalne sodnike in državne pravdnike, samo pod drugimi Obstojlsamoeaen i—yramidon ____ in.Jo tisti z Sayer>jeviFn križem£j™)l Cena mu je sedaj zniženaza 30°'), pa je to najboljša prilika *a vsa one, ki ga Se ne poznajo, da ga sedaj preizkusijo. Pyramida, da nam sir tekne, kakorkoli ga pripravimo. Sir je dober slan in sladkan, sirove jedi so dobre pri obedu in za večerjo. Odraslim teknejo in otroci jih jedo s Slastjo. Sir je zelo nasiten, zraven pa ni težak. Za velike družine je kakor dar božji. Za malo denarja je sito staro in mlado. Poskusimo torej pripraviti nekaj novih jedi: Madžarski sirov lialuskas Krpice skuhamo v slani vodi. Drobno nasekljano slanino opražimo, skuhane krpioe zabelimo z mastjo, jih posujemo z zdrobljenim sirom in polijemo s praženo slanino. Prav gotovo ne poznate sirovih blazinic s polivko, ki nadomeščajo mesno jed. Iz 25 dkg moke, osminke litra vode, dveh jajc in dveh dek sirovega masla napravimo na deski testo. Ce je premehko, pridenemo še pest moke. Dobro zgneteno testo zvalja- Gd/tuipwM,rfC' mo Ln namažemo z jajcem. Dva dkg sirovega masla spenimo z enim jajcem in dodamo 15 dkg pretlačenega sira. Zmes solimo po okusu in ji primešamo fino sesekljan koper. Testo narežemo na primerne krpice, vsako krpico pa namažemo z nadevom do polovice, nenamazano polovico pa zapognemo čez spodnjo in testo ob krajih zavihamo. Te blazinice kuhamo približno 10 minut v slani vodi in jih s cedilno lopatico jemljemo iz vode. Ko so že na krožniku, jih še zabelimo z drobtinicami in polijemo 6 koprovo polivko. Sirov praženec s cimetom je prav dobra jed. 30 dkg pretlačenega sira zmešamo e dvema rumenjakoma, tremi žlicami moke, pestjo fino zdrobljenih drobtinic, osminko litra smetane, tremi žlicami sladkorja in z rozinami. H koncu pridenemo še sneg iz dveh beljakov. V kozici stopimo mast, vlijemo vanjo sirovo teslo in damo v pečnico. Ko je praženec na dnu porjavel, ga z vilicami razkosamo kakor vsak drug praženec. Sirova torta Sedem dek sirovega masla spenimo s sedmimi deltami sladkorja, tremi rumenjaki, sedmimi dekami zmletih orehov in sedmimi dekami pretlačenega sira. H koncu vmešamo sneg iz 3 beljakov. V omaščenem liku pečemo torto v zmerno vroči pečnici. Sirovi obrobki Štirinajst dek sira zgnetemo s 14 dekami moke, celim jajcem in še enim rumenjakom, štirimi dekami stopljenega sirovega masla in z eno deko kvasa. Ko se testo vzdigne, ga zvaljamo in narežemo na pramene, iz katerih zasučemo svaljke, ki jih uvijemo v majhne obročke. V vroči masti jih spečemo in jih serviramo z malinovčevo ali ribezovo polivko. Sir s metano ali mlekom lahko mažemo na kruh. Sir pretlačimo skozi sito, ali ga pa samo fino zmečkamo, vmešamo vanj goste kisle smetane ali malo mleka, potlej pa pridenemo še fino sesekljan peteršilj ali drobnjak. Okusno je, če dodamo še ščepec rdeče sladke paprike ali malo čebuljnega soka. * Neobičajne zdrobove jedi Zdrobov narastek Potrebujemo: Vt litra mleka, 12 do 15 dkg zdroba, 5 dkg sirovega masla, 5 dkg sladkorja, 2 jajci, limonove lupine ali kos vanilije, 1 rebrce čokolade. Pripravimo: V kipeče mleko nasujemo malo osoljenega zdroba, ga dobro prekuhamo in potlej malo shladimo. Rumenjake spenimo s sirovim maslom, sladkorjem in z nastrgano čokolado in to zmes vmešamo v mlačni zdrob. Ko je vsa zmes popolnoma ohlajena, primešamo še trd sneg iz beljakov. Dobro omaščen in z drobtinicami potresen lik napolnimo s pripravljeno zmesjo ter pečemo na- VELECENJENE GOSPE! Prt nakupa blaga aa obleke la mauulakture sploh ae U prihraniti. Ali poznate nate reklamne cene aa pomladno sezono? Eto »mo nekaj primerov: Perllni Creppe, poludelen Itd. . . Din *•— d* lt-Damske volnena blaga aa obleke **'— 3S-— «•— Damiko volnena blago aa piaKe M'- *5‘— #8‘— Blago aa defke obleke.KO1— **•— M1— Kamgarnl aa molke obleke * • H*— IH*— HO-— Sifoni, prvovrstni, 80 cm ... . U‘— 1»— «•» Za tjnhet Mellnoe, 150 cm . . . t7‘— Domeatlk, ISO eni . • W- *»•— Za kapae: ilfon Creton, 180 cm . 