Amerikansko-slovenski i | r .W.1PUM. «-« » j« dobiti Koledar za 1.1899 X>o 25 cent. t »ar Rojaki naročajte /?a! i tBIAS ARODA. J3 i List slovenskih delavcev v Ameriki. Ste^r- 3. JSTe va/ 11. g azcL-cL^T-a^n a 1899. Xi©"fco VII. Vabilo na naročilo. ,,Glas Naroda1' bode tudi leta 1899 izhajal po dvakrat na teden. vse cenjene naročnike prosimo, da bi narki naročnino kolikor preje mogoče doposlali. List velja : za vse leto.........$100 „ pol leta......... $1.50 „ četrt,........ —.7.") Za Evropo je ista cena ker pošiljamo obe številke hkrati. Evropejski naročniki naj blagovolijo naročnino za ,,Glns Naroda44 doposlati g. ANT. TURKU, bukvovezu v Ljubljani, Dunajska c^sta, a ni potreba nam v Ameriko, nam naj samo pišejo dopisnico. Upravništvo „ral (.Kis ta manifest sicer javno prezira, češ bol jši stanovi Fi-lipincev niso istega mnenja kakor Aguinaldo, toda kako bode ukrotil uporno množico o tem menda še pojma nema. V s t a š i p r e t e. Manila, 8. jan. Parnik „Bu-tuan", kteri je ostavil v petek Iloi-lo, poroča, da pri njegovem odhodu, amerikanska vojua pod povelju ištvom generala Millerja še ni poskusila se izkrcati. Položaj je z^lo kritičen. Pri zadn ji konferenci vstaških vodij z generalom Miller jem, so se prvi izjavili, da bodo vataši na Amerikance streljali, ako bi se poskusili izkrcati. Vsi poskusi se sporazumeti mirovnim potom." so spodleteli in bržkone ne bode ostalo druzega nego rabiti silo. Prebivalciv Iloilo so v groznem strahu, ker se boje, da bi Amerikanci mesto bombai-dirali. Vetaši se pripravljajo Iloilo braniti, ako bi'.bili pa tepeni, mesto razdjati. Ves promet je popolnoma prenehal : na cestah grade barikade in hiše namakajo s petrolejem, ktere bodo za pa lili. ako se Amerikanci }»olaste mesta. Ptuji prebivalci so že pred nekoliko dnevi iskali zavetišča na vojnih ladijah v luki. Tudi amerikanski konzul Chine je pri bežal na krov ladije „ Newport4', na ktere m je tudi glavni stan generala Millerja. Domačini so dva vojaka 6. topit jičarskega polka napadli in hudo ranili. S o c i j a 1 n o vprašanje. 11 a v a n a, 8. jan. Vojui gover-ner Ludlow bode te dni izdal dekret o postopanju. Oblasti hočejo porabiti stare vojašnice „reda publico" na Compost^ila cesti za zapor za trampe, ter bodo slednji primorani snažiti ceste. Dekret se obrača tudi proti drugim socijalnim uedostojnostim ; posebno hudo bodo kaznovali osobe, ktere se pre-greše proti otrokom. Redarji so našli v nekej zloglasnej hiši de-klice, ktere še 13 let niso bile stare. Minolo noč so v Loma Regla amerikanski vojaki linčali nekega roparja Chinuta po imenu, kteri je že dalj časa kral v okolici. Kubanci mislijo, da bode general Mario Menocal imenovan mestnim majorjem v Havani. Črkoatavci zahtevajo zvišano pla*o za 80 odstotkov ter vpeljavo plače od storjenega dela. Sklenili so jutri pričeti štrajk, ako njihovim zahtevam ne dovolijo. J u n t e protestirajo. London, 9. jan. Filipinski odbori v Parizu, Londonu in Madridu so protestirali v jednakih notah na predsednika MeKinleva proti izkrcanju amerikanskih vojakov na Iloilo. Londonski brzojav pravi, ker mirovna pogodba še ni odobrena, nemorejo Amerikanci izvrševati na otočju višje oblasti. Filipinci žele prijateljske razmere z Amerikanci, vojaštvo in varanje pa se jim gujusi. Junta v Parizu je dobila od filipinskih agentov v Honkongu brzojavno poročilo, da je boj z Amerikanci neizogibljiv, sterega pa Filipinci ne bodo pričeli. Neka angleška tvrdka v Mani-zi brzojavlja, da je položaj zelo resen in ljudstvo vznemirjeno. Člani tukajšne filipinske juute ne vramejo vest, da bi bil Agon-cillo, zastopnik Aguinaldov, dobil povelje Washington ostaviti. Kakor pravijo poštna poročila iz sedeža lilipinske vlade je Aguiualdo določil, da se ima od v?.-ga Haga, ktero se uvaža preko iilipinskih pristanišč, plačevati colniiia in sicer po pet odstotkov vrednosti. M a n i 1 a, 9. jan. Aguinaldo je izdal drugo proklumacijo proti Amerikanci, ktere vsebina je še hujša nego prve. Ko so jih nekaj prilepili na vogale, jih je general Otis dal odstranili. Družine domačinov še vedno beže v notranje Kraje otoka. Nihče ne misli, da bi bili Filipinci tako abotni in Manilo napadli, ako bi pa to le pokusili, aanli bodo krvav sprejem. Washington, 9. jan. ("pravil ištvo ne misli objaviti včeraj od general Otisa brzojav v popoluem obsegu. Ne taje pa ne, da je isti zelo resne vsebine. Tudi pripozna-vajo, da je položaj v Iloilo, glav-uem mestu otoka Panev, zelo kritičen. Kakor je videti, general Miller še ni dobil j>ovelje izkrcati vojnih oddelkov, ker vedo. da bi izkrcanje bilo znamenje boja z domačini. Ko bi pa prišlo do boja, ni verojetno, da bi Filipinci ne preliva'i tudi nedolžne krvi. Poleg tega so vstaši pripravljeni se trdovratno postaviti v bran in v tem slučaju bi bile mesto Iloilo na vsak način razdejano. Kajti ako so res lesene hiše, kakor pravijo s petrolejem napojene, potem bi nič ne moglo rešiti mesta, ako bi ga Ame-rikauci bombardirali. Ako bode boj neizogiben, dobil bode general M ilier povelje mesto napasti, če se pa to pripeti, bodo Filipincem tako zagodli, da jo ne bodo kmalu pozabili. Bodočnost Avstrije. Pod tem naslovom je naša tetka „New-Yorker Staatszeituug" od četrtka prinesla članek, v kterein se veseli razpada Avstrije kar je že Bismark prorokoval, in v drugič krokodilove solze toči, da nemajo samo Nemci odločno besedo in niso že ponemčeni vsi drugi narodi v Avstriji in Ogerskem. Mnogo je sanj v članku, hudiča reše na zid, kjer ni njegovo pravo mesto. Toda k članku. ,,V Kolinu izhajajoči tednik „Das neue Jahrhundert" je pred kratkem priobčil ,,znamenite" Bismarkove izraze o Avstriji. Bismark je baje v pogovoru z Lothar Bucherjem med drugim rekel: Avstrija je pre-jenjala biti velevlast (?) Uzrok temu nazadovanju je iskati v usilje vanju političnih prepirov, narod nostnih bc^av in jezikovega vpra šanja v armadi. Avstrija bode počaBi zapadla propadanju ; upajoč da bodo I jegovi (Biam&rkovi) na sledniki iste čase spoznali in poiskali nadomestilo za zvezo z Avstrijo (ali bolje, da bodo vplenili dele Avstrije, ali do tega je še daleč in Bismarku lahko zopet zraste par las na glavi.) Da ni Bismark zvezo z Avstrijo, še manj z Italijo kedaj smatral, da ;e večna, jasno dokazujejo njegove zapuščene ..misli in spomini". Na 'reč mestih .