•"T GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJEV NOVO M VJE Lastnika ln Izdajatelja: Okrajna odbora SZDL Novo mesto In Kočevje. — Izhaja vsak petek. Posamezna Itevilka 10 din. Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za Inozemstvo 900 din ali S ameriške dolarja, — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mesto, itev. 616-H-T-24. Štev. 7 (310) Leto VIL NOVO MESTO, 17. FEBRUARJA 1956 Urejuje uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Gošnik. Naslov nredniltva in oprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. Poštni predal: Novo mesto 33. Telefon nredništva in oprave It 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno* založniško podjetje »Slov. poročevalec« « Ljubljani. Za tisk odgovarja Franc Plevel. Šest let Dolenjskega lista Na današnji dan pred še-ftimi leti je izšla prva številka Dolenjskega Usta, glasila Osvobodilne fronte okrajev Črnomelj, Novo mesto in Trebnje. Takratnim okrajnim li-atom se je pridružilo novo pokrajinsko glasilo — Dolenjska je po daljšem premoru spet imela svoj časnik. Skromen po obsegu in nakladi si je novi list začel utirati pot med dolenjske bralce. Začetnih 3000 izvodov naklade je dvignil ob koncu šestega leta svojega izhajanja nad 11.000 izvodov in je v prenekateri dolenjski hiši vsak teden tež-ko pogrešljiv gost, hkrati pa je čedalje čvrstejša vez med domačimi kraji in Dolenjci, ki Uve bodisi drugod po Jugoslaviji ali kot ekonomski izseljenci v raznih državah po svetu. Z leti je postal večji tudi obseg lista, ki pa zaradi znanih težav, s katerimi se otepajo naše tiskarne, še vedno ni tak, kakršnega bi želeli bralci in uredništvo. Sest let izhajanja pokrajinskega časnika Dolenjske prav gotovo ni vzrok za kakršen koli jubilej. Današnja koledarska obletnica začetka izhajanja Dolenjskega lista je le dan, ko se ob prehojeni poti ta hip ustavimo in ozremo na že opravljeno delo. V prvem uvodniku pred šestimi leti je uredništvo zapisalo: »Naša pot *v socializem jc nova, hoditi moramo po neiz-hojenih stezah in treba Je mnogo razmišljanja, mnogo pametnih preudarkov in zdravih domislic. Dom, je postavljen, treba ga je znotraj urediti in si napraviti prijetnega. Za tako delo je potreben nasvet in posvet, skratka potreben je svetovalec. Tak svetovalec hoče in mora postati naš Dolenjski list. V njem bomo prikazovali točno, nepristransko naše življenje, naše delo in napake. Skrbeli bomo, da bo tak, da bo bralec v njem videl sebe kakor v zrcalu ...« In takšen je naš časnik hotel biti v vseh teh letih, odkar izhaja. Včasih se mu je to posrečilo bolj, včasih manj, saj je moral premagovati poleg opravičljivih slabosti svoje otroške dobe tudi celo vrsto drugih težav (selitve v tiskarnah, spreminjanje oblik, pomanjkanje papirja, premalo kadra v uredništvu lista in nenehne finančne ovire), ki so hromile njegov hitrejši razvoj. Navzlic vsem oviram pa je list vendarle napredoval,, nenehno širil krog sodelavcev, dopisni-kov in bralcev in si vztrajno prizadeval, da bi bil pošten informator, dober propagator naše socialistične graditve, konstruktiven kritik, da bi.bil poučen, zabaven in vzgojen v socialističnem duhu. V teh prizadevanjih, ki ostanejo vodilo listu tudi v bodoče, naj bi ga poslej še krepkeje podpirali vsi, ki aktitmo soustvarjajo novo Dolenjsko, sestavni del naše socialistične jugoslovanske stvarnosti. V pokrajinskem glasilu Socialistične zveze delovnega ljudstva naj bi sodelot;al vsak, ki s pisano besedo lahko koristi uresničevanju naših načel in našega dela, tako da bo tudi Dolenj-list eno izmed naših najmočnejših orožij za oblikovanje javnega mnenja in za utrjevanje socialistične zavesti naših delovnih ljudi. Žrebanje prestavljeno na petek, 2. marca! Ker do predvidenem roka uprava lista ne bo mogla razknjiviti vseh predplačil naročnine, smo prisiljeni prestaviti žrebanje na petek 2. marca žrebanje bo ob 9. uri dopoldne v dvorani Doma ljudske prosvete v Novem mestu in se ga lahko udeleil vsak naročnik našega tednika. ?ss nosilci socialistične preobrazbe na vasi 9. februarja Je bila v Novem mestu 5. redna skupna seja obeh zborov okrajnega ljudskega odbora, ki jo je vodil predsednik OLO Franc Pirkovič, navzoči so bili tudi skoraj vsi dolenjski ljudski poslanci. Poleg poročil komisij za statute, za organizac. vprašanja in pravne predpise, za gospodarstvo, za prošnje in pritožbe in komisije za volitve ter imenovanja je bila osrednja točka dnevnega reda poročilo Sveta za, kmetijstvo o stanju kmetijsko gospodarskih posestev in kmetijskih šol v okraju, ki ga je podal predsednik sveta Tone Pire. V razpravljanju o tem vprašanju so poleg odbornikov OLO sodelovali tudi ljudski poslanci ing. Jože Levstik, Niko Šilih, France Kerin in Niko Belopavlovič. Tri kmetijske šole — Grm, MaLa Loka ia Gradac — in 16 kmetijskih posestev — Črmošnji-ce, Okrjuk, Metlika, Poljane-So-teaka, Zalog, Struga, Šenojernej. Klevevž. Družinska vas, Trška gora, Dob, Kostanjevica, Birčna vas, Trsnica in drevesnica Metlika, Jezero-Trebnje in Dvor — oz. skupno 19 socialističnih kmetijskih obratov in kmetijskih sol je na področju 10 občin novomeškega okraja. Nj.hova vloga je že dolgo znana in obstaja v tem, da so posestva poleg kmetijskih zadrug glavni nosilci socialističnega preobraževanja naše vasi. Posebno na zaostalem Dolenjskem so njihove naloge toliko večje, saj je treba tu bolj kot marsikje drugje orati globoke brazde za napredno kmetijstvo, za dviganje kmetovega znanja in razširjanje njegovega splošnega obzorja. Dolgo je že znana po 9vetu resnica, da za boljši in večji kos kruha ni dovolj samo pridnost ali srednjeveško garanje od jutra do trde teme, pač pa je delo treba združevati s pridobitvami znanosti in st ga olajšatu s pripomočki, ki jiih danes že v precejšnji meri daje naša mlada socialistična industrija. Sami pa vidimo, da v kmetijstvu še nismo prelomili z zastarelimi na/zori in s starimi načini dela, da se mnogo kmetov krčevito oklepa samo naukov starih očetov in pradedov in da gospodarijo prav tako, kot so pred 50 ali 100 leti delali na njihovi zemlji predniki. Večina dolenjskega prebivalstva živi od kmetijstva, ki je najmočnejša gospodarska panoga v okraju. Dobro vemo, da v zadnjih letih kmetijstvo ni sledilo hitremu razvoju industrializacije. Naš nadaljnji gospodarski razvoj pa zahteva tudi na tem področju prelom. Od kmetijstva zahtevamo zdaj večjo prolzvodn/jo, boljše izkoriščanje zemlje in vključevanje novih površin v kmetijstvo, eri čemer bo pomoč skupnosti poslej, ko so že zgrajeni temelji za tndu-strializaoijo in elektrifikacijo države, posvečena v znatni meri pravtem naporom. Prav tako rudo vemo, da morda še boilj kakor drugod v našem okragu prevladuje nizka tržnost kmetijstva, zaradi katere le mali o prispevamo k splošnim družbenim potrebam. Če hočemo z vsem tem prelomiti in starki viden korak naprej, bo treba spremeniti predvsem stališče do proizvodnih sredstev na vasi in utrdki prave socialistične odnose. Družbena vloga državnih kmetijskih posestev in kmeti jakih šol je pri reševanju teh vprašanj prvenstvenega pomena. Socialistični kmerliski obrati morajo postati središče in vzor naprednega gospodarjenja, ki bo šala za vso okolico. Marsikaj 9» pri tem RAZPIS 2A STALNE NASTAVNIKE PRED-VOJAŠKE VZGOJE Okrajni ljudski odbor Novo mesto razpisuje 12 mest za stalne nastavnike predvojaške vzgoje. Imenovani stalni nastavnik! bi bili v času taborjenja komandirji vodov na taborjenju, v zimskem času pa bi prevzeli dolžnost stalnega komandirja občinskega centra. Mesečni prejemki po dogovoru in uredbi. V poštev pridejo rezervni po-šadijski oficirji in podoficlrjl, ki so končali nižjo srednjo šolo Prošnje in življenjepis poslati Tajništvu za prosveto in kulturo OLO Novo mesto najkasneje do 4. marca 1956. Prošnje lahko pošljejo tudi rezervni podoficlrjl, ki nimajo končane nižje srednje šole. Tajništvo ea prosveto in kulturo OLO Novo mesto vzgojnem delu dosegla doslej tudi naša posestva, posebno pri uvajanju strojnega dela, pridobivanju semen, vzrejt-plemenske živine in njeni selekciji, pri vzgoji sadnega in trsnega materiala in ped. Lahko bi dosegla rudi znatno več, če se vsa leta ne bi morala boriti z neštetimi težavami, ki 'ih podobna državna posestva drugod niso poznala. Težave, ki so doslej ovirale doseganje večjih uspehov Razen kmesijske šale na Grmu m Mali Loki so vsa ostala socialistična kmetijska posestva v okraju nastala po osvoboditvi na nekdanjih zemljiščih veleposestev in opuščeni zemlji odseljenih Hočevarjev. Zaradi borb so bile skoraj vše stanovanjske in gospodarske zgradbe prejšnjih veJaposestev uničene, zemije od leta r941 dalj« n. bila gnojena in oskrbovana, za strokovne delavce pa ob ustanovitvi takih .poseste/ po letu 1945 največkrat ni bilo stanovanj. Posestva niso imela živine, ki jo je bilo treba šele vzrediti, kar je spet oviralo razmah poljedelstva, majhen stailež živine pa spet ni dopušča! izJočanja živali s slabo proizvodnostjo Posestva so morala prevzeti zgolj zemlijišča brez osnovnih strojev in orodja, v glavnem pa tudi niso imela — in Še zdaj nimajo — nobenih gozdov. Zairadi vsega tega so težko dobivala strokovni vodilni kader in kvalificirane delavce, boljši delavci pa so zairadi ugodnejših delovnih pobojev raje odhajali drugam, saj so bile plače na takih posestvih dolej *y H iz je. čeprav je tudi to deio ougov^/ao. če prištejemo k vsemu temu še »talne težave glede obratnih in investicijskih kreditov — dasiravno te je Je precej zgradilo na posestvih, predvsem hlevov, silosev, nahaja- lišč, skladišč, vodovodov, melioracij itd. — potem moramo razumeti, s kakšnimi nevsakdanjimi težavami so se sedanja državna posestva v okraju morala boriti. Zares niso jnela najboljših možnosti, da bi ob vsem lahko vedno organizirala najnaprednejšo kmečko proizvodnjo, ki naj bi bila vzor ostalim privatnim kmetom. Več družbene kontrole tudi na to področje Nepravilno bi seveda bilo valiti krivdo za razne neuspehe zgolj na opravičljive vzroke, ki posestvom niso dovoljevali bolijšega razmaha. Treba je pogledati, kakor je dejaj na seji poslanec Niko Šilih, da smo vsa leta pa le precej investirali v državna posestva in njihove zgradbe. Ko govorimo o pomanjkljivem delu posameznih socialističnih kmetijskih obratov, se moramo tudii vprašati, kdo gospodami na državnih posestvih in kako dela. Skoraj povsod lahko pri tem ugotavljanju naletimo na veliko raznih malomarnosti, zanikrnosrl, pomanjkanja odgovornosti do socialistične družbe in pomanjkanja vol]e nekaj ustvariti. Marsikje lahko ugotovimo, da skušajo posamezni ljudje na drž. posestvih skrivati svojo zanikrno« za »pomanjkanjem investicij«. Če pogledamo kmetijsko šolo na Grmu, ki je bila nekoč vzor naprednega kmetijstva, moramo ugotoviti, da je dana« zamikrnost vzrok, da šola tega slovesa nima več. Zato je treba dobro pogledati, koga damo v vodstvo takih posestev, družbena kontrola nad delom posestev pa bi prav tako morala biti znatno vezja kakor je bila doslej. Ob vsem tem pa je seveda predvsem treba imeti voljo, nekaj ustvariti. Kjer re ni, bodo zaman vse inve-sticiije in od takega državnega posestva ne bo imela okolica nobene koni«K, pač pa skupnost precej škode. Nadaljevanj« na i. strani Ko smo že mislili, da zime skoraj ne bo, nam je nametala snega in pritisnila z mrazom. 