88*— W- 38’— Ogromna labera »vile v»eh vrat te od Dla lfr— naprej Nadino prlanano prvevratno blago Kdor pozna Mkoroet In ceno natega blaga, knpnje samo prt naa Specialna frgovina NOVAK-UUBUANA Kongresni frg 15 (pri nunski cerkvi) rastek v pečnici. K narastku serviramo še kompot ali pogret sadni sok. Fina sladka zdrobova jod Potrebujemo: 1 liter mleka, 10 dkg sladkorja, 1*5 dkg zdroba, 2 dekagrama olupljenih mandljev, 2 jajci, dušeno sadje, sadni sok. Pripravimo: V vrelo mleko vkuhamo sladkor, zdrob in nastrgane mandlje. Kuhamo tako dolgo, da postane zmes gosta. Dokler je mešanica še topla, vmešamo še rumenjake, h koncu pa trd sneg iz beljakov. Dušeno sadje brez soka pridenemo na- zadnje. Pločevinasti, glinasti ali por-oelanasti lik splaknemo z mrzlo vodo in v njem zmes ohladimo. Jed serviramo s sokom dušenega sadja. Zdrobove krpico Potrebujemo: 5 dkg masti, 10 dkg zdroba, Vi« litra mleka, 'A kg krpic. Pripravimo: Na masti opražimo zdrob, ga zalijemo z mlekom in pridenemo še skuhane in dobro oce-jene krpice. Nato vse skupaj še nekaj časa pražimo. H krpicam jemo solato ali kompot. (Selncne pege Kdor že iz izkušnje ve, da bo poleti dobil solnčne pege, naj se skuša pravočasno obvarovati teh neprijetnih lis. Mnogim to nič ne de, če so vse vprek pegasti. Lepote obraza in telesa pa solnčne pege nikakor ne povzdignejo. Taki ljudje, ki so jim pege v nadlego, naj nikar ne hodijo preveč na solnce. Na izletih in pri kopanju lahko lice z raznimi mazili obvarujemo solnčne pripeke. Res iispešna mazila so ona ki vsebujejo zeozon, kinin in cink (5 gr. solnokislega lunina pomešanega s 100 gr. cinkove-ga mazila se dobi v vsaki lekarni). Le v lažjih primerih odpravimo solnčne pege brez zdravniške pomoči. Saj te rjavkasto rumene lise niso nič drugega kakor nakupičenje rjavkasto rumenega kožnega barvila na posameznih mestih. To barvilo imenujemo pigment. Prav to kožno barvilo da’ naši koži ono lepo rjavo barvo, ko se solnčimo, seveda le tedaj, če je vpliv solnca enakomeren in pigment enakomerno v koži razdeljen. Solnčne pege so torej nastale le zaradi neenakomerne razdelitve pigmenta, ki se je na nekaterih mestih nakupičil. Jasno je torej, da se da to nakupičenje pigmenta odpraviti samo tedaj z navadnimi sredstvi, če se pigment nahaja prav v zgornjih kožnih plasteh. V takih primerih pomaga že limonova kislina ali pa preparati z nerazredčenim vodikovim prekisom, s katerim navlažimo pege. Vodikov prekis nahajamo v pernatrolovem milu, s katerim si umivamo lice, ali pa drgnemo kožo s 5% no raztopino per-hidrola, ki ga dobimo v vsaki lekarni; če je pa uspeh nezadovoljiv, lahko raztopino ojačamo na 15%. Močnejši vpliv pa ima današnji dan že precej poznano preizkušeno mazilo, ki vsebuje živosrebrni preci-pitat in bizmut (bismutum subnitri-cum), ki ji primešamo po 5 gr s 50 gr vazelina. S tem mazilom natremo kožo, toda spočetka pustimo mazilo le 2 uri na koži. Šele ko smo ugotovili, da mazilo koži ne škoduje, lahko postopoma podaljšamo vplivanje mazila. Isti količini bizmuta in živosrebrnega precipitata lahko vmešamo tudi v 20 gr glicerinovega mazila. S to mešanico si nekaj dni zapored namažemo večkrat na dan lice. So pa še radikalnejša sredstva za odpravo solnčnih peg, vendar jih sme predpisati samo zdravnik, ker gre pri tem za popolno lupljenje, ki je pogosto zvezano z različnimi kožnimi vnetji. Takrat je pa zdravniški nadzor neobhodno potreben. Ne smemo pa misliti, da s kakršnokoli kuro odpravimo pege za zmerom. Kdor je pač tako ustvarjen, dobi vsako leto solnčne pege in se jih mora znati o pravem času obvarovati. * če še ne veš Suhega sočivja nikar ne solite pred kuhanjem ali med njim, ker se potem nerado skuha v mehko. Solite šele takrat, kadar se je sočivje omehčalo. če se pa sočivje dolgo ne omehča, vsujte v vodo za noževo konico dvojnoogljikovega natrona. Zrcala čistimo z mešanico vode in špirita. Najboljšo je, če jih v sijaj loščimo s časniškim papirjem. Prav tako čistimo vse steklene plošče v pohištvu in v okvirjih. Zlate okvirje, če so pristno pozlačeni, umijemo z milnico. Seveda ne smemo cunje preveč omočiti, da ob robovih ne pride voda do slike. * ,c»« -V c® Izdaja ra konzorcij »Družinskega tednika« K- Bratuša, novinar; urejuje In odgovarja Marijan BeloSeviS; tleli a tiskanja Morkur d, d. v Ljubljani; »a Jiakarna odgovarja Q, MiMlek, sai i LinMjaai,