-e izraža, da nobeden mednaroden dogovor ne jamči za vedno. Istinito se že danes pojavljajo v svetovnem položaju vprašanja, ktera so se pričela razvijati •Se le po Bismarkovem odstopu. Nje ga je že nekaj let težila, kakor je nekoč gr. fu Schuwaiowu sam pri' znal ,,skrila zvez". Vsled tega po misleka se rodila pozavarovalnica z Rusijo. Bismark ni nikdar pozabil, da je imel Friderik veliki v sedem letuej vojui nekaj časa proti sebi Francosko, Avstrijo in Rusijo. Primeroma slabo životarenje zveze z Avstrijo opravičuje Bismark z razmerami v Avstri jsko-Ogerskej armadi. Istinito ne delajo v nobe-nej armadi Evropi narodnosti toliko raznih težav kakor v Avstro-Ogerskej. Vojak iz Bad na in Meklenburga, iz Gascogue in l>re-tague ostane nemški in francoski vojak ; ker oba govorita svoj deželni jezik in le ta določa o narodnosti. in ne kri. V a vstrijsko-ogerskej irmadi se pa govori jednajst jezikov : nemški, og -rski, češki, poljski ,rutenski, slovenski, italijanski, hrvatski ,,srbski" (neumnost), ru-vaunski in slovaški. {-A vsi so dobri Avstrijci če tudi niso Nemci. Ur.). Dober tretji del je Nemcev v arma-li: ti nadkriljujejo po številu posamezno vse druge narodnosti iu'so pripoznano najboljši vojaki v armadi. (To se pač sanje.) Kakor zuano se mnogo narod-.losti države, posebno pa Cehi in Magjari, kteri se smatrajo kot glavno podporo države in armade, zelo ljuto bojujejo proti nemštvu ( bolj proti pouemčenju) in to od zgoraj loli molče trpe ali celo negujejo. Kakor Cehi in Magjari &voj jezik Nemcem urivajo v čisto nemške pokrajine, store to Slovenci na Štajerskem in Kranjskem, Poljaki in Rutenci v Galiciji, in celo na Tirolskem, v domovini Andreja Hoferja, se vedno bolj razširja italijanski jezik. (Za božjo voljo pisatelj član-ita je res „mešuge".) Že desetletja se z vspehom bore proti nemštvu na vseh straneh^ države, in ravno ta narod daje jezikovno razumljivo sredstvo v armadi in ne dela razlik med narodi. Avstrija potrebuje lednotni nemški jezik za oblasti in armado kakor človek vsakdanji kruh. (Nemški šovinizem!) To so pripozuali njeni vladarji že zgodaj, najbolj pa Marija Terezija, ktera je uvedla nemški jezik v armado. Danes so posebno na Češkem in Ogerskem vse mogoče napraviii, da se težje priuče službenemu jeziku Nemški jezik se sili iz šole od leta do leta in od kraja do kraja in to naravnost vodi, da ne bode mogoče obdržati jednotni armadni jezik. Potem bode pa tudi po jednoti armade in obistinila se bode srčna želja Magjarov in Cehov, da bi vzdrževali samostojno armado. Že sedaj imajo polki poleg nemškega zapovedovalnega jezika še posebni polkovni jezik. (Gotovo! ) Pri ve likih vajah se mnogokrat dogodi, da se povelja iti naznanila napačno razumejo. ( Ali se to ne zgodi tudi na Nemškem, Francoskem in drugje?) Pri izgredih Cehov proti Nemci v Pragi, so se vojaki pred očmi svojih častnikov bratili h češkimi razgrajači. ( Kaj pa v nemškem Gradcu?) Vse to opravičuje skrbi Bismar-ka glede bodočnosti Avstrije. Do, sedaj ste bili Nemčija in Avstrija skozi stoletja v ozkej zvezi na zgo-dovinskej podlagi: na tem tudi ni Kraljevi Gradec nič spremenil. (Ker so bili avstrijski merodajni politikarji kratkovidni.) Tembolj ko se nemški vpljiv v Avstro-Oger-skej odriva, tembolj se pripravlja notranji razpad habsburške jednotne države in tembolj se maje zveze med obema državama in tem manj je vredna zveza tako mišljene armade." Tako daleč tetka ,,New Yorker Staats Ztg." Mi avstrijski Slovani pa predobro vemo kako Nemce boli, da Avstrija ni tako [ali bolj nemška kakor Pruska ; veuio da bi radi vto-pili v žličici vode vse avstrijske aenemšktj narodnosti in le potem bi bili trdni stebri mostu od Beta do Adrije, toda na tleh kj<-r Slovani žive in se zvedajo, ni misliti na gradenje tega mostu. Nemška kot zaveznica Avstrije pa tak ni nič vredna, saj vendar ta in Italija najbolj hrepene po razpadu Avstrije in Do so pričeli spoznavati na Dunaju in drugje. Avstrija ima trdnoBkuša ujo kaj se pravi ponemčevati še iz Lombardije in VenAcije, ko su hoteli tem Italijanom natveziti čepico nemškega Mihelua, da b' to poskušalo tudi pri Madjarih in druzih uarodili dandanes, je pa le iskiiti v glavi nevednega politikar;a, ali pa zastarelega Bismarka, ko je že otročji postal. Se uboge, skoraj že popolnoma razpale Turčije ni bilo mogoče razkosati, pa naj bi se žy sedaj to komu o Avstriji sanjalo ko je prava trdna zagojzda med iztokom in zapadom? O ni še vrag tako črn kakor ga slikajo, ampak Nemčija se boji, da ne ostane osamljena zato pa drugače čivkajo, nego mislijo. Dolgo, dolgo ne bodo še premestili stražnikov Rene k Savi, Dravi in drugim slovanskim rekam ! Dopisi. I>enver, (olo., 5. jan. Mesečni mrk dne 27. dec. m. 1. smo tukaj dobro videli, pričel se je ob G. uri in trajal do iS. ure, ko je mesec popolnoma mrknil, je bilo videti kakor bi ga ravno tako velik oblak zakril. Zanimivo je bilo gledati ta mrk, ker nebo je bilo pri uas jasno in vreme prijetno. Dne 29. dec. seje pa pooblačilo, oglasil se sever in pričel padati sneg ter padal noč in dan do 30. dec-, ta dan se je zjasnilo in oglasila se prav dobro zima; snega je padlo 15 palcev. Na novega leta dau je postalo zopet toplo, enako 2. jan. in sneg se je dobro topil; 3. in 4. jan. smo imeli tako toplo, da smo delali brez sukenj. Mik. Shugel. Pueblo, Colo., 2. jan. (Nesreča na lovu.) Iz našega kraja se pač malokedaj čuje kaj novega v tebi, dragi mi „Glas Naroda" in še danes imam rojakom poročati žalostno novico. Dne 19. decembra m. 1. je šel naš rojak Josip G r a h e k iz Petrove vasi hiš. št. 5, župnija Černomelj, na lov na zajce; pri tem pa po neprevidnosti cev puške proti sebi obrnol, nesreča je hotela, da se mu je sprožila, in vse svinčeno zrno gaje v trebuh zadelo. Ranjen je bil tako hudo, da je 8 ur kasneje umrl v hudih bolečinah. Pokojnika, smo dne 21. dec. spremili k večnemu počitku. N. v m. p.! Joe. Straus. Soudap, Minn., 4. jan. Prosim g. urednik, da priobčite moj kratki dopis, da rojakom naznanim kako se nam tukaj godi. Tukaj je dela dosti, vsako delo dobi kdor sem pride, ali ker je plača majhna vsako tudi hitro odide, zato ni nikdar dovolj delavcev. .Delo J je težavno in nevarno, o zaslužka ui govora ; plača je zunaj po 10 ur ua dan S1.35; v rovih za lOurno delo po 81.50 in S1.60, majnarji, kteri vrtajo z stroji, dobe za lOurno delo po -S 1.80, kteri delajo na „kon-trakf več zaslužijo, ali zelo malo je onih, ki zaslužijo po S2 na d&n. Delavci, kteri nakladajo rudo imajo vsi kontrakt, od vožička, ki tehta tri tone dobe po 25 do 30 centov, več nego 25 centov dobe le tam,' sjer neče nihče delati. Vsako lahko toraj vidi kako trdo mora delati ako naklada rudo, da je mogoče «aslužiti $1.50 na dan. Vsak delavec si mora sam kupiti orodje n sveče. Ako bi kdo hotel .zaslutiti na dan .$1.75, bi moral ualožiti . vozičkov, ali 21 ton železa ali 42.000 funtov! Kdor bi mislil, da 'e tukaj ,,lepo" življenje, naj ne hodi sem, ako ima kje drugje delo, vse potrebščine so drage, zasluži se pa malo. Kadar bodo kaj plačo zvišal i, bodem že poročal v ,,Glas Naroda. " Pozdrav vsem rojakom : tebi ,,Glas Naroda" pa želim mnogo naročnikov in predplačuikov. Stefan Jakše. Mount Iron, Minn , 7. jan. K>r se j^ na moj dopis štev. 79 .Glas Naroda" več rojakov oglasilo glede zemij šč ob Rainy Riverju, St. Louis Co., Minn., naznanjam iast. rojakom, da bodemo v teku jednega ali dveh mesecev odredili lan, kdaj bi vsi skupaj prišli zemljišča odbrat in vpisat. Vsem onim, vteri žele bolj natanko pozvedeti o tem. naznanjam, da sem sporazum-Ijen l strokovnjakom v tej zadevi, Kt"ri bode vsakomu odkazal zemljišča in odmeril, bodisi gojzd ali drugo zemljišče, vsakdo bode dobil številko zemljišča in spremljan na Land Office v Duluth. Ako kdo želi še kaj pozvedeti naj mi le piše, rsakomu bodem odgovoril. Vaem rojakom po širnej Ameriki želim ibilo sreče v novem letu; tebi as Narodapa veliko dobrih oaročnikov in podpornikov. John Sterle, Mountain Iron, Minn, Razne vesti. Nesreče na zeleznicah. Dva vlaka Lehigh Valley železnic trčila. 10 m r t v i h, 40 r a n j e n i h. Druge nesreče na železnicah. V teku jednega tedna pripetila se je na Lehigh Valley železnici 9. jan. že tretjič grozovita nesreča. Black Diamond ekspresui vlak je Naše pivo. je poskušeno od največje pivovarske akademije v de-?) želi. Mi vemo kako ae ima variti. Zato je SUPERIOR STOCK PIVO najboljša pijača. Prodaja se povsodi. soses mm co., LAKE LINDEN, Entered as second clas matter at the New York, N. Y. Post office October 2. 