8. februarja zjutraj je padlo živo srebro v Novem mestu na —19,6 stopinj Celzija. NovomeŠčanI so se šalili, da je na kandijskem mostu 38 stopinj mraza — 19 v mestu, 19 pa v Kandiji... — 15 februarja zjutraj pa so meteorologi zabeležili v Novem mestu najnižjo temperaturo celo —24 stopinj Celzija. Medtem pa poročajo iz južnih predelov Jugoslavije' o hudih vremenskih katastrofah, plazovih in snežnih zametih, pri katerih jc v Makedoniji izgubilo življenje več desetin delavcev, graničarjev in vaščanov. Izšla je 1. štev. Uradnega vestnika okraja Novo mesto Prejšnji teden je izšla prva šte-' vilka Uradnega vestnika okraja Novo mesto, ki je od 25. januarja 1956 dailje uradno gViCo novih ljudsk.h odborov, občin in okraja. Po sklepu 5. skupne seje obeh zborov OLO bo »Uradni vestnik okraja Novo mesto« finančno samostojen zavod. V vestnik u bodo OLO in ljudski odbori občin objavljali i vse predpise, odloke, odredbe in odločbe, razne razpise natečajev, izvlečke iz zaključnih računov gospodarskih organizacij, poročila o delu ljudskih odborov in njihovih organov in podobne objave. Prvo številke so prejeli vsi ljudski odbori, uradi, gospodarske in družbene organizacije ter zavodi v novome- škem okraju, naročila pa zbira do 29. februarja 1956 uredništvo Uradnega vestnika v Novem me-« sru, Ljubljanska c. 2 (stavba OLO). Na Uradni vestnik se lah-" ko naroČijo tudi posamezni dr* žavljani. Uradni vestnik okraja Novo mesto bo koristil vsakomur, ki sc zanima za objavljanje predpisov in drugih aktov ljudskih odborov. Prva številka je izSla v okusni, pregledni obliki. Uradni vestnik tiska tiskarna »Urška« v Kočevju, odgovorni orednik Usta pa je Mak? 5orn. Letna naročnina bo določena naknadno, bo ;oa minimalna, ker bo del stroškov za glasilo kril OLO Novo mesto. JANEZ ZUNIC. predsednik OBLO Črnomelj: Prizadevnost volivcev črnomaljske občine ODLOKI M SKLEPI ZADNJE SEJE 0L0 Na seji obeh zborov OLO Novo mesto je bil med osiUHmd spTejet tudi sklep o obveznem fluorografiranju (slikanju pljuč) na področju prejšnjega okraja Novo mesto in občine Kostanjevica—Podbočje. Sprejetd so MU predlogi o prenosu zdravstvenih domov, zdravstvenih postaj in lekarn v ibčinah v pristojnost občinskih ljudskih odborov. OLO je sprejel garancije za kredite Mizarskemu podjetju Sentijernej. Pekari j i Mokronog, Kmetijskemu posestvu Trška gora in Kmetijskemu posestvu v Šentjerneju. Potrdil je tud' spremembe v tarifnih pravilni- kih podjetij »Gorj anoi«, Elektro Novo mesto, Bnivsko-frizerskem Podjetju Črnomelj, SGP Pionir, Industrije perila in rudnika Ka-nižanice. Za ravnatelja Splošne bolnice jo bil Imenovan dr. Slavko Per-za direktorja Veterinarske bolnice v Novem mestu pa veterinar Karel Gunde. Imenovana je bila tudi komisija za organizacijo odkupa preko K7,, komisija za volilne imenike, revizrijska komisija za potrjevanje gradbenih načrtov in imenovan nov upravni odbor Splošne bolnice v Novem mestu. Za novega ravnatelja kmetijske šole na Grmu je bil Imenovan ing. Milan Bračlka. Občina Črnomelj letos tretjič praznuje svoj občinski praznik. Ta praznik je vezan na velike zgodovinske dogodke iz NOB, zlasti na dogodke v srcu Bele krajine — v Črnomlju, Zato si je občina izbrala za svoj praznik 19. februar, dan zasedanja SNOS, ki predstavlja važen metjnik v razvoju NOB in nadaljnje graditve ljudske oblasti. V znamenju priprav na občinski praznik so organ-! oblasti in delavskega samoupravijanja, kmetijske zadruge, politične in družbene organizaeje poživile svojo delavnost tako, da vsklaijujejo svoje delo s smernicami, ki nam jih narekuje naš boj za nadailjnji socialistični razvoj na vseh področjih družbenega življenja. Organi delavskega upravljanja poleg vsakodnevnih proizvodnih nalog, ki jih imajo, prizadevno skrbijo za čimveč jo, čimkvalitet-nejšo in cenejšo proizvodnjo. Za- to se trudijo, da utrdijo svoje vrste ki postavijo svoje proizvodne naloge tako, da si zagotove čim-boljši uspeh. Po' vseh opažanjih sodeč, bodo delavski sveti in kolektivi kot celota spričo prakse, ki so si jo v času svojega obstoja pridobili, svoje naloge obvladali. Z veseljem ugotavljamo, da pravilno in dosledno izvajajo predpise in go-spodariijo i zaupano jm družbeno lastnino. So pa še vedno v vseh delovnih kolektivih (v enem več, v drugem manj) napake, ki otežkočajo delo organov upravljanja. Te napake so v tem, da delavski sveti ne dobijo pogosteje ,in pravočasno vseh potrebnih proizvodnih analiz, bodisi v materialnem ali finančnem pogledu, kakor tudi nt problematike, ki je s tem v zvezi. Zato delavski sveti ln kolektivi kot celota pravočasno ne zvedo za vzroke, zakaj proizvodni naloge niso dosledno uresničene. VREME TA CAS O!! 17. DO 26. II. Mraz bo trajal dalje. Od časa do časa lahne snežne padavine, rme* eno do trl-dnevne razjaa-ittvo. V Jasnih nočeh hud uiraa. Letos praznuje občina Črnomelj tretjič svoj občinski praznik. — 19. februar nas ipominja na prvo zasedanje SNOS, ki je v Črnomlju sprejel zgodovinske tklepe o graditvi ljudske oblasti In slovenske državnosti v okviru FLRJ. O b 12. obletnici lega zasedanja in občinskem prazniku ČESTITAJO OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ČRNOMELJ — OBČINSKI KOMITE ZKS ln OBČINSKI ODBOR SZDL ČRNOMELJ vsem občanom In ostalim delovnim ljudem nale domovine k temu pomembnemu prazniku in želijo, da bi nadaljevali pot, ki so Jo začeli naši prvoborci, da bi še nadalje vlagali svoje UJe v dograditev nale socialistično domovin«! Zato bo potrebno te nepravilnosti v bodoče odpraviti, kar bc moral storiti zlasti knjigovodski kader v podjetjih, ki mora imeti svoje delo na tekoHem. Kakor je v organih delavskega samoupravljanja opaziti- velik napredek, tako je viden napredek, zlasti po reorganizaciji, tudi na drugih področjih družbenega u-pravijanja, bodisi da je to v občinskem odboru, njegovih svetih, komisijah in krajevnih odborih. Zlasti pa postajajo vse bolj pomembni zbori voluvcev. Zbori volivcev kot temeijni organi ljudske oblasti veliko bolj aktivno razpravljajo o posameznih gospodarskih, zdravstvenih, prosvetnih in drugih družbenih vprašanjih. Zlasti je živahna razprava o raznih komunalnih vprašanjih. Zbor volivcev v DcMičah je razpravljal o popravilu poti, kritiziral je nepravilno uporabo gozdnega sklada in priporočal, da «e naj sklad uporabl'ja predvsem za pogozdovanje in manj za popravilo gozdnih poti. Na tem zboru so kritizirali odkupno zadružno mrežo, kj ne kaže razumevanja za organizacijo odkupa mleka, dasi bi ga kmetje radi prodali. Mislim, da so take razprave važne in spodbudne tako za deio občinskega ljudskega odbora kakor za delo njegovih organov in kmetijskih zadrug. V Bojancih, kjer jim primanjkuje vode, zlasti v poletnih mesecih, vas še nima elektrike, ima slaba dovozna pota. Zbor volivcev j« razpravljal o teh vprašanjih in dal zelo dobre predloge. Dalje so zbori volivcev razpravljali o ureditvi šolskih vrtov in Šol, o obnovi še nedograjenih in v vojni pozganih vasi, gradnji gnojnih jam (Griblje), o upravljanju s splošnim ljudskim premoženjem, ki je še vedno neurejeno. Razpravljali so o delu KZ in njeni Vlogi za povečanje kmetijske proizvodnje. V DragatuŠu je pereče vprašanje izsuševanje večjih travniških površin. Zlasti so zbori volivcev ugotavljali, kako potrebno je razviti razne obrti in dali so predloge za ustanovitev obrtnih kovinskih, dekcromehanJčnih, kovaških, ko- ikupnoMu. larskih in sodarskih ter krojasko* šiviojskih delavnic. V Adležičih j« možnost pridobivanja dobrega kvalitetnega marmorja itd. Značilno za zbore volivcev je, da so ljudje povsod pokazali veliko volje in pripravljenosti, da tudi sami pomagajo v materialu in denarju. To potrjuje zrelo gle-danje volivcev na reševanje splošnih komunalnih družbenih vpra* šanj. Sveti pri občinskem ljudskem odboru, ki jih je 13 in je vanje vključenih 87 državljanov, se, vsaj nekateri, kot so svet za gospo* darstvo, komunalne zadeve^ zdravstvo, kmetijstvo, mino se* stajajo in pretresajo predloga zborov volivcev, ižčejo možnosti rešitve predilogov ki kažejo veli* ko volje za delo. Vendar naletijo na trenucno nerešljive težave, čeprav to tudi ljudje pripravljeni prispevati avoj dele/., to pa zato, ker občinski ljudski odbor in sveti & nimajai dovolj trdne materialne osnove^ da bi nekatere, včasih rudi lažje prob'eme, rešili. Mislim pa, da bomo z mobili* zacijo neizkoriščenih rezerv, do» brim gospodarjenjem, z ustvarja« njem dohodkov tudi tam, kjer st do sedaj niso ustvarjali pa bi so lahko, uspeli rešiti marsikaka vprašanje, ki se nam zdi še nerešljivo. Gospodarska osnova občine j« spričo nalog, ki jih ta ima, še ve* dno šibka. Vsak odbornik občin* skega odbora, političnih in druž* benih organizacij in vsak prebi* vaiicc občine pa je odgovoren, da to gospodarsko osnovo razvijemo, okrepimo in pri tem ne varčujemo ne svojih fizičnih ne materialnih $11. Kajti nadaljnji razvoj in na« predek materialne osnove družbo, ki jo tvorijo njene proizvajalna sile kot osnovni pogoj za napre* dek tudi na drugih področjih na* šega družbenega življenja, je oda visen predvsem od nas samih. S temi ugotovitvami borna] praznovali svoj tretji občinski praznik, ki nam bo brez dvoma vili še več volje pri delu za pro* cvit naše občine, s tem pa maSa celotne sociailivricne dtružbeu4 r Stran S ■ »DOLENJSKI LIST« % Stev. 7 (310J nosilci socialistične preobrazbe na vasi Nadaljevanj« • prve strani. Za lzboljSanje kmetijskega Šolstva na Dolenjskem Letos proslavlja kmetijska šola na Grmu 70-ietiiico svojega delovanja, ki je znano po vsej Slovenija jn izven nje. Že sedemdeset let je tega, kar so se ljudje na Doilenjskem zavedali, kaj jim pomena za napredek dobra kmetijska Šola. In vendar je ugled šale danes tnanjži kakor je bU nekoč, stavilo gojencev, zlasti dolenjskih fantov, pa je daleč pod zmogilji-vostjo šole. Prav na Dolenjskem, ki živi pretežno iz kmetijstva, pa bj moralo kmetijsko šolstvo uživati med kmetovalci več zanimanja, saj si brez umnega, naprednega gospodarjenja ne moremo predstavljati, kako naj pokrajino dvignemo iz dosedanje nerazvitosti. Kie so vzroki za slab obisk v kmetijskih šolah na Grmu in Gradacu? Na padanje uspehov šole je vsekakor vplivala nestalnost vodilnega kadra na Grmu, nepravilen odnos med teorijo in prakso na šoli, slaba povezava šole s terenom in kmetijskimi zadrugami, vprašanje vzdrževalnine, kakoi čudi zastarelo nazlranje dolenjskega kmeta, da za napredek kmetijstva ni potrebna nobena posebna izobrazba. Medtem ko j« obisk gospodi ni jske šole na Mali Loki vsako leto zadovoljiv (leto« ima 48 gojenk, od teh pa le 15 dolenjskih deklet), imata kmetijski šol'. Grm in Gradac skupno komaj 26 gojencev. Značilno za mnenje dolenjskega kmeta o kmetijskem šolstvu je tudi dejstvo, da so letos "organizirane v okraiju le 4 kmetiijako-goapodarske šole ■' (v Šentjerneju, Mirni peči, Trebnjem in Mokronogu j, medtem ko je takih šol v okraju Ljubljana nad 30. Da bi bfeo£jSa&3 razmere v kmetijskem šolstvu, so odborniki spre- i'eli prea'log predsednice sveta za oLaovo prof. Eme Musar, da naj bj kmetijski šoli Grm in Gradac združili v eno s sedežem na Grmu, ki naj bo enoletna kmetijska kola z vzporedno dvoletno zimsko kmetijsko šolo. Posestvo šole naj bo predvsem učilo za gojence, ne pa pridobiten obrat. Šolam je treba zagocovki potreben strokovni kader, njihova posestva pa aromdirati. V šolah je treba uredit, vprašanje notranje organizacije šol in zajamčiti pravilno so- razmerje med poučevanjem teorije in praktičnim delom, ki mora biti približano potrebam vasi. Če bo urejeno vse to, bo tudi dotok v šole večji. Različni zimski kmetijski tečaji naj bi bili v bodoče predvsem na posestvih, kjer bi bili obiskovalcem zajamčen zlasti praktičen pouk. Ostali ukrepi za utrditev državnih posestev Po razpravljanju in' kritičnih pripombah so odborniki sprejel) sklepe, ki naj zagotovijo utrditev socialističnih kmetijskih obratov, saj bo od njilhovega dobrega dela imeil korist sleherni kmet v okraju. Sklenili so, da bo posebna širša komisija proučila vprašanje posestva Mestni log v Metliki. Proučeno bo vprašanje združitve kmetijskega posestva Črmošnjlce in Poljane-Soteska z Gozdnim gospodarstvom Novo mesto, s čemer bi ustanovili kmetijsko-goz-dno gospodarstvo na področju Roga, podobno takemu gospodarstvu v Kočevju. Vprašanje priključitve gozdov posestvom, ki jih zdaj nimajo, izgradnje stanovanjskih objektov, poti, vodne oskrbe itd. bi blllo tako najceneje in najbolj" gospodarsko rešeno, Dohodkj iz kmetijstva in gozdarstva pa bi šli v korist razvoja obeh panog. Odborniki so tudi potrdili, da ]t treba zagotoviti posestvom potrebne kredite, zgraditi najnujnejše stanovanja za delavce na posestvih, izdelati ureditvene načrte za posestva in šole Grm, Malla Loka, Trška gora, Črmošnijice. Šentjernej in Dob. Povsod bo treba uvesti akordno delo in z zadostnimi, obratnimi sredstvi zagotoviti stalnost kvaiHficirajiih delavcev na drž. posestvih. S pomočjo skupnosti bodo državna posestva in kmetijske šole ram, ko bodo uredila najnujnej-pereča vprašanja, lahko posvetila težišče svojega dela namenom zaradi katerih so bila ustanovljena. Posestva bodo zato še naprej skrbela v živinoreji zlasti za vzrejo plemen Jakov, mlado živino in za proizvodnijo mleka za novo milekarno v Novem mestu, kateri bodo sama poš-ljaia do 1/6 potrebnih količin. V poljedelstvu bodo skrbela za pridelovanje vseh potrebnih semen in za različne sortne, gnojilne in druge poizkuse, za sadiarstvo in vinogradništvo pa bodo oskrbovala kmetovalce s kakovostnim sadnim in trsnim materialom. Vzorno urejena posestva bodo šola naprednega kmetijstva, kjer bodo kmetje lahko dobivali vse potrebne nasvete in si v praksi ogledali vse, kar jih zanima ln kar je v kmetijstvu novega in naprednega. Ljudska oblast bo to pomagala uresničiti. Bo kaj s trebanjsko postajo? O potrebi obnove železniške postaje v Trebnjem smo že večkrat pisali, čeprav se nam zdi, da je vsaka beseda odveč. Postaja je biia undčena med voj-* no. V desetih letih po vojni so bile obnovljene vse postaje cd Ljubljane do Novega mesta, bi- 1<» ic TirrnVn'h Mld' v«* n^v'h, le Trebnje in Grosuplje sta izjemi Na Gi'ssu{iijem ii,ia o vsaj eno stavbo in sedaj tudi že novo postajno skladišče, v Trebnjem pa je še vse tako kot leta 1915, samo da še v slabšem stanju. Več kot 400 potnikov, ki vstopajo ali izstopajo dnevno na tej postaji, zlasti pa tisti, m čakajo ali pa prestopajo, to najbolj vedo in občutijo. Nimajo nobenega zavetišča ne strehe, nimajo kje odloži*)! prtljage. Najslabše je za Usta potnike, ki ne dobe zveie, ker je njihov vlak odpeljal prej. Tudi takih primerov ni malo. Razprava o načrtih nove postaje, o kreditlih, o tem, kdaj se ho ra^p'i gr?f*!f' r*H «-» vsa leta po vojni. Ko je bil kredit, ni bilo načrtov, ko so MU končno narejeni' in odobreni načrti, ni bilo prevzemnika gradbenih del in podobno. Končno je bil določen pričetek gradnje v aprilu lani (mislimo, da ne za prvi april), ker so bili načrti in kredit. Iz neznanih raslosov je bil pričetek gradnje odložen na september, pa tudi ta rok je ostal samo pri obljubi. Občinski ljudski odbor Je, potem ko so to vprašanje ponovno obravnavali zbori volivcev in množične organlizac'je. 31. januarja letos poslal Direkciji drž. železnic v Ljubljani vlogo, g katero v imenu prebivalcev m celotnega gospodarstva občine prosi, da se t gradnjo nove postaje prftčne to pomlad. Poleg gospo- darskih ln sploinih koristi, M narekujejo takojšnjo obnovo postaje, so tudi turistični razlogi-Gradnja avto ceste v neposredni bližini bo promet na postaji še povečala, čeprav je že sedaj trebanjska postaja ena najbolj prometnih na dolenjski progi. Prepričani smo, da bo nal list letošnje poletje lahko prinesel članke in fotografije 0 gradnji postaje v Trebnjem, jeseni P» poročal o slovesnostn, ko bo nova postaja izročena svojemu namenu. Eli se je Francki Kos res zgodila krivica? Občnt zbor gasilcev v N0V0TEKSU Pred kratkim so gasilci Novo-teksa podati na občnem zboru poročilo o delu preteklega leta. Udeležba je bila zelo dobra, kot gost pa je prisostvoval brigadni poveljnik Janko Mtšlgoj. Iz poročila in razprav smo razbrali, da se bili naši gasilci lani zelo agilni. Za razširitev znanja so organizirali razne tečaje, katere so obiskovali moški ln ženske. Tako se je usposobilo nad 30 zelo dobrih gasilcev, poleg tega pa so poslali nekatere na vtSje tečaje za dosego višje kvalifikacije. Lani so sodelovali pri vseh požarih, ki so nastali v podjetju, in jih hitro zadušili, tako da niso povzročili nikakršne Škode. Sodelovali so na sektorskih vajah v Bršllinu in so s svojo izurjenostjo dosegli prv0 meto. Pa tud', dekleta s0 zelo uspela in ne zaostajajo za moškimi, NaSi gasilci upalo, da bodo v bodoče Imeli se večje uspehe, ker se zavedajo svojih dol*nostt ln ker čutijo vso podporo podjetja. Na koncu občnega zbora Je zaslužnim gasilcem predal častna odlikovanja tovariš Janko Mlii-goj in tako dal priznanje za ne-utrudljivo ln vestno delo pri čuvanju ljudskega premoženja. Nekateri naJbolj5< gasilci so prejeli tudi denarne nagrade. mlajSi pa pohvale Upajmo, da bodo naši gasilci rudi prihodnjem letu tako napredovali v strokovnem znanju ln da bodo vedno pripravljeni pomagati, kjer jih bo klicala dolžnost. Slavko Doki. Trgovska zamenjava z Burmo Pred "dnevi je bila odposlana z Reke prva pošiljka tekstilnega blaga za Burmo. V zameno so iz Burme poslali za potrebe naših tovarn 1000 ton bombaža. Sporazum določa, da bo Jugoslavija izvozila v Burmo tekstila v vrednosti milijon dolarjev v zameno za bombaž. Posebna gospodarska delegacija bo v kratkem odpotovala v Burmo, kjer se bo z njihovimi strokovnjaki posvetovala o okrepitvi gospodarskih stikov med obema državama, kot je bilo dogovorjeno lani ob obisku Burmanskega premiera TJ Nuja. tQc/ tedna do tedna Španijo, trdnjavo fašizma in najhujšega klerikalnega mračnjaštva, pretresajo v zadnjih dneh neredi. Kar je dolga leta po porazu revolucije tlelo v tej deželi, ki jo je pred malone dvema desetletjema usužnjil falan-gistični diktator Frauco ob od kriti podpori Hitlerja in Musso-linija, je začelo zdaj prihajati na dan. Minuli četrtek je na madridski univerzi prišlo do srditih spopadov, v katere je morala poseči tudi policija. Po teh ve likih študentskih nemirih, ki Še niso zaključeni, so zaprli skupino vodilnih falangistov, češ da so zahtevali svobodne volitve za kongres študentov in svobodnejši pouk na univerzah Med aretiranimi je tudi zet diktatorja Franca. Tem nemirom so sledili odstopi nekaterih voditeljev univerze v Madridu in aretacije več izobražencev. V torek pa je prišla iz Sevllje vest, da so študenti ondotne pravne fakultete podprli akcijo svojih tovarišev iz Madrida. To kaže, da se Fran-covi vladi kllub vsem ostrim ukrepom, ki jih je storila — med drugim gre za odpravo dveh členov ustave, in sicer o prosti izbiri kraja bivanja in o postopku pri aretacijah — nI posrečilo omejiti nemirov zgolj na Madrid in jih prikazati kot »družinski prepir« v falangistič-nl stranki. Značilno je namreč, da Je vrenje na španskih univerzah, ki je do nedavna imelo samo obliko kritike učnih načrtov, ki naj bi z mladine napravili zveste, neprosvetljene hlapce falan-gističnega režima in Cerkve, preraščalo čedalje bolj v obliko odkritega- protifrankističnega protesta. Značilno je tudi to, da je bila povod za četrtkove spopade falangistična spominska slovesnost, na kateri so mo- drosrajčnlki pozdravljali po farf šistično. \ 1 Zato jo seveda smešna razlaga, da so ukinili dva člena usta« ve, aretirali vrsto ljudi samo zavoljo upora v močno zrahljani Francovi druščini. Veliko verjet-. neje je, da so ti Francovi ukrepi posledica hude bojazni, da bi utegnilo priti do nemirov širšega obsega. Ni namreč verjet* no, da bi bilo treba zavoljo ne* mirov med študenti uvesti nekakšno izredno stanje, če bi na bilo nevarnosti, da bi to vrenja preraslo meje univerz. Po drugi strani pa tud? nI treba prezreti dejstva, da' so so uporniki pojavili ravno v vrstah Francove stranke. Ce se je Francu doslej posrečilo, da Jo preprečil, da bi trenja v njeg<*r vi stranki prišla javno do izra-* za, mu je tokrat spodletelo celo v lastni stranki na najbolj kočljivem problemu, ki je enak tako na španskih univerzah kot v slednji španski vasi ali mestu* Španija ni nikdar dolgo trpela nesvobode, neštetokrat se je zari jo borila v svoji zgodovini* Pred naskokom falangističnih, nacističnih in fašističnih hord se je morala ta svoboda španskega naroda sicer umakniti t? srca in misli ljudi te sončno dežele, znane po globokih mislecih, čudovitih umetnikih ln pogumnih svobodoljubnih Wu-deh, ki ne trpe okovov in verig: suženjstva. Toda njen ogenj nI ugasnil. To pa je poglavitno. Nehvaležna stvar je napovedovati razvoj dogodkov. Toda eno je gotovo: nedavni nemiri v Španiji niso zadnje dejanje velike drame, v kateri igra glavno vlogo špansko ljudstvo, ampak uvod v vrsto spopadov, v katerih bo Francova diktatura doživljala poraze, dokler ljudstvo pred ali slej ne bo zavedno pometlo z njo. želimo, da posestvo Klevevž pojasni Z dopisom z dne 3. 2. 1958 Stev. 41/56 je državno posestvo Klevevž sporo5ilo krajevnemu odboru Zveze borcev v Skocja-nu: »Na dopis Okrajne gozdne uprave Novo mesto smo pripravljeni odstopiti zaprošeno količino drv Jožefi Mencin poti pogojem, da nam uprava za go zdaistvo dodeli posek dvakratne količine brez plačila gozdne takse. Martin Kranjc Upravnik Gre za partizansko mater Jo-lefo Mencin iz Stare vasi pri &kocjanu. Živi čisto sama in je brez drv. Zveza borcev je posredovala in bila pripravljena tudti plačati drva. Po krivdi državnega posestva Klevevž je Mencinova sedaij brez drv. Zakaj uprava posestva zahteva prav pri uslugi partizanski materi, ali pa sploh, tako proti-uslugo, ki kaže na izsiljevanje? Želimo, da uprava to javno pojasni. Ta zadeva je bila obravnavana na občnem zboru ZB za okraj Novo mesto. Pred seboj imam dolgo pismo, kjer pisec sprašuje, kako da se je priipetlla, taka krivica starj delavki Francki Kos iz Bukovice pri Ribnici. Kosova je bila v službi v Opekarni Ribnica od leta 1938. Ko je januarja letos prejela plačo, je ugotovila, da je bila plačana 8 din premalo na uro. Zato plače ni hotela vzeti in jo je vrnila v pisarni Opekarne. To nepravilnost pri plač,' da Je zakrivil Franc Zbacnik. Spor med delavko in obratovodjem se Je večal 1n tako je prišlo, kakor stoji v pismu, da j! je obratovodja ukazal sreidii dela, nafl delovno mesto takoj zapusti in da zanjo ni več zaposlitve v Opekarni. Ženska Je sedaj Je trt tedne brez zaslužka in brez možnosti za preživljanje. Stara je 51 let ln brez svojih ljudi. Naj omenim le to, da stoji v pismu, zakaj nI sindikalna podružnica zaščitila delavko pred nepravilno odpovedjo, ki bi morala biti, če bi bili zato vzroki, 14-dnevni odpovedni rok. Gotovo je o sporu med delavko Kosovo ln nadrejenim Zbačnikom vedel tudi upravni odbor »radikalne podružnica, saj je Opekarna raz- meroma majhen kolektiv. Naj pripomnim, da iz pisma nisem mogel razbrati, da bi sindikalna podružnica količkaj posredovala v tem »poru in dala pravilni zaključek. V kolikor Je bila Kosova nepravilno odpuščena, zasluži podjetje vso grajo, Tavnotako tudi sindikalna podružnica, ki ni tega preprečila. V kolikor pa Je vmes kaj drugega ln bi Kosova zaslužila tako odpoved, bi tudi v tem primeru morala slnd'kalna podružnica raztolmaetti svojim članom, zakaj -le bila delavka odpuščena. Vedeti moramo, da gre tu za živega človeka in ne za Številko. Pričakujem, aa t*, sindikalna podružn ca dala javni odgovor na to vprašanje. Karei Oražem 10.000 dinarjev za kvadratni meter zemlje . . . Ce mistte, da je to sredi velemesta ali dđ je to pred-pustna šala, se motite. Se to lahko povemo, da je to najnižja cena, ki bo še narasla. Čigavo posestvo se bo po tej ceni zemlje povečalo za dva kvadratna metra, bo odločilo sodišče. Prevažanje rudarjev na delo Delavski svet rudnika Kaniža-rica je sklenlj, da bo v zimskem času nudiil onim rudarjem, ki stanujejo daieč od rudnika, brezplačni prevoz na delo in z dela. Že poldrugi mesec prevaža rud-n'žfki kamion na približno 7 kilometrov dolgi relaciji Kanizari-ca — Nerajec dnevno po 32 rudarjev. En teden dovaža kamion delavce na dopoldansko, naslednji teden pa na ipopoldansko izmeno, tako da je delo kar najmanj moteno. Oddaljen« rudarji se prav dobro zavedajo kolika je žrtev celotnega kolektiva, da so ona lahko razbremenjeni naporne hoje, zarjajo, da so stroški prevažanja delovne sile za rudnik sorazmerno visoki in da je, kot pokaže ka'lkulativnl račun mnogo bolj rentabilna izgradnja rudniških stanovanjskih kolonij. Pb Pred nami je starodavno pravdarstvo za zemljo v novi dobi. Gre za dva kvadratna metra navadne obdelovalne zemlje v vasi Praproče pri Sentrupertu. To je sporno »ozemlje«, za katero se borita kmet z 9 hektari obdelovalne zemlje in kmetic z 61 ari obdelovalne zemlje. Dosedaj znašajo stroški za to pravdo že okoli 20.000 din. Ker pa se bo pravda nadaljevala na okrožnem sodišču, v Novem mestu, se bodo stroški nedvomno povečali. Ob državni cesti Trebnje— Mokronog pri vasi Praproče ima Ignac Cugelj, kmet z devetimi hektari obdelovalne Prometne nezgode Vozniki motornih vozil le vedno ne vedo, kaj je njihova dolžnost ob prometnih nezgodah. Tako je voznik lažjega tovornega avtomobila H-1416 Luka Kožnjak povzročil] težjo prometno nezgodo k,| traja samo na eno stran rudi na cesti v Šentjernej« na Dolenj Dijaški dom Borisa Kidriča V Črnomlju Nepravilnosti pri davčni zterjavi v Semiču pred disciplinskim sodiščem Dolenjski list je lani objavil članek o nekaterih nepravilnostih pri izterjavi davkov v občini Semič. To zadevo so obravnavati i že poprej tudi na seji okrajnega ljudskega odbora Črnomelj in na več množičnih sestankih. Bivši okrajni ljudski odbor Črnomelj je imenoval posebno komisijo, ki naj zadevo preižče in predlaga v kaznovanje uslužbence, ki so zagrešili kako nezakonitost ali prekoračili svoja pooblastila. Zbrano gradivo, med katerim oo bila tudi zaslišanja prizadetih zavezancev, je komisija odstopila disciplinskemu tožilcu pri disciplinskem sodišču okrajnega ljudskega odbora Novo mesto. Na podlagi tega Je bil obtožen dveh dejani bivši feef okrajne uprave za dohodke v Črnomlju Drago Vondra. Disciplinsko sodišče je Vondro ■poznalo krivega dveh primerov disciplinske nerednosti in ga tudi obsodilo. Pri izterjavi davkov v Bell krajini se je res dogodilo dokaj nepravilnosti. Del krivde nosijo tudi davčni zavezanci, ki so zelo neredno plačevali davke. Okrajni ljudski