1893 | „GLAS NARODA". List slovenskih delavcev v Ameriki. Izdajatelj in urednik: Published by F. 8AKSER. 109 Greenwich St. New York City. NTa leto velja list za Ameriko —, m pol leta..............$1.50, Za Evropo za vse leto . . . gld. 7.—, ii „ „ pol leta ...... 3.50, , „ „ č,?trt leta . . . „ 1.75. V Evropo pošiljamo list skupno dve številki ,,Glas Naroda"1 izhaja vsako sredo in soboto. M ,GLAS NARODA (,, Voice of the People") Will be i6U"d every Wednesday and Saturday. Subscription yearly S3. Advertisements on agreement. Za oglas« do 10 vrstic se plača (i centov. Dopisi brez podpisa in osobiiosti *e ne natisnejo. Denar uaj se blagovoli poslati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov rrosimo, d«. se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredite »an lovom : f,Glas Naroda", , 109 Greenwich rft. New York City. z najhujšo silo trčil ob lokalni osobni vlak v West Duuellen, dve milji od Bound lirooka. Blizu West Dunellen ima železniški tir velik ovinek in ravno ob največjem ovinku sta trčila vlaka skupaj. Oba vlaka sta vozila malo trenot-kov pred nesrečo še v hitrostjo 40 milj na uro. Strojevodja obeh vlakov sta ugledala hitro se bližajoči nasprotni vlak komaj par minut po p reje. Strojevodja Black Diamond vlaka je ostal na lokomotivi dc £ irinj strojevodja dru-zega vlaka pa je v istem trenotku, ko ste lokomotivi skupaj zadeli doli skočil. Našli so ga dve in pol ure pozueje pod njegovo lokomotivo z polomljenimi udi smrtno poškodovanega. Ko sti lokomotivi skupaj zadeli, poskočili sti gotovo petuajst čevljev visoko v zrak, ter potem treščili v stran na zemljo. Stari železničarji pravijo, da niso Se nikdar videli tako popolnoma zdrobljenih lokomotiv. Ko sta strojevodja videla se bližit' vlak«, dala sta znamenje nevarnosti. Sprevodniki in zaviralci so skočili v vozove, ter zaklicali potnikom naj bodo pozorni, nevarnost je tu. Bili so na obeh vlakih večinoma moški, drugače bi bilo število usmrtenih in ranjenih še veliko večje. Vsi možje so hitro ubogali, ne pa ženske, od kierih so nektere imele pri sebi male otroke in vsled naravnega čuta prijele otroke. Ostajalo ni kar nič Časa, z grozovito silo sta treščila vlaka skupaj. Po prvem tresku, kterega je bilo čuti, kakor kako razstrelbo, nastalo je pokanje, kakor steklo zdrobivši se na vozovih. Le malo trenotkov je nastala smrtna tihota, potem pa je vzbruhnilo izpod raz vb lin src** pretresujoče kričanje ranjenih in strahovito stokanje umirajočih. Prizore v razbitih vozovih ni moč popisati. Nekega na suuek pripravljenega moža, je vkljub temu, vrglo naprej in sedež, na k te rem je sedel, mu je zdrobil hrbtišče. Tre-notek pozneje je padla neka ženska, ktera je v njegovej bližini sedela s viškoma nanj. Oba vozova za premog sta se daleč udrla v prva vozova za potnike, ter prouzročila smrt in pogubljenje. Nesreča se je pripetila na primeroma Bamotnem kraju in le mala hiš je v bližini. Prebivalci bo prihiteli iz hiš in pomagali reševati r, ojene in umirajoče izpod razvalin. Jeden sosedov je zasedel konja in dirjal v Bound Brook po pomoč. Iz bližnje stražnice so brzojavili in nesrečo naznanili prebivalcem ob vsej črti. V nekoliko minutah je prišla pomoč od vseh strani, kar so le zamogli, so storili, obvezali so ranjene in mrtve položili v vrsto. Od vseh potnikov bodisi moški, ženske ali otroci, ni nihče ostal brez kake poškodbe. Nekterim je strgalo vso obleko raz život. Iz sosednih krajev so dospeli zdravniki na pozorišče ter pričeli izvrševanje svojega poklica; tudi obe železnici ste odposlali posebne vlake s zdravniki in obezami na kraj nesreče. Nesreča je tirjala šestnajst mrtvih, več nego štirideset osob pa je več ali manj hudo poškodovanih. Od poslednjih jih bode še najbrže nekaj umrlo, ker so tako hudo ranjeni, da lh morejo okrevati. Poslednje vesti o nesreči na Lehigh Valley železnice: Trinajst osob je bilo na mestu usmrtenih, tri so pa umrle v bolnišnici. Od 1. januarja t. 1. je to na tej železnici že 21 n e s r e č a. Uzrok tej groznej nesreči je napačno razumljenje znamenja, telegrafista so takoj iz službe pognali. Glavni uzrok pa je, ker železniška uprava hrani na uap^čuej strani in ima premalo telegrafičnih postaj ob progi. Druge nesreče na železnicah. K n o x v i 'le, Tenn , 9. jan. Da-u-?s je trčil težak s premogom in raznoterim blagom naloženi tovorni vlak na južnej črti Knox-ville & Ohio železnice, ob mešani lokalni vlak, med tem ko sta oba vlaka vozila z veliko hitrostjo. Lokomotivi ste z strašnim treskom trešči i i skupaj. Vsled ovinka strojevodja nista videla nasprotnega vlaka in trčenje se je pripetilo, tako nenadoma, da strojevodja niti časa nista imela poskakati raz vlak in si rešiti življenje. Zasebni vlak je imel petuajst minut zamude iu vsi tovorni vlaki so bili o tem obvesteni. Da sh je vkljub temu pripetila nesreča pripisujejo, okolnosti, da je strojevodja tovornega vlaka dotično povelje napak razumel. Štirje mrtvi in dva ranjena je bila nasledek nesreče. Poleg t"g i pa cenijo škodo poškodovanega blaga na §100.000, ker je pod razdjanimi vozovi nastal ogenj. S i d n ey, Neb., 9. jan. Petnajst milj iztočno od tod sta trčila skupaj dva brzovlaka Union Pacific železnice. Kurjač Coleman je bil usmrten in strojevodja Bonner smrtno poškodovan. Drugi stroje-vo ja je na glavi hudo ranjen, ter je še v nevarnem položaju. Razuu spalnega voza je bil jeden voz popolnoma zdrobljen. Jeden vlakov je imel uro zamude in oba vlaka sta vozila s hitrostjo 50 milj na uro. W i 1 m i n g t o n, Del., 9. jan. Lokomotiva, ktera je vlekla tovorni vlak Philadelphia Wilmington it Baltimore železnice se je danes zjutraj prekucnila skozi Gunpowder most. Strojevodja in kurjač sta še pravočasno odskočila in se rešila gotove smrti. Promet na čerti je pretrgan in vlaki morajo voziti po drugi progi. Sal i d a, Cal., 9. jan. Tovorni vlak De nver and Rio Grande železnice je skočil s tira nedaleč od Mears Junction in padel čez nasip. Lokomotiva in vozovi so razbiti in del osobja je hudo poškodovan. Strojevodja in zaviralec uajbrže ne okrevata. Nesreči pripisujejo uzrok, da zavori niso delovali, ko so s«* vozili uavzdol. Belleville, Mich., 9. jan. Na Wabash železnici sta danes zjutraj trčila dva vlaka. Lokomotiva in pet voz je razbitih. Osobje se je še pravočasne rešilo, ko je poskakalo raz vlak. Pod razvalinami je postal še požar, in je škode $30.000 Pittsburg, 9. jan. Pri Du-quesne je motorman danes zgubil kontrolo nad vozom električne železnice iu padel čez most 25 čevljev globoko. Ko Be je voz obrnol, se je preobrnila peč, in je ta štiri osobe poškodovala, k sreči bodo vsi okrevali. Chattanooga, Tenn., 8. jan. Pri Newcomb sta danes dopoludue trčila dva vlaka, vsak je prišel iz nasprotne strani, jeden teh bil osobni vlak, drugi pa tovorni z dvema lokomotivoma. Štirje železniški služabniki so hbili usmrteni; od potnikov ni bil nihče poškodovan. Kmalu za lokomotivo je bil voz z oljem, ta se razletel in vnel, in oba vlaka sta skoraj popolnoma pogorela. Nesreča Be je vsled tega dogodila, ker kondukter tovornega vlaka ni pazil na vožnji red. Dve duši v jedneni telesu. Ko je Tammany več ali manj zvišala plačo svojim zvestim pristašem v Manhattanu in Kings, razprostrla je tudi svoje blage roke nad Boroughs Bronx, Queens in