odbor Je bil spričo velikih nalog, ki jih je opravljal v korist gospodarskega napredka okraja, v hudih finančnih težavah Velika pomoč, ki Jo je Bela krajina prejemala od republiike, je fciila delno odvisna od rednega plačevanja davkov v okraju. Bivši okraj Črnomelj pa je bil glede tega delj časa na zadnjem mestu v republiki, glede prejemanja pomoči pa med prvimi. Zato je bila potrebna nekoliko ostrejša akcija proti nerednim plačeval-cem davka, zlasti ker je večina davčnih zavezancev v Beli krajini v redu in pravočasno odvajala družbene obveznosti. Navzlic tem razlogom pa Je šef uprave vendar prekoračil meje zakonlsti in prejetih pooblastil. Ni bila njegova dolžnost, da gre osebno na izterjavo davkov. Ni bilo pravilno, da je rubll brez poprejšnjega posebnega obvestila in rednega ru-bežnega postopka, da ni dal posameznikom v izrednih razmerah roka, v katerem morajo plačati davek brez rubežni in pod., ter da je včasih ravnal tako, da je kvaril ugled državnega uslužbenca. Oba primera, za katera je'bil obsojen, je zagrešil v občini Semič. Prvič to, da Je dobil v zidanici v Kotu posestnika Brinskoleta in od njega zahteval plačilo davka, Čeprav ta ni vedel, koliko mora plačati in je imel denar pripravljen doma na stanovanju na Brezovici Brlnskole je pristal, da takoj plača dolžni davek in povabil člana ekipo na svoj dom, da mu Izroči denar. Vondra tega ni dovolil, pač pa jo drugi dan prišel na njegov dom in mu povzročil 1.700 din nepotrebnih rubežnih stroškov. Ob isti priložnosti je terjal davek tudi pri Alojziji Brunskole, ki je invalid, delal preiskavo v hiši ln jo žalil. Pozneje se je izkazalo, da Je bila Izterjava pri Brunskoletovl neupravičena, ker je mesto nje plačeval njene davčne obveznosti njen zastopnik. Potrebno pa je pri vseh teh primerih nepravilnosti z izterjavo davkov v Beli krajini, ki so povzročili veliko negodovanja in bolj ali manj upravičenega razburjanja, povedati, da so krivi poleg nerednih plačnikov tudi ljudski odbori. Organi uprave za dohodke *o bili preveč prepuščeni sami sebi in, velikokrat postavljeni pred dejstvo, da ustvarijo dohodke, brez katerih ne more poslovati nobena ustanova. Od rednega plačevanja družbenih obveznosti, Je odvisno redno poslovanje proračuna. Ce bi vsi ljudski odborniki sproti pojasnjevali potrebo po rodnem plačevanju obveznosti ter sodelovali pri Izterjavi na terenu, se take nepravilnosti, k1 niso nikomur ljube, nalmanj pa okrainemn ljudskemu ojdboru, gotovo ne bi Zgodile. (r) po dve uri ali še celo več. Za to ugodnost se prizadetii rudarji od-dolžujajo z večjo požrtvovalnostjo in bofiižo storilnostjo pri delu v jami oziroma na setparaciji. V zahvalo so tudi obljubili, da bodo v sedanjem sraniju občutnega pomanjkanja premoga za industrijo in Široko poflro&njo opravili mesečno po dve nedeljski dnin', ob normalnem nedeljskem obratovanju Potrebe oo delovni silli, im to zlasti no kvalificiran! in visokokvalificirani, nas ponovno ono* Ljudsko revito Prešernove družbe OBZORNIK dobile v vseh kniiqarnah, kioskih ln trafikah! POPRAVEK Popravljamo tiskovno napako v članku »z nožem nad učitelja«, ki Je bil objavljen v našem tedniku 3. t. m. Namesto Conta Franc mora pisati prav'lno CONTA ANTON, zidar % Tolstega vrha. Conta Franc iz Cerovega loga v stvari nt nič prizadet. Urednlltvo skem, Ko yt prehiteval kolasartja, ki je vozil pravilno po skrajni desni, ga je zadel s prednjim blatnikom. Res je ponesrečenega Janeza Calariča takoj odpejail v bližnjo ambulatno, ni pa nezgode prijavil pristojnim organom. Ko so ga izsledili, je zatmjeval, da je storili vse, kar je bil kot šofer dolžan," pozabili je pa na Uredbo o prometu na javnih cestah, ki natančno določa, kakšne so v takih primerih dolžnosti motornih vozil Isto velja za voznofee v->reŽntih vozil, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da tudi zanje veljajo prometni predpisi. 2. februarja se je Jože Bartelj vračal po cest« I. reda proti domu v Mirni peči. Ko je privozill na klanec, je prišlo do srečanja dveh motornih vozili. Ker Bartelj na vozu ni imel luči, ga je voznik osebnega avtomobila opazil na tako kratko razdaljo, da avtomobila ni mogel pravočasno ustaviti. Da bi ne zadel voza, je za-voziil na sredo ceste in zadel v nasprotni smeri vožeci tovorni avtomobil. Človečkih žrtev k sreči ni biHo, škoda na avtomobilih je pa ocenjena na 200.000 dinarjev. Voznik Bartelj je mislii, da se te nezgoda njega ne tiče in je odpeljal naprej, ne da bi (počakal kornoakje, kot sta to storila šoferja. 5. zemlje svojo parcelo. Mendd je to sedaj travnik, nekoč pa je bil baje gozd. Med njegovo parcelo in parcelo Leopolda Kozlevčarja je pot na vaške njive. Kako je Cugelj prišel do tega, da je preko pota na -03foj iimsudUoO a 3ti[ io^VH Kozlevčarjevi parceli njegov svet v velikosti dveh kvadratnih metrov je težko reči. Baje je to priposestvoval. To se razume tailto, da je ta svet užival nem,oteno nad 30 let in ima sedaj pravico do njega. Vidite, če pravdo dobi, se bo njegovo posestvo povečalo za dva kvadratna metra površine,, stroške pa bo še povrh izgube zemlje plalčaK tisitt, ki ima samo 61 arov obdelovalne zemlje . . . Taka je zadeva z zemljo po 10.000 din in več za kvadratni meter, za«površino, ki je vredna komaj 40 din. Ena od pravdn'ih strank bo plačala to ceno in še zeru-bila zemljo. To narekujeta trma in nevoščlji-vost, ki se jima rada prfdruji Se neverjetna lakomnost po zemlji. ODGOVOR IZ »TEK STIL ANE« Kot v mmog'h podjetjih, tako je tudi pri nas navada, da ob večjih državnih praznikih priredimo zabavni večer, ob katerem naj bi se delavci razveselili in odpočili od vsaikdanlefia napornega dela. Tako je sklenili upravni odbor sindikalne podružnice da nabavi za Silvestrovo nekaj vina, ki naj bi se to&Ho za praznik v ■podjetju. Ker pa se Je več-in.a članstva lotrekla za to da zabnvni večer ne bd priredili, ker bi veMna odšla na potovanje aH domov zarad.', treh prostih dni. smo se odločil, da vino iztočimo na drobno vsakemu članu, dobiček pa smo porabili' za nalkuip bonbonov r* ctro-ke ftlamov 7? Novoletno jelko. Tovariš ZD. otaec članka v S. Številk' DolenlskPRa list« pa pravi, da so plančevall v tovarni lo da 1e zaradi tega padla proizvodnja nI pa pri tem normislll. da Je prišlo na vsakega čflana komaj po en liter ' toda poslopja niso mogli resiti, uspelo jim Jo le omejiti požar. Vse priznanje zaslužijo tudi gasilci iz Pravoti-ne, tako zaradi hitre Intervencije kakor zaradi požrtvovalnosti. Tudi domači gasilci so pripeljali svojo novo motorno brizgalno, pa Jim Je odrekla pokorščino, ko so jo hoteli spraviti vpogon. To nam Je dokaz, da nove ln dobre naprave ni dovolj lelmetl, treba jih Je -tudi pravilno oskrbovati ln t njimi vaditi Vnščanl ^odlijo, da Jo bil požar podtaknjen, DS blU v Merlki zbor ribiške družine. Družina Šteje 15 članov, ki so napravili lop goapodarsk. načrt. Za starešino so izbralu tov. Antona Lovšina, dogoletnega in izkušenega Športnega ribiča. Sklenili so izvesti več skupnskih od-iovov in upamo, da bodo medižk, pctroinlu sedaj le kdaj večkrat jedli rilbe. Ustanovitev družine bo precej razbremenila delo matičnega društva v Črnomlju. Z geslom »dober prijem!« želimo ribičem s področja meiiliške občine mnogo uspehov. 5. februarja je imelo svoj letni občni zbor Filarelistično društvo v Metliki. V preteklem letu je bilo društvo dokaj delavno, saj je v počastitev občinskega praznika v novembru lanskesja leta organiziralo uspelo razstavo znamk Zbirko kompletne FLR1, STT-VUJ-NA. PRO 1UVENTUTF in razne tematske zbirke članov in mladincev je poživila razna fiia- relisitična literatura, pribor in ka- talogi. Razstavljenih je billo preko dva tisoč znamk, ki si jih j« ogledalo številno občinstvo. Omeniti moramo tudi, da je društvo V preteklem letu za svoje dalo dobijo od Filaitelijtične »veze Slovenije pismeno .pohvalio v obtLlkJ diplome. 9. t m. je priredilo Turistično* olepševalno društvo v Metilika za svoje članstvo družabni večer. K dobri organizaciji je mnogo pri* pomoglo sodelovanje z garnlzitj« JLA v Metliki, dlani so bili s pri* reditvijo zelo zadovoljni. Društvo prijateljev mladine jb na pustni torek popoldne priredilo za Šolsko mladino in naše na}» mlajše veselo pustovamje. Lep* šreviilo prav posrečenih mask in Še večje število gledalcev je napolnilo dvorano Partizana, kjer se je razv'la prisrčna zabava i« so mlade maske pogostili* « pe<*4 vom ui toplini čajem. Rtev. 7 CS10) " »DOCENJSKI CIST« STRAN 9 Deset let trde, a uspešne borbe proti jetiki na Dolenjskem Pred odhodom fantov v vrste JLA f *7. februarja 1946 je pričel v tiajskromnejtSih pogojih delovati protituberkulozni dispanzer v Novem mestu. 8. februarja istega leta v Kočevju in 13. marca v Črnomlju. Lani je prejel novomeški dispanzer lepo priznanje — pohvalo Zveznega zavoda za ljudsko zdravje kot najboljši dispanzer v državi. To je hkrati priznanje pionirju povojne protituberkulozne službe na Dolenjskem primariju dr. Ivu Bm r e-čn i ku. Wj egov e metode dela, zlasti način evidenco in kontrole nad to zahrbtno boleznijo, so postopoma prevzeli vsi dispanzerji v državi. 29. januarja 1946 je prišel v Novo mesto primarij dr. Smrečnik kot specialist ftiziolog. 7. februarja je pričel delati. V majhno 'sobo v pritličju, v prvem nadstropju pa rentgenski aparat. Sodelavca ni imel nobenega. Dvakrat tedensko je pri-fla pomagat medicinska sestra. Kič boljše niso bile razmere v Kočevju, saj je bilo mesto skoraj ena sama ruševina. V Črnomlju ni bilo na oknih, kjer Je bil dispanzer, nobenih šip. Dr. Smrečnik trdi, da je bilo to po eni strani dobro, ker ni bilo treba posebej zatemnjeva-ti sobe, saj so bila okna zabita z lepenko. V sobi ni bilo nobenega električnega vtikala.' Z doma je prinesel s sebog »rav-barja«, ki mu je dolgo časa nadomeščal vtikalo. Podobno je bilo z drugo opremo v vseh treh dispanzerjih. Ko je novomeški dispanzer'dobil poleti 1946 svoj rentgenski aparat, izdelan ali bolje sestavljen iz neštetih starih delov v Ljubljani za prvi maj, je bila tb velika pridobitev. Do 400 rentgenskih pr- e gledov na dan V Novem mestu nI bilo nobenih dokumentov o protitu-berkulozni službi pred vojno. Treba Je bilo pričeti vse od kraja: ugotoviti legla in središča nevarne bolezni, ki je pred vojno pobrala veliko ljudi, odkriti okužene prebivalce, prepričati jih, da se morajo zdraviti, zaščititi ostale pred okužbo, to so bile glavne naloge, prepričati ljudi, da se morajo zdraviti, to je dostikrat najtežje delo. Zdravljenje TBC bolnikov je brezplačno, ni pa obvezno. Delo v dispanzerjih Je hitro raslo. Ni bilo malo primerov, da je dr. Smrečnik pregledal na dan po 400 bolnikov. Hkrati Je opravljal tudi druge naloge, med katerimi je bilo usposabljanje pomožnega kadra in uvajanje evidence ter kontrole najtežje delo. Ker je bila predvidena gradnja posebnega pljučnega oddelka v Novem mestu, so kmalu ustanovili v kandijski bolnfišnici pljučni oddelek, ki naj s« pozneje preseli v nove prostore. Gradnja pa se Je zavlekla za več let, kar je uspešnejše zdravljenje bolnikov TBC zelo oviralo. Novi oddelek je v splošnem in po svoji prvovrstni opremi velika pridobitev za uspešno zatiranje TBC na Dolenjskem. Nad 10.500 ljudi pregledajo na leto Danes šteje kolektiv dispanzerja 7 ljudi. Zdravniki, ki delajo na pljučnem oddelku, delajo tudi v dispanzerju, zdravnica hodi še vsak teden v Kočevje, primarij dr. Smrečnik pa vsako sredo v Crnome1}. Za primanjem je najstarejša uslužbenka dispanzerja medicinska eestra Marina Vuk. Sedem let dela v dispanzerju in pravi o tem delu: »Iz šole sem šla za dve leti kot. medicinska sestra v Šentjernej, od tam pa sem prišla v dispanzer. V tem času se Je v njem pričelo organizirano delo. Lahko rečem, da sem rasla z dispanzerjem vred. Bilo Je veliko težav, med njimi tudi finančnih. S primarijem sva delala poizkuse, kako urediti naj-bolljAo evidenco. Prav ko so dispanzerji iz drugih predelov Slovenije trdili, da nI mogoče ustvariti točns in pregledne evidence, je dr. Smrečnik dokazal, da je to možno. Kmalu «o njegovo metodo prevzeli vsi dispanzerji v Sloveniji, pozneje pa še v ostalih republikah. Letno pregledamo v našem dispanzerju nad 10.500 ljudi. Ker Je treba mnoge pregledati večkrat, nekatere celo vsak me-•ec ali Se pogosteje, pomeni to rad iSitotisoč pregledov letno. Za vsakega posebej vodimo točno kartoteko In ostalo dokumentacijo, ne samo o stanju bolezni, pač pa tudi o najbližjih soljudeh, o družinskem ln premoženjskem stanju, o stanovanjskih In prehrambenih razmerah ter o drugem. Kadnr Je eepljanje proti Jetiki z BESEZE i« delo Se poveča. Ni brez nevarnost! za zdravje tud! delo p-r! rentgenu. Najtežje pa Je Hudi prepričevati In jim dokazovati, da se morajo zdraviti In podvreči pregledu. VoUkfl t«> lava je l mnteHml. ki prlneso Otroke na prfgltd. pa ne' do-volMo vseh potrebnih oblik ugotavljanja.