Richmond, ter tudi tam mnogim uradnikom zvišalaže itak primerno visoke plače. Bogat blagoslov se je razlil kakor zlat dež tudi nad Tammany postopače v Castle Garden aquariumu v podobi zdatnega zvišanja plače. Komisarji pristanišča v Manhattanu so imenovali novega komisarja z letno plačo S1800, ob istem času pa so 100 navadnih delavcev odpustili češ, da za nje nimajo v^č dela. Volitev je tninola, delavci so storili svojo dolžnost, sedaj pa lahko gredo, ali vprašanje je le, ako si bodo to tudi zapomnili do prihodnje volitve? Skrajna surovost. Najmanj 7000 osob je včeraj večer gledalo v poslopju Lenox Athletic Cluba, 107 ulica in Ave. C. uajsurovejše pretepanje s pestmi kakoršno v New Yorku že več let ni bilo. Pretepala sta se orjaški bivši pomorščak „Tom" Sharkey in vir,ki, toda žilavi „Kid" McCoy, mlad postopač, kteri že od svojih mladih nog ni druzega delal, nego se pretepaval s pestmi ; pretepava-la sta se tako hudo, da je kri s curkom tekla. Sharkey je veliko močnejši, nego McCoy. On ima pesti, da je okolu st- be tolkel kakor s težkim železnim kladivom, McCoy je pa zelo gibčen, spreten in tudi izšolan pretepač. Zato je upal, da bode svojega nasprotnika premagal, ali zaračunal se je, Sharkev ga je s hudim udarcem na tla pobil udarši ga po bradi. McCoy je obležal na tleh kakor bruno in se ni vzdignol ko so do des~t našteli, ker tako zahteva navodilo pretepačev in je bil zmagovalec. Sharkey je dobil kakih §20.000 za to pretepanje, in se hod** boril z največjim pretepačem Fitzsimmon^m. Spočetka se je Sharkey delal neukret-nega in jih tudi par prav dobrih dobil po obrazu in oče^u, ali v tretjem spopadu je McCoya pobil na tla udarši ga na brado in potem v trebuh in prsa. Gledalci so tulili kakor besni. Mi pa najdemo nič manj surovosti pri teh bitkah kakor na Španskem z biki, tam sta si nasproti človek in razdražena nema žival, tukaj pa dva človeka. O ljuba kultura kako te š« zlorabijo! Policaji v zvezi s k <> »traktorji. Konktraktor Dunu. kteri je dal pri poslednjem snegu več tisoč brezposelnim delo pri kidanju snega, kaže da je prava surovina in tesno-srčen oderuh. Na stotine siromakov, kteri so ob onih mrzlih dnevih delali, še niso dobili svoj težko pri-eluženi zaslužek; kteri so v ponde-ljek novce dobili, pravijo da so bili Bramot.no goljufani, plačal jim je le po 12A et. od ur«, med tem ko so ljudje bili mnenja, -a dobe po 20 ali saj 15 cent. od ure. Na kako surov način se je pa tudi vršilo izplačevanje v pondeljek v hlevu na 17. ulici! Surovi policaji so te nesrečnike sem in tja suvali in neusmiljeno pretepali, ako se je kdo pritožil o slabem zaslužku. Necega moža je uniformirani stražnik kapitala tako pretepel, da je iz nosa in ust krvavel. Saj vemo, da je vse v službi kapitala, delavci in proletariat je vedno osamljem in si mora le sam pomagati in otresti neznosnega jarma! Deklico povozil. Voz poulične Trolley železnice v New Yorku je v nedeljo povozil 5 let staro deklico Ido Fleetwood. Nesreča se je pripetila blizu 7. ave.; deklico je zadel voz, ter jo vrgel daleč proč. Prebilo jej je lobanjo in umrla je pol ure pozneje, ko so jo prepeljali v bolnišnico. Ida je bila na potu v nedeljsko šolo v spremstvu lOletne Helene Floh, ktera je malo dekletce vodila ob roki, ko ste hoteli prekoračiti cesto izpustila je Idino roko, ter storila par korakov nazaj, ko je ugledala prihajajoči voz, med tem pa je Ida skušala prekoračiti progo. Pri motorju je bil mož, kteri se je še le učil in vozil prvič, poleg njega je stal izurjeni in prejšnji voznik. Oba so zaprli. Siromaki ne 'dobe nič. James M. Waterburj^, milijonar in tovarnar, kteri, je 1. 1873 umrl, določil je v svojej oporoki, da se ima siromakom iztočnega okraja v Brooklynu razdeliti §50.000 iz njegove zapuščine. Izvrševalec oporoke se je obrnol na sodnijo, da bi zvedel, komu ima določeno svoto izplačati. Sodnik Gaynor pa je sedaj določil, da je dotičua točka oporoke, radi nedoločnosti neveljavna, in da omenjenih S50.000 pripade skupni zapuščini. Usmrtenje na električnem stoln. SingSing, 9. jan. Zamorec Bailer Decker, iz Tottenville, S. I., kteri je minolega maja umoril svojo belopoltno ženo, je danes prestal smrtno kazen na električnem stolu. Obsojenec se je do 1. ure po noči razgovarjal z mrtvaško stražo, se potem vlegel in spal do šestih. Ko se je prebudil, oblekel je novo obleko, ktero država podeli obsojencem. Pozneje je prejel od duhovna zakramente za umirajoče. Decker je še le pred mesecem dni pristopil h katoliškej veri. Vse jutro ni bilo videti na njem niti najmanjšega sledu vznemirjenja in ko je oskrbnik Sage prišel po njega, da bi šel ž njim poslednjo pot, sledil mu je prav mirnodušno. Jetniški uradniki pravijo, da niso še videli morilca tako hladnokrvno stopiti k električnem stolu. Ko so mu privezovali elektrode, opazoval je priprave z velikim zanimanjem, ka^al pa ni najmanjšega ginenja. Predno so ga odpeljali iz celice, pel je z vjetniki sosednih celic, kteri so ga k temu spodbujali. V Sing Singu je še pet godnih za osodepolni stol. Delavska zborovanja Pittsburg, 9. jan. Danes se i je pričelo zborovanje premoga rje v. i Navzoči so delegatje iz Pennsylva-' nije, Illinoisa, Indiane, Ohio, Ken-tuckya, Alabame, in Kansasa. Voliti se ima narodni predsednik. Pa-trik Dollan iz Pittsburga je ugovarjal nadomestnemu predsedniku, so vsled lahnega pritiska luči pogasni-le, pozneje pa pritisk močueji postal. Mrtvece so našli na mostov-žih ležati na obrazih, bila' sta dva ptujca in služkinja. Bauko oropali. Ash burn ha m, Mass., 9. jau. Tatovi so včeraj po noči vlomili v tukajšno 1. National banko iu z diuamitom razstrelili blagajnico, vplenili so S2000in potem pobegnili. Vsled razstrelbe diuamita so popokala okna, toda predno so si' prebivalci sosednih hiš zbudili in prihiteli na mesto, so že lopovi ubegnili s plenom. Za tatovi ni uikakega sledu. Ugrabila pet milijonov. Fall River. Mass., 7. jan. Hetty Green najbogatejša, in najbolj skopa žena v Zjed. državah je zopet ugrabila 5 milijonov dolarjev in sicer dedščiuo po njenej teti umni Sil vi j i Anni Howlad iz Npw Bedford in njenega soproga Edvard Mott Robiusona. Preifiožpnje je bilo zapuščeno raznim določilom in dokler sta bila prva oskrbnika zapuščine še pri življenju, ni imela Hetty nikakega upliva. Ko je pa pred letom dni jeden oskrbnikov umrl, posrečilo se jej je pri sodniji, da sta bila njena hčer in njeni sit imenovana sooskrbnikom. Štrajk v Pan i. P a n a, lil., 8. j in. Položaj št raj -ka je še vedno tak kakor je bil, ali vendar za štrajkarje ugodnejši; kajti vsak dan je čndalje bolj razvidno, da zamorski skabi vstrajno ne bodo v stanu delati, pa tudi ne pri volji dovolj delati, da bi podjetnike le količkaj zadovoljili. Poleg tega pa se štmjkarji obnašajo kolikor le mogoče uporno. Nedavno so zaprli 25 štrajkarjev, ker so skrivno nosili orožje. Ker se tukajšuji mestjaui upirajo, za nje dati poroštva, odvedli so jih v okrajno ječo v Tay-lorsville. Vojaki patrolirajo po mestu noč in dan, ter preiščejo vsak vlak, kteri vozi skozi Pano. Pravijo, da je tisoč ptujih štrajkarjev na potu v Pano, kteri n^r»eravajo pregnati zamorske skabe. Menda ne bode tako nevarno, ampak le siaba vest plaši kapitaliste, da slutijo povsodi nevarnost. Sploh pa so imeli mest-jani ta čas, kar so zamorski skabi tu, več sitnostij, n>go popreje v desetih letih pri belopoltuih delavcih ; toda še kaj več bodo doživeli, ako zamorci v istini tukaj ostanejo. Kajti ako bodo te tako odirali, kakor so preje belopoltne delavce, poslužili se bodo sredstev, o kterih se podjetnikom še niti ne sanja. Zamorci se bodo pač malo brigali, kaj so postave, to so do seda j že pokazali z svojim obnašaujem. Ako-ravno so vojaki tukaj, pridejo zamorci z vsakovrstnim orožjem v mesto iu napadajo belopoltne. Se le nedavno so se spoprijeli, in ako oi ne bili prišli vojaki na pozorišče, nastala bi bila pravcata bitka. Štrajkarji so trdni in se zadrže mirno, ter so poln^ zaupanja, da dobe štrajk. Zamorski skabi delajo le toliko, da zadovolijo svojim malenkostnim potrebam. Belih sk bov je le malo, sicer največjih dela v Pen well rovu, so pa večinoma farmarji, kteri se spomladi zopet povrnejo na deželo. Pravih premo-garjev je zelo malo med njimi. Se-čr. 9 ;e že pričel prepir med belimi in črnimi skabi, ker belopoltni 10 centov več dobe nego črni. Štrajkarji se ne bodo popreje povrnili k delu, da vse črne odženo. Tega ne bode potreba več dolgo čakati, ker vse kaže na to. da so podjetniki že siti zamorcev. Zatožbe proti štrajkarji. Pan a 111., 9. jan. Včeraj je stalo 70 prumogarjev in mestjanov prpd sodnijo zatoženih nemirov. 59 slučajev je sam državni odvetnik predlagal opustiti, jednajst pa so jih krivim spoznali in obsodili. Jutri se bode pričela obravnava proti podjetniki Orville in Maxwell Pen-well radi prouzročenja nemirov: povabljenih je več nego 50 prič. Mp»d importirauimi zamorci pljučnica neprenehoma razsaja in vsak dan umrje nekaj bolnikov. V okraju, kjer prebivajo zamorci in pre-mogarji, patrol i rajo vojaki po noči iu po dnevi, in mnogo ljudi so že zaprli radi skrivnega nošenja orožja. Statistika železniških ropov. C i n e i n n a t i, l.>. jan. ,, Express Gazette" navaja statistiko o železniških ropih in priobčuje nastopno lestvico od leta 1890 do 1898: Leta 1890. ...........12 IT 1891. ...........16 1392 ......... 16 >5 1893. ...........33 »J 1S94 .......... 34 1S95 ....... 49 1Č9U ...........28 M 1*97 ..........30 JT Skupaj 246 Pri napadih je bilo 88 osob usmrtenih m 77 ranjenih. Leta 1898je bilo pri 2S napadih o uradnikov iu potnikov kakor tudi 5 roparjev usmrtenih : 4 uradniki in potniki in 6 roparjev ranjenih. List pravi, da v Meksiki uiso v poslednjem letu roparji nobeden vlak napadli in pravi, da je temu pripisovati, ker je železniškim roparjem odmerjena smrtna kazen. Plače premo2;arjev. T e r re H a u t, Ind., 8. jan. Delegatje od United Mine Workers iz Indiane, kt^ri se jutri snidejo k zborovanju v Pittsburgu, so danes odpotovali z navodilom, da tirjajo zvišanje plače za 10 centov pri toni od 1. aprila naprej. Držav-ui tajnik Kenedy upa, da se bode posrečilo zvišanje plače mirovnim potom doseči meni pa, ko bi prišlo do štrajka, bodo delavci sedaj bolje pripravljeni kakor pri prejšnjih prilikah, ker so dobro organizovani. Podjetniki v Indiaui pravijo, da znižanje plače ne bodo preje tirjali, nego isto vpeljejo njihovi tekmeci. Petrolejevi vrelci. Wheeling, W. Va., 7. jan. V bližini vasi Scio, O., ktera ima samo par sto prebivalcev, našli so nedavno petrolejeve vrelce. Posledica temu je, da se je prebivalstvo od 500 do 600 duš na meBec pomnožilo in, da se cene zemljišče in živel ogromno povišujejo. Dan za dnevom vrtajo nove lukuje in povBod se kažejo enako izdatni vrelci. V Scio je malo učilišče iu ko so se učenci po božičuih počitnicah vrnili, našli so cene za življenje tako visoke, da so takoj zopet odpotovali. V petrelejevo obrt ljudje vsaki dan tisoče dolarjev na novo nalože. Zakoni proti zamorci. Raleigh, N. našli 300 jardov od kraja nesreče mrtvega. Razne ljudi še pogrešajo Pol milje v okr< žju so bila vsa okna zdrobljena. Madrid, 7. jan. Generala San Martina, nekdajnega vojnega go-vernerja na Porto Rici je vojno sodišče radi strahopetuosti obsodilo v dosmrtno ječo na Ceiiti, ker se je podal Amerikancem brez povelja in ne, da bi se bil postavil v bran. General Weyler je priredil včeraj večer veliki banket, pri kterem je bilo navzočih 14 generalov, jeden admiral in mnogo druzih častnikov. Glavna napitnica se je glasila na preustrojitev armade in moruar-nice. Gostje so izražali upanje, da general Weyler kmalu dospe na Čelo vlade. P a r i z, 7. jan. Kakor ,,Liberty " piše, je bil Paul Deroulede, ustanovitelj domoljubne lige, pred 14 dnevi v dvob- ju z grofom Ca-stelanom, najbrž« soprogom Annie Gould iz New Yorka, na spodnjem delu telesa ranjen. Dvoboj se je vršil radi neke gl.-diščne igralke. Derouledovi prijatelji pa trdijo, da ie bolan za vnetjem grla. L o n d o n, 7. jan. Grof Karplv, ..Attache©" avstrijskega poslanstva se je danes v svojem stanovanju ustrelil. Puleg trupla so našli podobo nt'ke mlade dame. Grof Ka-rol v je bil Se le 23 let st r in se mu je mozega na hrbtišč sušil, čemur e uzrok večinoma razujzdano življenje. Plemen itaška družina Karo-ly je najbogatejša na Ogerskem. Barcelona, 9. jan. Parnik „Notre Dame" je danes dospel sen; z 1 100 -paiiakimi vojaki, kterih položaj je bil grozen. 39 jih je med potjo umrlo, 360 so jih prenesli nsi n milnicah v bolnišnice. Ostali so bili pa tako slabotni, da so komaj tali. Dunaj, 10. jan. Zaradi pre-obilega izdelovanja v koles ( bicik-lov je nastala občutna kriza v te; obrt uiji. B u d a pe š t a, 10. jan. Poročnik Badeni, sin bivšega minister-skega prerised iika, je danes padel v dvoboju s civilistom Leidnerjem. Bojevala sta se zaradi razžalenja. Smešno, po uboju in umoru je pa ..čast" rešena. Berlin, 10. jan. Irednik Magdeburškega lista ,Volksstimme' iiller je bil zaradi razžaljenja domišljavega Fritza, to je druzega sina Viljema 161etuega, fantina obsojan ua š t i r i leta in mesec dni ječe. V imenovanem listu je biia tiskana pravljica iz „Tisoč in ene noč" in Viljem je to smatral za žal en je svojega sina. seveda ubogljivi sodniki so Be našli in urednika obsodili zaradi „časti" ze le nega fanta. Listels:-Po noci — dan. Povest ii Coloradt*. (Dalje.) Ko sta dospela do ulice, ktera vodi h Grubarjevem hotelu je deklica premišljevaje obstala. ,,Ne zapusti me draga moja", jo je prosil mladi mož in stiskal za Minol je ted<-n od tega. Frank Malnar je marljivo z lopato premetaval srebrno uro, pogledal je na uro iu se prepričal, da manjka še cela ura do zaželjenega de-lopusta. Čudil se je na tihem kako to, da mu je delodajalec odkazal to sicer težko delo, ali vendar je bilo to lahko v primeri z delom njegovih tovarišev, kteri so snažili kanale za dim. V obče je bil McNa-mara ves teden ž njim prav prijazen, kar se mu je sumljivo dozdevalo, ker po dogodku od poslednje sobote večera je uprav pričakoval nasprotno. Niti ovadil ga ni pri stariših Elze, v kojih hotelu je stanoval že več tednov, vedno bolj prepričevalno se mu je dozdevalo, daje ta prijaznost le krinka, pod ktero skriva strastni Irc svojo srd, ker nikakor ni zamogel misliti, da bo je njegovemu srečnejšemu tekmecu kar tako gladko popustil vso zadevo. Pod vodstvom delovodje so sedaj prišli na dvorišče delavci. Vsakdo je imel v rokah lopato, zato j? Frank mislil, da bodo dan zaključili z razloženjem premoga, ni se motil. Le Fred Saferja, bledega, slabotnega mladeniča, je delovodja nazaj poslal, da naklada svinec. Frank se je razsrdil nad surovostjo delovodje in imel njegovo postopanje krivično. Fred se še ni nikdar razveseljeval naklonjenosti