« Vodja sprejemne pisarne Marija Džukič ima na policah 30 tisoč kartotek. Vsak, ki gre na pregled, se oglasi najprej pri njej. Kako težko je od nekaterih dobiti rojstne in druge podatke, če so se že kdaj zdravili. Sama je preizkusila to bolezen in se uspešno pozdravila. Trdi, da je treba imeti pri sprejemanju bolnikov in ljudi za pregled obilo mero potrpljenja in dobre volje, kajti marsikateri jo tudi nahruli. Za nasvete dispanzerja včasih ni razumevanja Dragica Petrič je druga medicinska sestra. Dela na rentgenu, hkrati pa vodi vso evidenco o tem in sestavlja poročila. Tudi ona trdi, da je najtežje delo, dopovedati bolnikom, kako morajo ravnati. Najpogostejše vpra&anje je, če smejo piti. So tudi primeri, da podjetja nimajo razumevanja za nasvete dispanzerja, ko predlaga za bolnika spremembo dela ali lažjo zaposlitev. Tudi predlogi za dodelitev drugega stanovanja bolniku, nalete največkrat na gluha ušesa. Dispanzer vabi bolnike na pregled tudi po podjetjih, pa se zgodi, kot pri opekarni Prečna, da bolnega delavca niso poslali na pregled. Med pozdravljenimi bolniki se najde ta ali oni, ki hoče potem na račun bolezni špekulirati. Skuša dokazovati, kako ga ie boli, kako ne more delati in ravnanjem ne zanemarjajo le svojega zdravja, pač pa tudi zdravje svoje okolice. Prevoz revnejših bolnikov na pregled v Novo mesto plača večkrat RK. Pa se je dogodilo, da je mati iz Mihovega pri Šentjerneju denar, ki ga je dobila za avtobus za sebe in tri otroke, zapila, otroke pa privlekla peš v Novo mesto, nad 20 km daleč! Dobijo pa v dispanzer tudi uvidevne paciente. Posestnik S. iz Globo-dola je sam prišel na pregled. Ker so pri njem ugotovili bolezen, je poslal na pregled še vse bližnje sorodnike. Tako bi morali storiti vsi, pa bi bila borbo proti bolezni veliko bolj uspešna. V dispanzerju so veseli vsakega, ki pride na pregled. Da to nič ne stane, je tako znano. i V Beli krajini je fluorogra-firanje najbolj uspelo Fluorografiranje (retgensko slikanje pljuč) je najbolj uspelo v Beli krajini. Zajelo je 98.12 odstotka prebivalcev. Takega uspeha doslej niso dosegli nikjer v Sloveniji. Zakaj je tako uspelo, preprosto pojasni primarij Smrečnik: zato, ker so se za akcijo zavzeli vsi vodilni ljudje na okraju in jo po občinskih ljudskih odborih pomagali uresničevati. Brez pomoči ljudskih odborov in množičnih organizacij ne bo šlo. Zanimivo je, da je fluorografiranje odkrilo le 7 neugotovljenih pri- Pljučnl oddelek Splošne bolnišnice v Novem mestu, pomembna povojna pridobitev Dolenjske podobno. Prepričevanje Je tudi pri takih edino sredstvo. Težave patronažne sestre Proitiituberkulozna služba nd omejena samo na delo v dispanzerju. Obiski na terenu so važen sestavni del te službe. 'To delo že dve leti opravlja to-varišica Boža. V dispanzerju imajo 1.653 družinskih map s kartoni in podatki za vsakega člana družine, kjer se Je pojavila TBC aH obstoja sum zanjo. Prijav aktivnih bolezni imajo 2.355, pregledanin. pa je bilo v teh letih 29.860 oseb, od tega samo lani 11.606. Patronažna sestra obiskuje bolnike na domu. Štirikrat tedensko gre na teren, dva dni pa porabi za vpisovanje ugotovitev v kartoteko. Lani je napravila 722 obiskov na domovih. Za cel okraj ima na razpolago samo kolo. Njene ugotovitve so dostikrat porazne, na primer; Družina šteje 6 članov, spijo pa na treh posteljah. Čistoča doma in okolice je silno pomanjkljiva, hrana družine nezadostna, otroci zanemarjeni, alkohol Je zelo čislan. Vse polno socialnih in zdravstveno vzgojnih vprašanj. Ker dela dispanzer v tesni povezavi z Proti-tuberkulozno. sekcijo Rdečega križa, na osnovi ugotovitve patronažne sestre pomaga RK. Pacient O. Iz Novega mesta je pri obisku patronažno sestro nahrul.il, češ kaj jo on briga. Mnogi se ji skrijejo, ker se ne drže navodil dispanzerja. Pri tem pa pozabljajo, da s svojim me rov bolezni, dokaz, da Je protituberkulozna služba v Belj krajini dobro organizirana. Po sklepu okrajnega ljudskega odbora bo tudi na območju bivšega okraja Novo mesto izvedeno obvezno slikanje pljuč za vse prebivalce. To je potrebno, da se ugotovi še vse neodkrite primere okužbe. Tudi v. okraju Kočevje je bilo slikanje pljuč prav dobro opravljeno. Dispanzer v Novem mes'tu bo kmalu dobil najmodernejši rentgenski aparat, ki bo uporaben tudi za globinsko slikanje pljuč in množično fluorografiranje. To bo delo zdravstvenih delavcev v dispanzerju samo olajšalo. Nad 2500 ljudem vrnjeno zdravje Ljudska oblast daje vsa leta po vojni velika sredstva za zdravljenje tuberkuloze. Zdravljenje jo dolgotrajno. Po zaslugi družbenih sredstev, ki gredo v ta namen, in zaradi prizadevanja teh nekaj zdravstvenih delavcev je bilo v teh letih 2.587 bolnikom vrnjeno zdravje ali vsaj po daljšem delovna sposobnost in življenje,, ker je Pri TBC težko reči, kdaj je kdo do kraja ozdravljen. Ta številka velja samo za novomeški dispanzer, podobni uspehi pa so biU doseženi tudi v okraju Kočevje in v Beli kraj Int. Dr. Smiljan Trobiš, ki se specializira na pljučnem oddelku v Novem mestu, pravi, da Je bil že na dvajsetih delovnih mestih, toda tako dobrega kolektiva ni našel nikjer, kot ravno v Novem mestu. Poleg oddelka dela rudi v dispanzerju. Pravi, da je to zelo koristno za strokovno izpopolnjevanje. Zelo težko je z dolgoletnimi bolniki. Pljučni oddelek Je zelo sodobno opremljen, potreben pa bi bil poseben oddelek za najtežje bolnike. Trdi, da bi marsikateri zdravnik s tega mesta, kjer dela dr. Smrečnik že deset let, že zdavnaj pobegnil. Ta pa je vzdržal in uspel. V svoji skromnosti pravi primarij dr. Smrečnik, da je šlo, ker so tako od začetka' zastavili delo in se teh smernic držali vsa leta. Težav res ni bilo malo, pa so jih s trdno in z dobro voljo sproti premagovali. Večkrat tudi ni bilo povsod razumevanja za to službo, vsekakor pa premalo pomoči. Prepuščeni so bili sami sebi, a/ojl prizadevnosti in iznajdljivosti, vendar uspeli so. Teh uspehov in pa priznanja Zveznega zavoda za ljudsko zdravje je vesel ves kolektiv, ki mu ob pomembni obletnici čestitajo vsi dolenjski delovni ljudje. P. Romani? Ni več daleč do pomladi, do časa, ko bodo naši mladi fantje vstopili t vrste jugoslovanske ljudske armade, da odslužijo svoj vojaški rok. visina 30 cm in širina 32 cm. Sa- Ta aLi oni si že pripravlja kov- mo take kovčke morajo kneoi ček, da bo imel vse preskrbljene fanvje s seboj, kajri ▼ armadi vla-za odhod. Naj povemo mimogre- da enotnost, red in disciplina, de, da mora kovček imeti mere, Dober fant skrbi tudi za go-kaikor so določene: dolžina 60 cm, apodarsevo. Čas pred odhodom v Pešadija na pohodu Turistično-olepševalno društvo v Ribnici ima lepo uspehe Dobro pripravljen občni zbor Turistično-olepševalnega društva v Ribnici je pokazal ponovno, da je društvo res delavno in dosega lepe uspehe. Člani, ki jih društvo šteje 217, so se na svojem zboru temeljito "pomenili o uspehih, pa tudi o neuspehih in raznih zavirah, ki zmanjšujejo raz-mah turistične dejavnosti v Ribnici. Vkljub prizadevnosti mnogih članov, je precej nalog, ki so si jih bili naložili, ostalo neizpolnjenih; mednje štejemo predvsem gradnjo kopališča, pa tudi za povečanje članstva je bilo storjenega premalo. Urediti bo treba redno pobiranje naročnine. Med turistične uspehe moremo šteti tudi dograditev kockovane ceste skozi'trg (v režiji obč. Ijud. odbora), nasaditev vrb in brez, postavitev klopi itd. Poskušali so ustanoviti TOD tudi v Sodražici in Vel. Laščah, vendar so ljudje tam pokazali premalo zanimanja. Obsojanja vrad.no je obnašanje nekaternikov, ki so pobrali deske z mostiča proti kopališču, in nekoga, ki je prevrnil kamnito klop pred gradom. Lepo spričevalo njihove olike! Ribnica s širšo okolico je od nekdaj slovela kot prijeten turistični kraj po svojih krajevnih lepotah in po duhovitosti in šegavosti. svojih prebivalcev. Pa tudi izdelki Ribniške doline, lonci, rešeta itd. so slavo ribniške deželice razglasili daleč po svetu. Turistično olepševalno društvo hoče kraju ohraniti ta sloves, zato so se Člani na občnem 2boru temeljito pogovorili o novih nalogah — učlaniti v s,voje vrste mladino, skrbeti za močno turistično propagando s predavanji o domačih zgodovinskih in krajevnih znamenitostih, o važnih krajih iz NOB, poskrbeti za dobro, domačnostno in gostoljubno postrežbo v naših gostiščih itd. Ugotovili so, da je treba Turistične tedne poživet'% s pestrim sporedom — kulturne prireditve, tekmovanja, izlet.i Društvo naj daje pobudo za izboljšanje avtobusnega in železniškega prometa, skrbi za turistično informativno propagando, markira pota do izletniških točk. Letos pričakuje Ribnica precej gostov, zlasti za proslavo 50-letnice TVD Partizan. Zato je treba navdušiti prebivalce, da bodo uredili svoje vrtove, začeli gojiti lončnice in z njimi gkrasili okna, očistili pročelja hiš itd. Skozi Ribnico sicer pelje lepa cesta, zato je pa na stranskih ob deževju blata do kolen in bo treba urediti tudi nje. Letos bodo začeli graditi kopališče; občinski ljudski od- bor ima v ta namen že 3 mil. 500.000 din, vštevši tudi prispevek podjetja LIP v Ribnici. Po dobro uspelem občnem zboru so bila podeljena tudi odlikovanja. Ivan Klun je za 50-letno sodelovanje v društvu prejel zlato značko, Starte Mihelič za večletno pred-sednikovanje srebrno, Filip Peterlin (najstarejši član) in Mirko Arko sta prejela bronasti znački. Društvu, ki si je izvolilo nov upravni odbor, želimo veliko vneme in uspehov. Seveda pa ne smemo ostati le pri tem — dolžnost vseh prebivalcev je, da društvo vsestransko podpre, kajti lepa Ribnica in lepa Ribniška dolina bo ponos nas vseh, tujci jo bodo obiskovali pa Še raje kot sedaj, -te- JLA bo gotovo izkoristili za to idj ono. Morda je hiša potrebna kakega popravila, morda v hievu ni vst v redu, tudi eno ali drugo orodje bi kazalo popravita. Na vso take stvari bo sedaj pormslil kmečki fant, kajti leto ali dve ga ne bo nazaj. Fant, ki je gospodaren in skrben, bo tudi dober vojak — branitelj naše socialistične domovine. Z zavestjo odgovornosti in s ponosom bo stai na meji in jo čuvaj. Z veseljem bo spoznaval moderno tehniko in se je učil uporabljan. Vedrega obraza, zagorel od sonca, se bo vzpenjal po naših gorah kot vojak planinske peša-dije,. z radostnim srcem bo stopili prv,č v naš tank in ga prevadno skušal voziti, dokler se ga ne bo navadi] in mu bo motor sproščeno zapel. Nebo se bo pokrilo s stotinami padal, s katerimi bodo na-Ši tanoje skakali kot padalci naša armade. Radiotelegrafist se bo sklanjal nad mizo in hitel pisati številke in druge šifre, včasih hud, ker bodo sprejemu nagajalo atmosferske motnje. In morje! Ta široka vodna pot. Kako lepo je biti mornar na kateri naših lepih vojnih ladij. Morda bo celo do-žsive! čast, da bo odplul s tovarišem Titom v daljne dežele. Pa še polno drugih delovnih mest čaka v JLA prihoda krepkih fantov, ki bodo prišli spomladi in okrepili našo armado. Naučila se bodo veLako novega^ videli polno drugih krajev, ljudi in šeg in navad. Spoznali bodo naše bratske republike, si razširi]« znanje in duševno obzonje. Po oduluženem roku pa bodo ponosno odšli domov, vedoČ, da je na« ša armada res kovačnica novih —+ sooialiscičnih ljudi. Odhod v armado je prelomni1* ca v življenju mladega človeka, zato je dolžnost mladinskih ia ostalih organizacij, da poskrbijo za čimbolj slovesne odhodmice. To naj ne bo pijančevanje, ampak res lepa, vedra poslovijkia zabava. Naj omenim še to: vsak, ki bo prišel na okrajno zbirališče p'iijan» ne bo poslan v armado, ampak bo moral čakati na odhod do naslednjega leta. Naj se fantje zavedajo, da lahko tudi trezni gredo od doma v armado. Petem jiim bo ta dan ostali v lepem ln ponosnem sponunu. Kapetan I. klase Stanko Muzkviž Metliški gasilci pred 85- letnico mmmmi Obrnite se na ■ TRGOVSKO PODJETJE j »2IT0« LJUBLJANA i H kadar koli potrebujete g B žito In mlevske izdelke! J *&«TOB»EK ■MpMmMM Metliško gasilsko društvo, ki je eno najstarejših gasilskih društev v Sloveniji, bo poleti slavilo 85-letnico svojega obstoja. Društvo na žalost n.ma gasilskega doma, čeprav se je zadnja leta zanj precej prizadevalo. Njegova denarna sredstva so namreč bolj pičla in z občinskimi dotacijami in dohodki veselic s. bo komaj prezidalo in povečalo orodjarno. Ta je v surovem gotova — tu je bilo precej prostovoljnega dela— do poletja pa bo popolnoma urejena in bo lahko v njej našel prostor ves gasilski inventar. Društvo ima zdaj dve motorni brizgalni, od katerih je ena pred kratkim prišla iz generalnega popravki a, siabŠe pa jc s cevmi. Vse količkaj uporabne cevi so z aparatom za vulkan.zacijo lani po-krpali, vendar jim še vedno manjka kakih 300 metrov novih. Nabaviti si bodo morali tudi precej uniform. Društvo je v minulem letu štelo 94 članov, 10 člane, 6 mladincev, 16 pionirjev in 5 zaslužnih članov. Eden je lani obiskoval gasilsko šolo v Medvodah, v gasilski pionirski koloniji pa so trije pionirji položili izpit za gasilske pionirske podčastnike. V splošnem bo treba ▼ društvo pritegniti mlajše ljudi, za vgled pa je lahko vsem Trčkova družina v Metliki, ki je dala društvu 2 člana, 2 članici, 1 mladinca ln 1 pionirja. Za uspešno delo v društvu je bilo na občinski praznik članom razdeljeno 18 gasilskih odlikovanj in več značk za dolgoletno službovanje. Društvo je imelo samo sedem suhih in šest mokrih vaj, kar je precej manj kot prejšnje leto. Resno pa je interveniralo samo trikrat, saj je bilo glede števila požarov minulo leto najbolj srečno med vsemi po vojni. Gasili so požare v Metliki, na Krvavčjem vrhu in v Kotu pri Semiču. Društvo je že pred dvema letoma poverilo pisanje društvene kronike tov. Ivanu Drobnlču, ki je pregledal ves gasil 'ki arhiv in izdelal obširno kroniko tega po vrsti tretjega najstarejšega gasilskega društva v Sloveniji. Vendar pa so pravi početki gasitlstva v Metliki še starejši, saj segaijo že v 1. 