McNamare zato ker je bil Av strijec. To je Franka še bolj jezilo, ker j< bil Fred njegov dober prijatelj in pri vsakej priliki je rad opravlja1 težko delo za Freda, kajti bilje tudi vrl mladenič in zelo skrbel za postarano mater. Ker je nalaganje svinčenih kosov zelo težavno ii zahteva krepkega človeka, je Frani dostikrat pomagal prijatelju, ujemi pa pripustil lažje delo. Tudi seda je premišljeval, ako bi mu moge pomagati, ali pri tej priči pristop delodajalec in pravi: ,,Nemam dela za tebe, pojdi / manoj J" Preseueteu nič dobrega pričakuje je šel za njim. Delovodja je šel po stopnjical navzdol pod topilnico. Zavil j na ozek, dolg, teman mostovi. kte rega je slabo razsvitljevala svetil-nica na drugem koncu. Zamolklo je bilo čuti šumenje in piskanj-topilnih peči. Na desno se je raz prostiral oder tramov iu podpor, nad kterimi je bil dvor. Na levje bilo zidovje predora, po kteren je bil speljan dim topilnic do bliz<>. tri sto čevljev oddaljenega dimnika. V rednih oddelkih so bile v tem močnem zidovju napravljena železna vrata, skozi ktera so v gotovih časih delavce poslali v kana! za dim, da so skupaj zmedli saje, v kterih je vedno doBti srebrnega prahu in tega potem z drugo rudo zmešajo in še enkrat stopijo. McNamara je odprl poslednja že-ler.ua vrata in rekel: „Drugi delavci so še prezeleni in nihče si ne upa iu tudi nerazume priti d( stranskega kanala. Večkrat si žt to storil — vzemi svetiluico seboj, tukaj je lopata in drkalnica, drž; glavo nizko, potem ti ne more dim nič storiti." Molče je vzel Frank svetiluico in orodje. Ravno je hotel zlesti v črno žrelo, ko se zuuaj oglasi glasno —- — težak zapah in podstavil kos lesa, da se niso mogle zapreti. Potem je skril v notrajščiuo kanala svetiluico in orodje in s trepetajočim srcem čakal. Precej časa je minolo. Sedaj začuje zamolklo ropotanje koles in hropenje lokomotive, potem pa vedno bolj od daleč nekako šumenje. (Konec prihodnjič.) Drobnosti. roko. ,,krasna noč je, pojdiva malo piskanje lokomotive. To je bilo ua sprehod. " znamenje, da je dospel viak z rudo. Molčf se je udala njegovej želji Delovodja mora biti pri tem navzoč, rtenih, kakih 40 osob pa poško-JJ^nih in med temi nekaj smrtno. Nista dolgo korakala, ko sta prišla mimo poslednjih hiš in potem jenja tudi cesta ob vznožju Mese. Le steza je vodila kviško. Tiho in neskočuo kakor morje se je razširjevala visoka ravan, le sem in tja se je pokazal kak teman griček ; svitlo je luna obsevala ravan. Vsrdla sta se na skalo. Pod njima je bilo i :esto s temnimi hišami, ulice pa so zaznamenovale vrste bleščečih svetiluic. Bela lahna megla je naznanjala tek Arkansas Riverja, kteri deli mesto v dva dela. Frank je prijel nežno Elzo za roko in rekel: .,Užalil sem te preje, draga moja, odpusti mi?" „Sem že davnej", rekla je šepeta-je in glavico naslonila na njegove rame. ,,Ali ni res Elza, da mi ostaneš zvesta, ter postaneš moja žena?" ,,Prav gotovo", je šepetala. da odredi razdeljen je v razne vozove. McNamara je hitel navzgor, zaostalemu Franku pa zaklical, da se mu ni potreba prehiteti. Ta poslednja opazka pa je Franka opozorila in se mu čudno dozdevala ker dosedaj se je vedno glasilo „kakor hitro mogoče." Kako pride McNamara do tega, da mu je celo v naglici zaklical te besede? Premišljeval je o t^m in marsičem drugem in grozem sum mu pride na um. "Zakaj mora on to delo sedaj sam storiti in to celo na skri-vej? — Večkrat je že to delo opravljal, ali takrat so bili navzoči tudi drugi delavci, kteri so mu od časa do časa klicali gotove besede, ali pa on njim, da so vsi vedeli kaj se godi, ker večkrat se je že primerilo, da je v tem hudem smradu kdo obnemogel in so mu drugi na pomoč prihiteli. Kakor bi vest slutila najhujše, šel je do bližnjih vrat, odprl je £ vropej sko pošto smo še le danes v sr^do dobili, ker jena parniku ,,St. Paul" počila parna cev in pripljul namesto v sobote še le včerej večer; zato imamo le malo veBti iz stare domovine. Več toraj v soboto. * * * P r a t i k e so nam pošle iu ne-moremo nikomur več zadovoljiti; pač imamo še par sto KOLEDARJEV in prosimo rojake naj po teh sežej o! * * * Zgorela otroka. Na Petrovem vrhu pri Šmihelu v novomeškem okraju je dne 16. dec. v hiši Janeza Vovka nastal ogenj, ki j<-uničil poslopje, pohištvo ter vse pridelke. Zanetila sta posestniko-va otroka, ki sta se igrala se žve-plenkami, a ostala sta tudi sama v ognju. Koliko nesreče se dogaja s temi nesrečnimi žveplenkami. * * * Plačilo — po glavi. Kme tu M. Paherju iz Št. .Tanža na Dolenjskem je pred kratkim skrivomr. pobegnila njegova ISletua hči Mi-cika. Odšla je z nekim mladim čevljarjem v Dobe pri Kostanjevici. Ko je izvedel oče, kam je odšla hči. je najel voznika J. Kosa in oba sta s< odpeljala 16. dec. v Skocijan. Od tukaj pa nista znala ceste naprej ii najela sta nekega F. Povšeta, da jim je kazal cesto. Obljubila sts mu, da že dobi dobro plačilo. Pri-šedši v Dobe so vsi trije kmalo našli dotično hišo, kjer je bila Paher-jeva hči, katero so šiloma vzeli seboj. Na potu nazaj se je Kos obrnil hipoma in je v vzadju vozu sedečega kažipota vdaril s stekleni-po glavi, tako, da je poslednji nezavesten padel na tla. Na to je Kos pognal konje in vsi so se odpeljali naprej, pustivši na tleh ležečega Povšeta. Ta se je zavedel še le čez nekaj časa in se je le z veliko težavo povrnil nazaj domov. * * * Štajerske novice. Dne 19. dec. vlovil je Martin Ocvirk v Pi-rešici metulja belina, pasel seje na razcvelih trobeuticali. Pač mila zima, ob Božiču letajo metulji, in to na Slovenskem. — Med Trbovljami in Hrastnikom skočilo je dne 20. dec. 15 voz tovornega vlaka št. 12<» iz tira in močno poškodovalo tir. 6 voz pa se je razdrobilo. Človek ni nobeden ponesrečil, le promet bil je nekaj dni oviran. * * * Pisarjem pri sodiščih regulirajo se plače za leto 1899 tako, da dobijo pomožni pisarji v prvem krajevnem razredu (pri sodiščih na Dunaju) 660 gld., v drugem krajevnem razredu 540 gld., a v tretjem 4S0 gld. Pač skrajni čas, ako pomislimo kako zelo slabo plačani so bili ti soduijski ,,šribarji" za živeti premalo za umreti preveč. * * * Tudi misel na mir? Nemška vlada je predložila državnemu zboru, da dovoli povišati število vojakov za časa miru za nič manj nego 23.276 mož, Dosedaj šteje uemška vojska 479.229 mož, iu če se predlog vlade sprejme šteia bi 502.506 mož, katero število bi se povečalo še za 4434 častnikov, zdravnikov. uradnikov in podčastnikov. To povišano stanje vojaštva naj bi trajalo od 1. vinotoka 1898 do 31. sušca 1904. Troški za pomnože-valuo vojaštvo znašali bi samo borih 133 mil. mark na leto. Vlada opravičuje svojo zahtevo s tem, da tudi druge države posebno Angle-žka pomuožuje svojo vojsko in da ni misliti, da bi imel predlog ruskega carja, tičoč se razoroženja, v sedanjih časih vspeha. Pri sedanjih razmerah v nemškem državnem zboru sme vlada skoro gotovo računati ua to da prodre s svojo zahtevo. No, kaj pa porečejo davkoplačevalci, posebno obrtniki na to? O našem Koledarju. Naš bratski hrvatski liBt „Chi-cago-Sloboda" izhajajoč v Chicagi piše: ,.Primili smo ovih dana sloven-sko-amerikanski Koledar za g. 1899, izdalo i uredilo ga uredničtvo slo-venskog časopisa „Glas Naroda" u New Yorku. Ciena mu 25. ct. Što se tiče sastavka Koledara to moramo priznati, da je remek-djelo, jer je ukrašen sa liepim štivom, slikama, a tiskan na neob.