1869. Drobnič je imel minulo leto za člane rudi štiri zanimiva predavanja o metliškem aasllsrvu. Ko bo letos prvega julija Met- Pokažite DOLENJSKI LIST znancem, prijateljem in sorodnikom! Naročite na naš list može in fante, ki služijo vojaški rok v JLA! lika slavila 85Jletraico svojega gasilskega društva (uradno priznana letnica ustanovitve je namreč ieto 1871 J, si bo društvo nabavilo rudi novo zastavo. Zato že soda/j vab; organizacije, društva, podjetja in zasebnike, da" odkupijo spominski zlati žebljiček po 1000 oziroma srebrnega ,po 500 dinar, jev, kar naj ix>maga društvu kriti stroške za nakup prapora. Mislimo, da bodo Metlicam z veseljem segali po teh žebljičkih in se tako vsaj skromno oddolžili nesebičnemu delu domačih gasilcev, -r, . Pozdrav rojaka iz Amerike Od našega zvestega bralca v Ameriki in dolenjskega rojaka Johna Loka r j a starejše" ga smo pred kratkim dobili pismo, v katerem nam pošilja za obnovo naročnine 3 dolarje za leto 1956. Lepo pozdravlja rojake v starem kraju, posebno pa tovariša Ludvika Med- Predpust Je tu, ženitve Čas. Doma dekleta čakamo, ni ženinov, pa plakatno... Ko gospodar na svoji kmetiji tt povsem novo ž.vljenje pri s.. hi- prija, iz srca privoščita. tožbe, polena lete sem pa t je. premestijo v listnjak ali v Na žalost ni povsod tako, mla- Mladj gospodar, ves zaverovan kjer počasi hira, dokler ga od za Mlada dva delata, da se ka«r da nevesta si često domišljuje, da v svojo ženico, kmalu podleže in puščenosti ne reši smrt je sedaj ona gospodar pri hiši, kmalu obrne hrbet očetu in ma- Ponekod ee mlnd gjospcfrliar. vse mora biti po njeni želji, Če- teri. . priženi na lepo kmetijo. Dobi prav ve, da nima izkušeni. Mlada ženica ga malo poboža, skrbno, blago in delovno ženico, Tisti nesitjčnii napuh, ki rad natvezi mu vsemogoče, da sta oče toda pijanček je in vsak dinar prevzame mladega neizkušenega in mati ukradla to in ono. čuti, da so mu začele pešati moči, iskre krešejo, kamor stopita z ko se mu povesijo leta čez 50, veseljem primeta za delo, kmetija ali ko spozna, da ne bo mogel )e dobila nove moči, očetu in tna-veČ obvladati gospodarstva, je teri ni treba več opravljati naj- Čas, da se nekoliko oddahne od težjih del. prevzame mladega neizkušenega in mati ukradla to in ono. zleti po grlu. dela in skrbi. Doma je večkrat dirka okrog Pa rudi sin je že o .k u/J vo- O iS 4 <9 W n'*e« todz te dirke 50 oeležni vsi, jake. pod nosom mu poganjajo kW Iff B od najmlajšega do najstarejšega. Črne brčiće, pogleduje rax) za tfflt oman"kan!u dinia večkrat kaj ocvre in njena ;e kot hhpec. Zena mu osorno sta si :rzbra!a drug drugega, vza- za niiih mora biti vedno kak ori- po'na, rdeča lica kažejo, da se ji oorine ied pod nos. Besede nima meta in j.»k"at napravijo oheet. boljšek, tudi kozarček dobrega rudi kn7,irči*k dobrega vina pri- nobene več. nanj letijo le pikre nadutost, dovolj obiranja: zidanico, pa Še nam prinesi 'za »Jej. jej, veš-Alica, lej onile malico^kak liter«. Joža bo vzel ono candro, sai veŠ, »V življenju si nabral obilo iz- tisto candro Kolacajkino« kušenj, mi pa smo mladi in ne- Do sedaj se šc ni primerillo, da izkušeni, zato nam bo vsak tvoj nc bi v taktm primeru fanta ali nasvet dobrodošel«. So ljudje, ki vedno hrepene po tem, da jih kdo pohvali, da vzbu iajo pozorno«. Vedeti ie treba, da upor pr/v drugih ostane hinav'čina in zlu Oče izroči sinu posestvo in zaon^vina, ki staremu človeku tako leže. Začnejo se očitki, prepiri, opazke in zbadljivke. Kmalu ga v sebi dokler se nI«;i ur>r: r\u Gorjmski kmet veška v 2abji vasi prt Novem mestu. Johna Lokarja st. poznajo kot vnetega zagovornika resnice in poštenja vsi bralci elevelandske «Prosvete«, v kateri se redno oglaša. Njegovi članki so trn v peti raznim sumljivim političnim befirun-cem, ki v tujini fclevetajo domovino Med starimi izseljenci taki belopardisiični pisunt seveda ne žanjejo nobenih uspehov, saj vse njihovo zmerjanje le potrjuje, da kaj drugega nimajo povedati. John Lokar krepko udarja po takih demagogih in lafnfivcih, ki ne vedo, kako bi oprali svoje izdajstvo nad domovino pred starimi Izseljenci. Tohr>u Lokarju pošiljamo t^pe pozdrave in mu felimo

e ■» svoji iiziav. opozori! na mnoge stvari, ki v verskih x,oiah pri raznih obredih vplivajo na razvoj bolestnih nagonov mladih liucJi. ... In nikar ne pozabite- Plačana naročnina vam jamči brezplačno nezgodno zavarovanje! da se še pri novi ceni izplačaj* najmanj trikrat, samo če jih pravilno uporabljamo. To nam je lep dokaz, kako veliko pomoč je dajala družba pri nakupu umetnih gnojil. Ce praktično pogledamo, kako so so nam posamezna umetna gnojila izplačala, bomo ugotovili tudi, da so nam ponekod celo škodovala zaradi nesmotrne uporabe. Navadno vidimo samo take neuspehe, če pa nam kje umetna gnojila povečajo pridelek, pripisujemo to dobri letini. Zato je nujno, da delamo čimveč poizkusov, da si pomagamo a svinčnikom v roki in preračunamo, kaj se izplača in kaj no. Zaključki belokranjskega kmetijskega tedna so nam dragocena snov. Vsi si moramo prizadevati, da čimprej uresničimo predloge strokovnjakov, ker samo v tem je pot v napredek in izboljšanje življenja našega kmeta. Jože Skof Srečka na vratih Trajan Jančevski iz Kukureča- nov pri Bito;! ju je siromašen kmet. Večkrat je kupil srečke državne loterije, zadel pa nikoli. Vendar ni odnehail. Tako je tudi novembra lani kupi! več srečk 82. kola. Prišel je domov in misleč, da spet ne bo nič zadel, je srečke nalepil na razna mesta v svoji hiši. Ene srečko je s čevljarskim limom pr.-lepil na vrata. Ko je po žrebanju (ID. novembra) šel v Bitolj, je u-gotovil, da je zadela tudi ena nje- govih srečk, in sicer 100.000 <8o narjev. Prišedši domov, je videJ» da je srečka, ki je zadela, naiep* Ijena na vratih. Nikakor je ni mogel odlepiti, zato je vrata lepo snel, si jih naložil na hrbet in odnesel v mesto v prodajalnico, kjer je kupil srečko. Tukaj so kos vrat šzžagal! in poslali v Beograd. Če* nekaj dni je srečni dobitnik z* prejel 100.000 dinarjev. Jaze Lužar, Bitolj Izobraževanje suhokranjskih deklet V Suhi krajini deluje letos več gospodinjskih tečajev. V 2užemberku se je pričel tak tečaj 27. decembra v prostorih zadružnega doma. Obiskuje ga 33 deklet. Tečajnice so razdeljene v dvo skupini, ki se tedensko menjavata pri praktičnem pouku. Teoretični pouk obsega snov Iz hranosiovja, gospodinjstva Ln kmetijskih predmetov. Tečaju je priključen tudi tečaj Rdečega križa. Tečajnice se vodstvu Kmetiijske zadruge v 2uiemberku zahvaljujejo za vso pomoč. Obenem s« je pričel taik tečaj tudi v Smihelu pri Žužemberku. Tu ga obiskuje 27 tečajnic. Pouk. je v prostorih osnovne šole, organizacija pa podobna ko v Žužemberku. V Ajdovcu so pričeli s tečajem v januarju. Tudi tu Je nudila osnovna šola prostore za pouk. Ajdovska dekleta pa si želijo, da bi jih v prihodnji zimi obiskal kmetijsko-gospodinj-ski potovalni tečaj, da bi si znanje, ki si ga bodo pridobile letos, še poglobile. V Dobrniču so o tečajem že končali. Tam je bil trimesečni potovalni tečaj, ki sedaj nadaljuje svoje delo v Sadindi vasi pri Dvoru. Za tečaj se je javilo 22 deklet, ki vsako jutro z veseljem hodijo v Sadinjo vas tudi od daleč, da bi se čimveč naučile. Pouk je celodneven in vse dni v tednu. Odbor tečaja je pripravil prostore v veliki kmečki hiši, v kateri je bila nekdaj gostilna. Prostor bi ustrezal, če bi bila v hiši elektrika, tako pa je razsvetljava zelo slaba, ker je polovica oken zabitih z deskami.. 2elkno, da bi v Hinjah, kamor se bo po preteku treh mesecev tečaj preselil, poslopje bolje pripravili. V jeseni je bilo po vaseh več tečajev za konserviranje sadja in zelenjave, v decembru pa za ohranjevanje in konserviranje svinjskega mesa. Zanimanje za tečaje je veliko, saj si žene ln dekleta žele na* predka. S pomočjo in razumeva* njem kmetijskih zadrug ta občinskih ljudskih odborov ter vsega prebivalstva, ki ima od novih tečajev največ koristi, bo* do tečaji bolje uspevali kot do* slej. Z njimi bo prihajal na* predek v kmečke hiše. Z. Zima, copati in naše trgovine Zadnjič sem hotel razvese* Uti staro mamo. Grem v no* vomeško trgovino in kupim lične copatke. Prinesem jih domov pa glej spaka: premajhno so! Za eno samo številko! Za* vijem jih in skočim v trgovi" no nazaj, ter prosim za večjo številko. »Nimamo, tovariš^ čez en teden dobimo novo po* šiljko, oglasite se takrat!* Malo poparjen sem odšel iz trgovine in mamo potolažil,da bom ob tednu gotovo dobil pravšno številko. Ob tednu vprašam, ali so dobili pošiljko. »V soboto, tovafiš!« V so* boto spet vprašam. »V pone« deljek bo blago v prodaji, tovariš. Danes smo sicer prejelt, pošiljko, pa moramo še odpre* ti in prešteti«. »Je kaj?«, vprašam v pone* deljek zjutraj, ko se zrinem skozi gnečo ljudi. »Tovariš, nič ni, nobenih copat ni bii<> v pošiljki, drugi teden dobi*: mo spet pošiljko, morda bo tokrat. Razočaran korakam domov — še en teden! No, saj to niti ni tako dolga dobaj stara mama bo ie počakala, jaz pa tudi. V ponedeljek jo spet mahnem v trgovino. »Dober dan, copate ste dobili?« »Ne, tovariš. Nismo dobili^ sploh jih ne bomo več dobili.* Vprašal sem še v nekaterih trgovinah z obutvijo, če bi It kje imeli copate. Toda, žal, nikjer ni bilo več tega blaga — sredi januarja! In tudi nikjer jih ne bodo dobili so de-' jali. No, sem si mislil, bomdl pa o kresu kupouali copate/ 0 šahistih, ELANU in rokometaših . Športniki in Športni funkcionarji o novomeškem Sportu In telesni vzgoji Kdor misli, da Je novomeško Iportno življenje borno, se moti. Vedeti je treba, da se to športno tovljenje ne prične in konča pri Partizanu, ampak da imamo se vrsto drugih klubov in društev, ki prav tako skrbe za razvoj špor. ta. Razl'ika je le v tem, da so eni delavnejši od drugih. Naš namen je, da vse bralce seznanimo s celotno Športno Ln teler.novzgoj-no dejavnostjo Novega mesta, zato nismo in tudi v prihodnje ne bomn pisali le o tistih, ki Jih fe vsak pozna in ° katerih je blo tudi v riašem V« tu že precei povedanega. Tokrat smo obiskali predsednika novomeškega športnega društva ELAN tovariša Ko-variika, ki Je povedal precej zanimivega Lri odkril glavni vzrok, da Elan do sedaj še ni dosti pokazal. Obiskali smo tudi predsednika š-iho-vskega društva, tov. Ka-»telica. Sah sicer veČina ne šteje med športne panoge, kar tudi nI, ie pa res, da ga nekateri označu-ejo kot nekak duševnj šport ali •možganslko telovadbo«. Novoletna Orketa tako našega lista, kakor tudi največjega Jugoslovanskega športnega list?, »Sporta«. Je dala veliko priznali« šahistom. V na-leim listu je anketa postavila do-len.1s(kega prvaka Mi*1o Silo med prvo desetorico, anketa »Sport^« pa našega najmlajšega velemojstra Bor0 Ivkova celo na tretje mesto. To je priznam le šahistom kot športnikom posebne vrste. Tretji, ki bo danes spregovoril, £" l samo runkc!onar ampak tudi ttiven športnik. V imenu roko- metašev bo govoril vodja rokometne sekcije novomeškega Partizana Slavko Medle. Slavko je izšel iz delavskih vrst Ln ga' kot športnika vsi zelo cenijo. Ni samo rokometaš. le tudi košarkar in zelo dober smučar, najvažnejše pa je nlegovo delo v rokometni sekciji. Slavko le njen ustanovitelj in gonilna sila. Mogoče Je prav njegova zasluga, da Je tudi mali rokomet prodrl v naše mesto. NOVOMEŠKI ŠAHISTI NAJBOLJŠI NA DOLENJSKEM Začnimo pri Sahlstih. Predsednika šahovskega društva tovariša KasteliCa sem obiskal kar na OLO v prostorih Tajništva za prosveto. Ni mi bilo treba postavljati vprašanj, fteprav sem jih Imel pripravljena. Ko je pričel govoriti o delu najboljšega dolenjskega Šahovskega društva, se skoraj do konca nI ustavilo. Sele prav na kraju sem postavil dve ali tri vprašania. Pa mu dajmo besedo: — Sah Je bil pred vojno »labo razširlen. Igr«ll so ga 1* po kavarnah, predvsem izobraženci. Le malokaterl preprost človek se .1« spustil v skrivnost šahovske igre, ker zato nI Imel priložnosti. Sele po osvoboditvi se je Sah pričel načrtno razširjati. Lahko rečemo, da Je prodrl v sleherno vas. V sleherno šolo Sah Je postal «• mladino vabljiv in njegova pozitivna stran Je. da vzgaja, da kreni moralne ln duševne sile ln odteguje mladino od kvarnih vplivov. Sah Jo prodrl in Se pro- dira v Stroke plasti ljudstva, z množičnostlo pa se je dvignila tudi kvaliteta. Rezultat tega Je visoko mesto Jugoslavije med svetovnimi šahovskimi velesilami. Pa dajmo domač primer: v okviru kampanje za razširitev šaha med mladino Je bilo že v prvih povolnlh letih na novomeški gimnaziji veliko različnih tekmovanj, od razrednih do gimnazijskega prvenstva, od mednarodnih mošt-venih tekmovanl do dvobojev, simultank ln predavanj. Za delavnost šahovske sekcije Ima veliko zaslug prof. Dobovšek. ki Je usmerjal delo mladih Sahistov Z leti se je na podlagi množičnosti dvignila kvaliteta ln dandanes imalo ti šahisti, kt so se takrat korrial naučili šahovsko abecedo, glavno besedo na raznih turnirjih, prvenstvih in dvoboiih. Sila, Sitar. Skerii. Doki. Prime, Medic. RartolJ, Kotnik fn dniel. ki so izšli Iz gimnazijskega SK »Sto-Jan Puc«, zavzemajo danes vodilna mesta ne samo v Novem mestu, ampait tudi na Dolenjskem. Zato bo tudi v bodoče naša skrb posvečena predvsem mladini in pionirjem. Pri njih J* bodočnost šaha. O delu društva pa tole: naše društvo se je v zadnlih letih dobro utrdilo. Tudi tekmovalni u=ioeh! nliso izostali. Lani smo osvojili vsa posamična in ekipna prvenstva Dolenlske. kar nI bi'o tako lahko, ker imaio tudi ostala dolenlska šahovska društva vrato dobrih Sahistov. Med večje uspeha lahko štejemo le snago nad prvakom Gorenjske SD Ra-dovljico s 6:4. Na ostalih večjih tekmovanjih nismo sodelovali, ker tega nI dovolila prazna društvena blagajna. Med neuspehe moramo Šteti četrto mesto na pol-finalu LRS v CeMu, kjer smo Ime. 11 lepe nade, pa so splavale po vodi zaradi neresnosti nekaterih posameznikov. Tudi v našem društvu so nekateri primeri alkoholizma ( imen zaenkrat Se ne bom našteval) in v prihodnje bomo take primere skušali odoravlitt. Posluževali se bomo ostrih ukreDOV, ki moralo take primere enkrat za vselej iztrebiti lz naših vrst. Da čeprav bo pri tem trpela kvaliteta društvene ekhpe. Tudi nedisciplino smo m bomo Se v prihodnje ostro kaznovali, ker nI naš namen, da dosegamo tekmovalne uspehe za vsako ceno. Tu sem pričel z vprašanli. Kot prve sva obdelala bodoče načrte. O te*n |e tovariš Kastelic povedal naslednje: Za bodoče načrte nujno t>otre-Jem0 lastni prostor. Imamo Inventar, nimamo 1>a prortora. zato se moramo stiskat! v kavarni. Kavarna pa ne vpliva najbolje n3 Šahiste. pKvehno ne nn mladino. Pred nami je organizacija turnirja za Individualno prvenstvo Dolenjske, ki bo zahteval precei finančnih sredstev. Upamo, da jih bomo pravočasno dobili. Drugače pa se naš plan del« ne b0 ' dosti razlikoval od lan-sikeaa. Skušali se bomo udeležiti čim ve* tekmovanj, seveda, če bo to dopuščala blagajna. Z novim letom «m0 na svoja pleča sorejell *e odeovornn nalogo, da delulemo v funkciji» Okrajnega šahovskega odbora. Prav zato b| leto« po-*r<»bovall čimveč pomoči tako od SZS, kot od lokalnih forumov. TovarlSa Kastellca sem nadalje vprašal, k«) meni o napovedanem propagandnem turnirju v Smarjo-ekth Toplicah. — Turnir v Šmarjeških Toplicah bi bilo nujno odigrati. Taik. turnir, ki je velikega pomena zahteva tudi precej denarnih sredstev. T0 akcijo bi morala podpreti oba dolenjska okraja, # Zdravilišče in Šahovska zveza Slovenije. Težave bi bile edino s prenočišči, ker je takrat sezona na višku. Nujno pa Je. da brez tak0 močnega turnirja ne ostanemo, ker je našim šahistom potrebno čimveč srečanj z boljšimi Šahisti i,z vse Slovenije. Na takih turnirjih se pridobi izkušeni, kl naSlm Šahistom Se najbolj primanlkujejo. Zadnje vprašanje Je bilo Čisto kratko. Kateri so nalzaslužnelšl Sahistl. Tu je tovariš Kastelic odgovoril. da le treba ločiti organizatorje In tekmovalce. Organizatoru Imajo veliko zaslug, da Je društvo tol'iko napredovalo. Veliko svojega prostega ča*a žrtvu-1e1o za delo v društvu. Od Sahistov tekmovalcev pa štele med nalboljš«' Skerlla. Silo, Sitarja, Dokla. Saranoviča itd. tZGLADtTI BI BILO TREBA NASPROTJA MED ŠPORTNIMI ORGANIZACIJAMI IN PARTIZANOM Novomeški F.lan je mlado Športno društvo. Komaj lani Je bilo ustanovlleno ln zaenkrat Se ni pokazalo pravih uspehov. Kaj Je vzrok T Z namenom razvozljatl ta vozel sem obiskal predsednika SD Elana, kl mi Je radevolje postregel s podatki. Skupno ava oretehtela vsn vpraSanja. ki sem 1ih Imel pripravljena Tov. Ko-varik ml Je dej»l: — Elan 1e bil so rva miSljen «a-mo kot nogometni klub, ki bi nadaljeval tradicije predvojnega Elana. Povedati Je treba, da oo takrat imeli novomeški nogotno* tafti precej besede na nogometnih poljanah Slovenije in da po vojni kljub velikim prizadevanjem tiste ravni Se ni bilo mogoče doseči. Kai je bilo vzrok oživitvi Elana? Partizan je nogometaše izločil iz svojih vrst. Da ne bi propadle novomeške nogometne tradicije (že tudi po vojni so bila to solidna moštva), smo pričeli misliti na Elan, ki pa ne bi bil samo nogometni klub. ampak bi združeval vse športne panoge, ki bi bile.organizirane v samostojnih klubih. Poleg nogometnega so zaenkrat predvideni Se namiznnte-niš-kl klub, dalje tAlškl. kolesarski, mislimo pa tudi na košarkarje, rokometaSe. odbojkarje itd. TI «o sedaj Se v vrstah Partizana, toda republiškaN zveza Partizana meni, da bi se iBlOCilo vse Športne sekcije in naj se v Partizanu goji predvsem splošna vadba V Novem mestu sedaj Se ni težnje po odcepitvi. Delo v športnih sekcijah obsega velik del programa Partizana. Ja«no pa Je, da se bo fo izvedlo tudi pri naJ skrb' predvsem za splošno telesno vzgojo, tudi .Športne klube, ki naj goje posamezne Športne panoge. Malokaten Športnik začne v športnem klubu NaJprel 1e treba, da dobi pri sDlošni vadbi pogole ta gojitev športa, da dobi moč, hitrost ln spretnost. Sele kasneje se lahko specializira v posamezni panogi. Ros Jo, da potemtakem izgleda Partizan kot »zbiralnik« za športne vrste, toda tega no smemo vzeti v slabem smislu. V* Partizanu naj vsak mladinec ' ali mladinka, vsak pionir ali pionirka najprej opravi tečaj sp.ošn« vadbe in potem, če ga veseli Šport, tega veselja ne smemo kratiti. Vsi ne morejo postati orodni telovadci. Prav zato bi bila milna dobra povezava med športnimi organi* zaclijami ln Partizanom. Zal za* enkrat te povezave še n! čutiti« tudi v Novem mestu ne, čuti s« le nasprotle, m na vsakem koraku se slišijo obdolžltve. Ko sv« končala, sem se spomnil besed, ki jih 1e na občnem zboru novomeškega Partizana izrekel zastopnik republiške zveze. Ta Je enostavno vse športnike vrgel v Istg koš s profesionalci, poleg tega po ie izjavil, da sedilo v republiških, športnih zvezah ljudje, ki s š-oor. tom nimalo nobene zveze. Taiko obdolžltve samo škodujejo že ta* ko krhkim odnosom, žal pa ni nihče nastopil, prot« takim Izpadom. Kal potem pomalo vsa namigovanja na »miroljubno ko-eks'stenco«. ko pa predstavnllk* republiških forumov znova netijo žarišča novln soorov ln nasprotij R tako prakso hI bilo treba en.kra* za vselej končati. Ob koncu najinega razgovora sem tovarliša Kovarlka vprašal S« o nogometnem klubu, ki sedaf ed,ini deluje. Odgovoril je, da jO kVub že ustanovMen, da je v pr»* teku sezoni nastopal s solidnimi uspehi. Bal pa hromi delo kluba pomanjkanje Igrišča, k| ga ž« dolgo obljubljajo. Gradnja igrlsoo oe vleče že v nedogled, za zgra* dltev. stadiona so s^dal zainteresirani tudi domačt Partizan in gasilci. Partizan bt poleti priredil pokrajinski zlet, gasilci pa tud* velik nastop, zato bo mogoče ski tečaj, tri mladince je pošlo v pozabo, če se organizacija slala KZ na sadjarski tečaj na ne bo potrudila, da bi ohranila Grm pri Novem mestu; gasilska razne spomenike, dokumente, pri- četa s svojimi člani in članicam" povedovanja in podobno iz naj- Študira igro »Razvailine živije-težjih borb za osvoboditev. nja«, upravlteljstvo šole se pri- Organizacija je zato dala v pravlja za proslavo praznika ob- «voj delovni načrt naslednje skle- čine Črnomelj in krajevnega praz- pei povabila bo vse one, ki so Še nika AdOeŠiiČev. Društvo »Adle- zanimajo za te otroke. Prav bi članstvo kot za vso občino. Pismo iz Adlešičev \z Adllešičev se le redko kdaj sička tamburica« ima trikrat te- V nedeljo, 29. I. je krajevni -glasimo, vendar tudi pri nas ve- denske vaje; nastopJlj bodo tudi odbor SZDL sklical množični seje dih novega časa na gospodar- na občinskem prazniku v Crnom- stanek zaradi priprav na volkve ' em, kulturnem in poLiitičnem lju. _ SZDL; udeležba je bila kar za- K.Z je tudi precej razgibala čoivol jiva. Pogovorili so se o član- svoje delo; priredila je dvodnevni stvu raznih organizacij, o popra sadjarsko-vinogradniik. in živino rejski seminar, kar je našim kmetovalcem zelo koristno. Takih seminarjev si želijo še več. Dobro bi bilo, da bi kdorkob "organiairail kak tečaj za moško mladino. Lani je bil ipiletarski tečaj, za katerega vilu potov, o elektrifikaciji, brez katere je Še 6 >vasi "a območju krajevnega odbora itd. Precej vročo kri je povzročilo razprav-janje o mlinski taksi, prometnem davku na žagan les in taksi na vinogradniško kolje. Nekateri sO je veliko zanimanja tudi letos, omenjali, da je se dosti gospodar-zaradi brezbrižnosti jev, ki si obnavljajo v voin! oož- vendar ga nekaterih činiteljev tvl Prebivalstvu AdlesiČev in oko- jajo v vojn. poz-gana gospodarska poslopja in stanovanjske hiše in potrebujejo les, lice se je uresničila dolgoletna že- toda plačati les, Žagarja in povrhu lja. V nedeljo, 29, I. so si ogle- še prometmi davek, je nemogoče. /t točke pred četvorko Bairtolj, Avsec Kobler, Vlahovlč ki so do-»egill 7 točk. Druga skupina Je bila najlažja. S 1C0% Je zmagal Krajevni odTbor se je v novem občinskem sistemu ie precej vpeljal v delo. Glavna nailoga odbora je dobra komunalna ureditev kraja. Pod vodstvom novega krajevnega odbora, čigar predsednik je Ivan Požek, so domačini popravili več km vaških in gozdnih potov, pri čemer so narediili nad med M udeleženci zmagal_ Kle- :< ^ ^0^^,- na. mene Peter, pred Novomesčanom Meirikiliem ln domaAriom Boljkov- predek m kaže, da nastm kmeto- moisTr.^kan'didat. 'cveto Tram^puž! eem- Vst trije so si P™o mesto vat!cem „• vSWJ10i po kaki poti delili s S točkami ln seie njihov ILvJErčCJ,J,^kw;«ne«f S! dob- prvo, kdo drugo i« kdo tre- go bo zdržal voz. Skupini je zmagati kasnejši zrna govalec Kočevar prav tako s 100%. Ostali trlile flnaliisti fCronje. Malerl č in tj o nagrado. Ko smo že prt na- " w,,T: gradah naj povem da je prire- nniirl ta iii điteU pripravna res lepe nagrade. osvojili enako števllo^S - 7.^ ^^/^^^1^ Finale so igrali popoldne. 2e Nagrad« so v*^™* E, »ačetek Je obeUl mnoVo. ParMJe »ka podi«« a 1 »OBWOr"^g: •00 bifle borben« in moči prilično R««Mil J* je prodjodnjk SD Cx- teenačene (raaen treh moj ste. kan- "<*»D tov- Maler.č. Tudi čiščenje in .škropljenje sadnega drevja dobro napreduje. Nekatere vasi so že poskrepiile vse svoije sadno drevje. Letos ni primera, da bi se kdo upiral tej akoitji. Kmetje vneto pomagajo drug drugemu, dobro vedoč, da jim je to v največjo korist. KZ je nabavila dovolj škropilnic in škrtplva, tako da ima skoraj sile-herna vas njenega območtja svojo škropilnico. . Nadzorsovo nad škropilnicami in škropivom imajo odborniki KZ, ki dobivajo navodila od sadjarskega odseka pri KZ. Tudi za aadjar&o-vinogradini-ško razstavo, ki bo v Crnomilju za občinski praznik, se naši kmetovalci močno zanimajo, nekateri so svojo udeležbo že prijavili. Dobro bi brilo, da se jih prijavi čim več, da pokažemo, da tudi belokranjska zemlfia ni tako revna, pač pa terja veliko truda in ,ji je treba dati kar zahteva. A. C. Na osnovi M. Člena ln 2, točke 50. člena Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list L RS, št. 19-88/52) in 3. ter 7. člena Zakona o imenih naselij in označbi trgov, ulic in hiš (LRS št. 10-64/ 4«) izdaja Občinski ljudski odbor Novo mesto na svoji 4. sej, dne 21. decembra 1955 ODLOK o preimenovanju trgov m Ulic v mestu Novo mesto. 