čno fiuoj karti. Izdavateljima čestitamo." Iz Cleveland, O., nam piše čislan rojak: ,,Prejel sem Vaš „KoIedar'-za leto 1899. Lep je na prvi po gled, fin papir, čist tisk z novimi Podpirajte CARNIOLIA CIGAR FACTORY 328 E. 70 Str. v New Yorku, ktera kljubu p«»višanju davka in podraženju tobaka ostane pri p r e j š n j e j c e u i. Ne daje sicer več kuponov v škatljo, a vendar kdor kupi 2000 smodk iobi škatljo smodk z lOOsmodkami brezplačno. Prevožnje stroške plačam eam. Blago se pošilja' proti pošiljatvi gotovega denarja na: F. A. DUSCHBK 328 E. 70 Str., ali „Glas Narodu" v New York 50 centov pri dolarju! Na prodaj imam triuadstropni 120 čevljev dolg in 25 širok ; oskrb- črkami. Veseli me popis naše na- & 2 VSOA°PRA79 in Pnprav- ... n , , ,. I Ijen za poset. Hotel je v Monntai» selbine v Calumetu; povestice S' | ir0n, Minn . na Mesaba RangTin mičue; lepo je, da ste se spominja- ga prodam za polovico cene kar li cesarja in cesarice, ter Kubansk vojne; tudi pogled v staro leto j> zanimivo razvrščen. Na papirju slikah iu črkah Be vidi, da ste bili res požrtvovalni, da bi le tudi rojaki tako po njem segli. Cena 2"» je nizka, posebno še ako pomislim« , da stane založništvo poštarina 4 cente. Rojaki, le sezite po Koledarju ,,Glas Naroda", ne bode Van žal par centov. A. —č Listnica uredništva: Rojakom odpošljemo sedaj zr $40.65 100 gld. avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora Joiti denarna pošiljatev registrirana. G- J. D. v F., Pa. Ne bodete kesali, ako ste oue stvari v peč za mene staue, ker ostavim Dulath, Minn., in se podam v Californijo. Poslopje je pripravno za SALOON in BOARDINGHOUSE in pravi mož bi naredil lepe novce. Za pojasnila se obrni ua: JACOB STUBLER, 217 Superior Str., Duluth, Minn. (8 f!>.) Na prodaj stavbeni prostor (lot) ob Kilfotl i St. v Clevelandu, O., tik sloven-ske cerkve. Kupni pogoji lahki. 1 Oglasiti se je 29 Norwood Ave., Cleveland, O. Podpisani priporočam vsem Slo-vencem in Hrvatom v Dollar Bay, Mich., in okolici svoj lepo na novo mašili. Predobro poznamo razmer* ureJeni iu daleč vidimo, da bi le bili vsi f 1\JT rojaki tako pozorui in nas poslu- wi. 1.-t-V V-^ ▼ • šali, v marsikakej zadevi bodo ob- i . . , varovani škode. uvipr^m dne 1. januarja r ,r ^ . ; 15>yy. \edno bodem točil razno ua Mmn-' P°P1S IZVRSTNO PIVO; fino DOMA prejeli, ali natisnili ga ne bodemo. NAPRAVLJENO VINO: dober ker ukradene novce je dotičnik do- WHISKEY in druge LIKERE, ter bil m nihče oškodovan m, drugič- prodajal dobre SMODKE morebiti se kaj poboljša, ko ste si-. rj zasačili in osramotili pred druzimi 7 9Poštovanjem G. M. L. v C., Cal. Vise motite; John Bdrich, pomiloščeni so kazni vsi beguu. DOLAR BAY. MICH, (dezeterji ) in oni, kteri so se od- " tegnili vojaškej službi ako se ogla-j Slovencem in Hrvatom v Lead-sijo tekom leta ali d o si u ž it ; j ville, Colo., in okolici, kakoronlm, morajo ves čas kterega so odnesli, kteri sem pridejo priporočam svoj Ako je bil kdo potrjen m je v _ Ameriko ubežai, moral bode služiti ves čas, enako je z beguni, svoj čas imajo doslužiti, samo kazen j-odpuščena. Kdor Be bode pa povrnil po preteku leta, ko je bilo izdan 400 Elm Str., Leadville, ( olo. Vedno točim fino, sveže PIVO, bra VINA, izvrstni WHISKEY, dobra _____ pomiloščeuje, bode kaznovan. Ka- ter prodajam fine SMODKE Pri kor Vaš tovariš misli, bi bila p.- meni se Slovenci in Hrvatje shaja-lepa: Kdor je lani spomladi ubeg join dobi vsako druščino med nji-uol, ko je bil potrjen, da je seda., j mi. Za obilen obisk se priporočam prost in se lahko vrne; tako daleč j z veleštovanjem ne sega pomiloščeuje in kako tudi njegov sovrstnik bode moral še 2 leti komis jesti in na „ains, cvaj" korakati, begun bi bil pa prost; 1<> kazen je odpuščeua, a ne služba. IGNAC MIKLICH. uiiiiLl.—liii!;ii1'iifcl"i:rtB.''iiiilBllii .. UMI i maj- KOLEDAR za leto 1899 na prodaj gg.: V Clevelandu, O. : Jakob Vidmar, Grocer, 1186 St. Clair Str. V Calumetu, Mich.: Grahek in Su-uich, Cor. 7th & Portland Str. Schneller in Plautz 519 Pine Str. Matija Kobe, 430 7th Str. Kje so? JAKOB KOŠIČ, doma iz Podrebra, pri Semiču, pred petimi leti je imel v Towru. Minn., saloon. Dalje : GEORG GESEL, doma iz Do-bliča pri Črnomlju in JOHN KRIZE, doma iz Krupe pri Semiču, lani je bil v Irouwood, Mich. Kdor rojakov ve za naslov, kterega navedenih je naprošen ; da ga naznani : Stefan J a k š a, Box 772, Soudan, Minn. IGN. TANCIG, slovenski fotograf, v Calumetu, Mich. se uljuduo priporoča vsem Slovencem in bratom Hrvatom za izdelovanje VSAKOVRSTNIH SLIK, za male in velike; za svoje delo jamčim, da zadovoljim vsakoga. Izdelujem tudi raznovrstne IGLE ali broehes za ženske, ravno tako IGLE za možke vse z slikami, kar je zelo pripravno BOŽIČNO ali NOVOLETNO darilo. Tudi priporočam slavnem občinstvu v Calumetu in okolici svojo bogato zalogo OKVIRJEV (Frames) za slike od 26 centov naprej. Ponarejam slike iz stare domovine, pošljite mi sliko Vašo, ali Vaših ljubih doma, in vse skupaj denem na eno sliko, ravno tako kakor bi bili objednem Blikani. Z spoštovanjem udani IGNATIUS TANCIG, CALUMET, MICHIGAN. M m m B M H HI m m u ■_i|i_j|i_i|i_ifiZIi Mestna branilnica v Novem Mestu obrestuje vloge od prvega prihodnjega meseca, po 4% ter sama plačue rentni davek. Dolenjcem se j^ri tej hrani luici ponuja lepa prilika šte-denja. Vsakdo dobi hranilno knjižico. Denarje lahko vsakdo pošlje po kakej banki; g. FRANK SAKSER & CO. („Glas Naroda") posreduje tudi za Slovence. i JI« JI'-JIlj HSHBHHIHBliB j_i|i_i|i_i|i_i|i_i|i_i|i_• PP^■--' iyip^^jjpi'j. ji .mmmmw- Slovenci! Ako pošljete denar v etaro domovino, želite koga sem dobiti, ali potujete domu, obrnite se na F. Sakser & Co. Vse m rojakoni priporočam moj SALOON 1335 MAIN STR., LA SALLE, ILL., v kterem bodem točil RAZNO IZVRSTNO SVEŽE PIVO, FINO DOMA NAPRAVLJENO VINO in DOBRE SMODKE. Za zabavo je na razpolaganje rojakom tudi kegljišče. S pozdravom in odličnim spoštovanjem ANTON ZORČIČ, 1335 Main Str., La Salle, 111. Francoska parobrodna dražba Compapie Transatlantic. Direktna črta do HAVRE - PARIS ŠVICO - 1NXSBRUK (Avstna). Parniki od pljujejo^ vsako soboto ob 10. uri dopoludne iz pristanišča 6tv. 42 North River, ob Morton 8tr«et: Jan. »T t » febr. marca. »» ?1 ? 1 aprila. * -r nflt-—^ ^»T-aK,-^,, .■-1 1 -f-:.....-.L. - ■. m . 1 ^ - jj ^ , Vsem Slovencem v Allegheny, Pittsburgu in okolici toplo priporoča STROGO SOLIDNA S B A iV IZ A « CHAS. R. WEITERSHAUSEN, THE PRINCE LINE 212 Ohio Street, Allegheny, Pa. Ta banka ZAVARUJE PROTI ŠKODAM po POŽARU ceno in je solidna v izplačanju škode; ima svojega NOTARY PUBLIC, kteri napravlja: pooblastila,-kupne pogodbe, preskrbuje dedščine in vse v ta posel spadajoče zadeve. Pošilja DENARJE v Btaro domovino ceno in hitro. Prodaja PREVOŽ-NJE LISTKE za vse parobrodne črte. GOVORI IN PIŠE SLOVENSKI. m m m ^ x M Mestna hranilnica ljubljanska obrestuje tudi nadalje hranilne vloge po 4°!o brez odbitja novega rentnega davka. Denar — tudi amerikanski — se jej lahko pošilja naravnost ali pa s posredovanjem „Gi.as Naroda4'. Ceue nan navedeni parobrodi imajo prostora za 5000 do 0000 ton ter vozijo iz ITSTe \a/ ITorUsia Genovo zL=o_ ISTeapol ,,Spartan Prince", „Trojan Prince", „Parter Prince", ,,Afghan Prince", „Italian Prince" vozijo 14 dni v Genovo ali Neapol. : v Trst $2450. Reko $27.00, Zagreb $28.00, Ljubljano $27.75. Karlovec $28.50. Insprnk $26.00. Potniki tretjega razreda dob6 vino, postelj, odejo in jedilno posodo brezplačno. Glavni zastopnik: C. B. RICHARD & CO, 61 BROADWAY, ---- MFW YORK. Denar pošiljamo v Evropo po nizkej ceni. Te? La Champagne dne 14. . La Bretagne 21. La Normandie ,, 28. La Gasgogne 4. La Champagne ,, 11. La Bretagne IS. La Touraine „ 25. La Normandie ,, 4. La Champagne „ 11. La Bretagne ,, 18. La Touraine 25. La Normandie „ 1. La Champagne ,, 8. La Br-tagne ,, 15. La Touraine ,. La Gasgogne ,, 29. La Normandie „ 6. Pod p isaiia priporočava vseui Slovencem in Hrvatom v .Jollietu in okolici svoj lepo, na novo urejeni SALOOA7 maja. Pr vi razred kaj i t-1 do Havre veljajo $65 in višje. Glavna ag -neija za Zjed. države in Cauado: 3 BOWLING GREEN, NEW YORK. na vogalu Ottawa in Jackson cesti, Jolliet, Ml. Vedno bodeva točila IZVRSTNO SVEŽE SCHRI\TGOVO in PORTERJEVO PIVO, FINA VINA in DOBRE PIJAČE kakoi WHISKEY itd.: IZVRSTNE SMODKE in OKUSNA JEDIL V s-bodo pri nas dobila vsak čas kakor tudi PRENOČIŠČE za potuioče ii to vse proti nizkej ceni. Toraj Slovenci in Hrvatje v Jollietu in okolici kakor tudi na novo došli iz h tare domovine, ali potujoči skozi Joli«1, obiščite nas mnogokrat SVOJI NAJ GREDO VEDNO K SVOJIM! Se spoštovanjem Martin Bluth & Co., S A LOONER CORNER OTTAWA cV JACKSON STR.. JOLLIET ILL Josip Losar v East Helena, Mont. priporoča svoje grocerijsko blago : kakor tudi OBLEKO, OBUVALA ^a možke, ženske in otroke. Dalje: VINO, FINE SMODKE in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVO. Vse prodajam po najnižji ceni. JOHN BREDL, prop. 358 Ohio Str.,Allegheny, Pa., toči lina vina, likerje in prodaje dobre s m o d k e. Po?' stnik je avstrijski Nem^c, rod »m Č ii. T- či dobro EBER-HART in OBER PIVO. Dobro prenočišče za potnike. Ustanovljena 1884! THE CARNIOLIA GIGAR FACTORY, F. A. Duschek, lastnik. Priporoča posestnikom Beer Salonov in grocerijskih prodajalnic vsakovrstne fine smotke (Cigars) po jako nizkej ceni. Edini izdelevatelj : FLOR DE CARNIOLIA ali „KranjBka lepota Cigars" z barvano sliko. Zaloga izvrstnih dolgih v i r ž i n k z slamo. Na zahtevanje pošiljam cenik (Price list). Naročila se vestno in točno izvršujejo. Uzorce (Samples) kakor tudi večja naročila pošiljam po Expresu prosto in se pri sprejemu nič ne plača, ako se mi gotovi novci, Money Order ali chek pošlje z naročbo vred. Novci se tudi lahko odpošljejo na ,,Glas Naroda". Moi naslov je: F. A. DUSCHEK 328 E. 70 STR. NEW YORK, CITY. Svoji k svojim ! Spretni agreotie se spreimo proti ngodtiim posoiem 1 HOTEL Warenberge G. MARTINI na 5 cesti v Reči Jacketu, Mich., HRVATSKE DOMOVINE SIN glasoviti in proslavljeni zdravnik m /i: m ;m odprl J 130 J. STREIFF & CO., lastnika Greenwich Street, New York (v bližini tiskarne „Glas Naroda"). sedaj nastanjeni zdravnik na So. East corner 10. Walnut Str., KANSAS CITY, M0. in prodaja na DEBELO (wholesale) raznovrstna CALIFORNIŠKA in I H?4®" -It Pref8e^nik velikega nemškega vseučilišča ter predsednik druga VINA, ŽGANJE in LIKERJE raznih vrst, SMODKE in pipeJ zdravnlŠkega Zaradl 8VOJlh Slovenske trgovce vabi, da pri njem kupujejo NAJBOLJŠE BLAGO po NAJNIŽJI CENI. V našem hotelu ostanejo navadno Slovenci dohajajoči Avstrije. Dobra postrežba po nizkej ceni. Prodajamo parobrodne in železniške listke po najnižjih cenah '»""V*- " .......».. '..fill P, y.K.y,.,.,, } y, ,lffB. ^ KNAUTH, NACHOD & KUEHNE No. II William Street. Prodaja in pošilja na vse dele sveta denarne nakaznice, menjire, delžna pisma. Izpoalnje in izterjaj« zapnšeine in dolgcve. Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam, da obiskat moj blagovoli čestokrat SALOON 1206 SCOTT STREET, JOLIET, ILLINOIS, t kterem toiim iivrstno ANHAEUSER & BUSH PIVOali ST T oris PIVO, d.lJe PRISTNO VINO. FIN WHISKEY m raLe LIKERJE ir imam na razpolago dobre SMODKE. ' in p«Sti*ži>i P°8etlte me Parkrat iD prepričali se bodete o dobrej pijači Slika predstavlja srebrno uro z j e d 11 i m p o k r o v o m na vijak (Schraube), na kterem je udelana zlita podoba, bodisi : lokomotiva, jelen ali konj, in stane z d.^rim. Elgin kolesovjem na 7 kamnov samo. . , ^>13.50 in na 15 kamnov samo ^15.00 Na zalit ruvanje s^ razp -iljajo cenik: frankovani. Pošteii.-i postrežba in -mstvo za robo je moj*^ geslo. Zr obilo naručbe se priporočam z vsem poštovaujem : Jakob Stonich, H9. F. MAOT80N STREET. nilCl^D.^ILL zmožnosti pri tamošnjem ljudstvu, priporoča se slovenskemu občinstvu za zdravljenje vsakovrstnih notranji! Mor tudi vnanjii Meznij. Glasoviti in proslavljeni zdravnik, ki se je izučil in prejel diplomo na slove-čih zdravniških vseučiliščih vBe-ču, Monakovem, I New Yorku, Phi-ladelfiji itd. itd. je bil rojen v Sana oboru na Hrvatskem, ima 25 letno zdravniško skušnjo, zdravi najtežje in naj-f»pasnejše človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z žulji in bogatim znan-; jemin skušnjami Dr. G. IVAN POHEK, 8 poŠto van jem Mike Krawf, 1206 Scott Street, Joliet,Ill. JOHN GOLOB, izdelovalec umetnih orgel j se priporoča za izdelovanje in popravo KRANJSKIH HARMONIK Cena najcenejšim 3glas-nim od $25 naprej in treba dati 85 ,,are" Boljše vrste od $45 do $100. Pri naročilih od $50 do $100 je treba dati polovico na račun. Glasovi bo iz jekla, trpežni za vse življenje. Delo garantirano in prva poprava brezplačna. JOHN GOLOB, 303 Bridge Street, JOLIET, 111. Podpisani priporoča v^m Slovencem svoj krasno vrejeni Motel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razuo izvrstno sveže pivo, posebnost pravo iraportirauo plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne smodke in okusna jedila bodem dajal vsem goBtom proti zmerni ceni; na razpolagauje je lepo HszegOj isce _ Posebno Be priporočam rojakom za razne svečanosti, veselice, poroke itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete me obilokrat! Svoji k svojim! Se spoštovanjem Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. jega rojaka Dra. Gjura Ivana Poheka. On je na st30i3in=Le i ~n s^fcOi^d-ZCLO postal je predsed nik dveh večjih medicinskih zavodov in dobil je glas Bvetovnega zdravnika. Radi tega naj se vsakdo, ki boleha vsled onemoglosti, ali na prBih, ušesih, očeh, ali srcu, želodcu,vodenici, mrzlici, glavobolu, naduhi, kataru, pluč-nici, oslabelosti, vsakovrstnihžen skih bolez ih itd. — naj obišče ali se pismeno v materinem jeziku obrne na bvo- uevamo bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljubo pomagati svojemu rojaku in bratu, po krvi in rodu. Dr. G. Ivan Poheku, Kausas City, Mo. Stovani gospod! Naznanjam Vam, da sem Vaša zdravila porabil, in sem hvala Bogu sedaj popolnoma zdrav ter se nemorem boljega počutiti. Zahvaljujem se Vam, da ste mi tako dobra zdravila poslali. Druzega Vam nemorem pisati, nego da se Vam srčno zahvalim in ostanem Vaš dobro znani prijatelj in rojak. K a r o 1 B 1 ažin a, Canion Ferry, Mont. Dr. G. /VAAT F>OH,BK Be je pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju žensk in otrok: v tem je nedosegljiv. kateri nemorejo osebno k njemu priti, naj opišejo natanko svojo bolezen, kako stara je bolezen, in on odpošlje takoj zdravilo in navod, kako se zdraviti. V slučaju, da vidi, daje bolezen neozdravljiva, on to pove dotični osebi, ker neče da bi kdo trošil po nepotrebnem svoj krvavo zasluženi denar. NASVETE DAJE ZASTONJ. Vsa pisma naslovite na : Dr. G. IVAN POHEK, So. East 10. Walnut Str., KANSAS CITY. MISSOURI. A i*...........i