1. člen Preimenuje se vse trge in ulice v mestu Novo mesto, katerih dosedanja imena niso v skladu z našo družbeno ureditvijo. 2. člen Ukinejo se tiste ulice, ki dejansko ne obstajajo več in se jih vključi v druge ulice in trge. 3. člen V pr merlh, kjer imajo več ulic ali skupina ulic isti naziv, se za vsako tako ulico določi poseben naziv. 4. člen Novt nazivi trgom in ulicam se določajo po zaslužn h ljudeh iz kulturnega, prosvetnega in znanstvenega področja, po ljudeh in dogodkih Iz narodnoosvobodilne borbe, po krajih ter po zgodovinskih dogodkih. In sicer: 1. Dosedanja Arkova ulica se vključi v razširjen' nekdanji Florjanski trg. 2 Dosedanja Cerkvena ulica med Glavnim trgom in dosedanjim riorjanovim trgom dobi nar'v po nekdanjem profesorju novomeške gimnazije ln po pomembnem slo. venskem Jezikoslovcu Stanislavu Skrabcn kot SKRABCEVA ULICA. 3. Dosedanja Društvena ulica dobi svoj leta 1892 podeljen naziv v spomin kulturno prosvetne dejavnosti najstarejšega novomeškega narodnega in naprednega izobraževalnega društva »Narodna čitalnica« kot Citalniška ulica. 4 Dosedanja Frančiškanska ulica dob' nazv po novomeškem rojaku in znanem naprednem znanstveniku oaravOiSlovcu Ferdinandu Seldlu kot Seidlova ulica. 5. Gerdešičeva ulica, imenovana po bivšem predsedniku novomeškega okrožnega sodišča Josipu Gerdeš ču, sicer pa v nobenem oziru niti za Novo mesto niti za slovenstvo kaj več pomembnem možu, dobi naziv po narodnem heroju in znanem političnem delavcu ter sekretarju novomeškega okrožja OF v letu 18*1 in začetku 1942. novomeškem živino, zdravniku Dušanu Jerebu. Dušan Jereb Je kot borec padel v letu 194S. Ulica dobi naziv Jerebova ulica. 6. Svetega Jurija ulica, imenovana po nekdanji cerkvici Sy. Jurija, ki Je bila že leta 1790 opuščena, prodana na javni dražbi in porušena, dob naziv po Jožetu Cvelbarju, študentu novomeške gimnazije in mnogo obetajočem pesniku in slikarju, ki Je padel kot vojak na italijanski fronti leta 1916 Ul ca nosi naziv Cvel-barjeva ulica. 7. Dosedanja Kapiteljska ulica dobi naziv po nekdanjem občanu našega mesta ln znanem glasbeniku in organizatorju Dolenjskega pevskega, društva Ignaciju Hladniku kot Hladnikova ulica. 8. Dosedanji Kapuc nskj trg, ki naj bi se Imenoval po maršalu Ti-tu, naj zaradi svoje nedovršene oblike, ki pa bo sčasoma postal središče Novega mesta — predela, položenega pred historičnim delom Novega mesta, dobi naziv N6v| trg. 9. Dosedanj a Krekova ul ca dobi naziv po bivšem novomeškem dijaku znanem progresivnem političnem delavcu ln prvoborcu osvobodilnega boja, narodnem heroju Jožetu Slaku kot Slakova ulica. 10. Križatijska ulica, imenovana po nekdanj Knžatlji dobi - naziv Muzejska ulica. 11. Dosedanja Ločenska cesta dobi v soomin talcev, ki so bili zaprti v Bevčevi kleti, in vseh ostalih Novomeščanov. padlih kot žrtve, naziv Ulica talcev. 12. Na Mestn h njivah ohrani svoj naziv s tem, da se tako poimenuje samo oni del, ki leži na podaljšku od Koštlalove ulice, oni del pa, ki leži v Bršljinu. se Vključi v novoimenovano Kurirsko pot. 13. Dosedanja Poštna ul ca se preimenuje v Gcrmovo ulico po dolgoletnem profesorju novomeške gimnazije, znanem slikarju in kulturno prosvetnem delavcu Josipu Germu. 14 Dosedanji splet ulic ievo In desno od Trdinove ceste na pobočju grmskega hriba, imenovan Prešernova ulica, se razdel tako, da se skupek malih ulic na lev! strani Trdinove ceste gledano proti Grmu preimenuje v Valan-tičevo, imenovano tako po družini Valantičevi, k je bila v osvobodilni vojni popolnoma uničene. Ulica na desn strani Trdinove ceste dobi po znanem pu-biiostu in političnem delavcu ter aktivnem borcu za zmago idej našega osvobodilnega boja v mednarodnem svetu Louisu Adamiču naziv Adamičeva ulica. Del poti ob mlinih na Težki vodi se vključ v novo ulico »Nad mlini«. 15. Dosedanja Prosti Jaka ulica se po slovenskem reformatorju ln utemeljitelju slovenske književnosti Primožu Trubarju preimenuje v Trubarjevo ulico. 16. Odcep od Trubarjeve ulice proti Novemu trgu mimo Malovi-ča se preimenuje po dolenjskem reformatorju in utemeljitelju slovenske književnosti Juriju Dalmatinu v Dalmatinovo ulico. 17. Ragovska cesta se preimenuje v Ragovsko ulico. 18. Pod njo ob Krki ležeča pot dobi naziv V Ragov log. 19. Dosedanja Resljeva cesta dobi naziv Rcsijeva ulica. Del dosedanje Hesljeve ceste, ki vodi lz spodnje Kandlje proti mlinom, dobi naziv Nad mlini. 20. Cankarjeva cesta spremeni svoj naziv v Cankarjevo ulico. 21. Pešpot med Cesto herojev in Kettejevim drevoredom dobi naziv Prsojna pot. 22. Dosedanja Seidlova cesta se preimenuje v Cesto herojev pO vsej svoji dolžini do Ločne. 23. Dosedanja Skaliokijeva cesta na Grmu. ki vodi mimo Kmetijske ftole, spremeni svoj naziv v Skalick jevo ulico. Imenovana jo po znanem kmetijskem strokovnjaku Bogoslavu Skalickem, ki ai je pridobil mnogo zaslug zlasti za dolenjsko vinogradništvo in razvoj grmske Kmetijske šole, ki jo pod njegovim vodstvom dosegla splošen siovensk sloves. Del iste ceste med Trdinovo in Karlovško cesto dobi v spomin kmetskih uporov in Matije Gub-ca ter po njem imenovane partizanske Gubčeve brigade naziv Gubčeva ulica. 24. Dosedanja Stemburjeva ulica se po V nku Kristanu, organizatorju naprednega političnega gibanja in okrožnem sekretarju v letih 1940-4.1, preimenuje v KrU stanovo ulico. 25. Dosedanja Sukljetova cesta se premenuje v Partizansko cesto. 26. Dosedanja Tavčarjeva cesta se preimenuje v Kettejev drevored. 27. Dosedanja Trdinova cesta spremeni svoj naziv v Trdinovo ulico. 28. V mlin' se preimenuje v Strojarsko pot. 29. Dosedanji Florjanski trg sO preimenuje v Prešernov trg. 30. Cesta v Bučno vas se preimenuje v Cesto brigad. 91. Pot od vojaške nakladalno rampe proti Brezov ci se preimenuje v Kurirsko pot. 32. Odcep proti žagi pod Cesto talcev se preimenuje »Na žago«. 33 Odcep od Ceste herojev proti Mestnim njivam se preimenuje v Kostialovo cesto. 34 Cesta v novem naselju na Grmu se preimenuje po novomeškem dijaku prvoborcu osvobo, dilnega boja padlem narodnem heroju Vinku Paderš ču kot Pa-deršičeva ulica. 35. Pot ob Krki od zadnje hišo Pugljeve ulice do Bršljinskega potoka dobi naziv Zupančičevo sprehajališče. < 5. člen Ta odlok se objavi v »Uradnem vestniku okraja Novo mesto« in na krajevno ob čajen način. Velja od objave v »Uradnem vestniku«. St. 1-1658/2-55 Novo mesto, dne 21. 12. IS55. Predsednik OBLO: Maks Vale KUD Janeza Trdine v Smiheln pri Novem mestu je imel Trdinovo proslavo v nedeljo, dne 12. februarja. Po nagovoru o Prešernovem pomenu za slovenska kulturo je pel pionirski ;pevsk£ zbor, mešani pevski zbor (pevo-vodja Ahačič), dve pesmi je zapala sopranistka Jelka Zajčeva« pionirji so tudi recitirali Prešernove pesmi. DOLINMI0 v v UMRLI SO MIJČEVa MATI V torek začetek letošnjega prvenstva Dolenjske ■ Datum začetka letošnjega V. >:n-dlvAdualnega prvenstva Dolenjske me je že večkrat spremenili. Sedaj 'Je dokončno določeno, da bo turnir od toika 21. — 2», febr. v Novem mestu in sicer v Domu JLA. Igrala se bodo tri kola na dva dni. Popolni seznam udeležencev Oe ni znan, vendar vse kaže. da bo letošnji turnir res najmočneja; vetr^h°tn" Korevec^ ter Pe^dlrc 1 v okv.ru prvenstev Dolenjske. ™r_h ln Korevec ^ier ^ , n Povemo lahko predstavnike No- toClt<'' prVl xT,->e..so._™_— vega mesta in delno Črnomlja, medtem ko Je dmen« kočevskih predstavnikov se težko navesti. Novo mesto bodo zastopali prvak Dokil Fink. Saramovlč Prime ln vsi trije lanski] prvaki — Sila, Bltar in Skerlj, ki imajo prost vstop. Za Crncmell bodo verjetno Igral' Kobler Vlahovič. Klemene ali knajne. za Kočevje pa verjetno ing. Volk Safar, Lisac. Klarač bo močan ln za- VplSe V CfcnStVO noj nimlv. Novomeščam). vabljeni ste, da obiftčete najboljše dolenjske šohiste pri borbi za naslov prvaka Dolenjske ln za zlati pokal Okrajnlh ljudskih odborov Ko-devje in Novo mesto. Mislimo, d« V Sknjmčah juri Mirni je 3. fe- je aktivno sodelovala v NOB. Na bruarja umrla 75-tetna Terezija pragu svobode je Majčeva mati Strajjruur, napredna dolenjska ze' t,z%ubila ljubljenega srna Vinka, na m zvesta bralka Dolenipkega kt je padel feof oficir NOB. Usta. Partizani, ki smo jo poznali Njena življenjska pot ni bila pod imenom »Maijčeva mati*, ni' lihka — v »rvi svetovni vojni kali ne bomo pozabili njenega do- r>r»A dinevt le bil zaiKflJu- •. • ,., ' , ' , • , . čen društven, tuiVir najboljših f zguMa moža m -ostala sama s brega srca m odpmh rok za nas. črnomaljskih sahistov. k' Je tra- štirimi otroki; vse štiri je vzgojila Po vojni je bila zavedna članica jad ves Januar, sodelovalo je 9 „ naprednem duhu in v zavedne ZB in SZDL. ffiednji: * domoljub. Njena druiina se je Naj Majčeva mati mimo poči" Kobler 7 5 Vlahovič 8 Novak 5. "^d prvimi odzvala klicu KP in vajo v domači, svobodni zemlji. Hrnkja 4.5.'Krajne ln Malerič 4 Finalni turnir SD Črnomelj končan - zmagovalec Ivan Koblei* v turnir za pokrajinsko prvenstvo Dolenjske. Velikega nagradnega Žrebanja Prešernove družbe se udeleži lahko samo tisti, ki kasneje do 5. aprila In poravna svoje obveznosti najkasneje do 5. junija. Gasilci na Vršnih selih V nedeljo 22. januarja so se zbrali gaslci na Vršnih sellh na občni zbor, kjer so pregledali uspehe in delo preteklega leta, in si postavili naloge za letos. tretjin nabavne ; vrednosti krila Okrajna gasilska'zveza v Novem mestu. Tako se je drukvo uvrstilo zopet med vsaj za silo opremljena društva jn bo v bodoče lah- Kot je bilo razvidno iz poročil ko brez težav nudilo lljudskemu članov od*>ora, pomeni preteklo «nefll« požarno varnost, leto za gasilsko druŠtvp na Vrš' hih selih leto prerojenja. Od ustanovitve društva, leta 1929, še ni bilo opazit, takega napredka Na občnem zboru so razpravljali tudi 6 nalogah za letos in so sklenili, da bodo nabavili še nekaj gasilske opreme, napeljali v prihajalo z veftlh strani, delo hi- Do sedaj nismo dobili fte niče troje napredovalo. Upamo, da bo- sar novega, r"e" *^ *2 ino letos le dobili stadion In da tovo se nfcrsdi spominjajo med bodo novomeški nogometaši konč- narodnega turniri; Neme, v novih lepih dresih, Cr-nomaličanl prav tako. sami pa v tisti revščini In kljub temu so takrat dobro zaigrali. Le malo je manikalo da nismo postali zrna- no le prlfeli na svoj račun. ROKOMETASEM VEC POMOĆU Nekaj časa sem opazoval novomeške rokometaše pri treningu. Vodil ga Je Slavko sam, udeležba govalcl. Slavko ml Je potoži i, m pa ni bila ravno najboljša, kar društvo zanje ne skrbi naJDOi;ie' p„ je razumljivo, ker Je bil to da so lani dobili eno samo eden prvih zimskih treningov ln nič drugega Tudi meni se j - Po zaključku treninga sva se s zdelo, da So novomeški roKojne- tovarišem Medletom pogovorila o ta*i maio zapostavljeni. OD Kon- težavah rokometašev. Začel Je cu sem ga še vprašal kako J« L takole- ekipami, kako s treningi ln kaKS- Rokometna iokctla pri Parttznmj ne načrte Imalo Tu eni J8 °°' in bila ustanovljena avgusta 19M govoril: Ta poziv republiške rokometne _ Ne.kaj časa smo imeli na tre- rveze me Je društvo poslalo v nlnglh p0 18 do 20 igralcev, se- M.uilior na lnstruktorski tečaj. (jaj pa ekipa obsega le 12 Igral- Po vrnitvi v Nov0 mesto sem ta- cev pj, pravega zanimania. V kol zbral okoli sebe nekal svojih bodoče bomo skušali pritegniti prijateljev in na zapuščenem ge VPC mladine, tudi iz vrst kot lani. DruŠvo je do nedavna dom elektriko m ga nekoliko počutilo posledice vojne. Nikakor pravili ter strokovno usposobili 2 ni moglo dobiti zadostne cevi, !a n-, pa so si znatno opomogli. Novi, mladi odbor se je zavedal, da operativni desetini za vsako gasilsko akcijo. Z volitvami novega odbora so lahko društvo dvignejo iz propa- člani društva dokazali, da so z danja le i aktivnim delom. Ta- delom dosedanjega odbora zado ko so si gasilci s prostovoljnim odbojkarskem igriSču na Loki amo si uredili zasilno igrišče. Vsi. ki smo z malim rokometom za-.*»li, smo blM predvsem lz delev-•klh vrst. »edaj Je večina Oev vajencev, le dva sta Iz v-st gimnazijcev, ker vemo, da nas le premalo. Imamo tudi pionirsko ekipo, ki Pa malo tekmuje, nekaj ča*a je Novo mesto imelo tudi žensko ek1.no (Trgovska šola), P» se Je kasneje razformirala itudentov oziroma dllakov Ko Sedal bomo skuSali v »ekcllo pri-orno čutili, da že nekai znamo, tegnitl tudi dekleta ln če bo odamo začeli tekmovati. Sedaj ima- ziv dober, bomo takoj pričeli « 'mo že solidno moštvo, kt tekmuje treningi. V Dolenjski podzvezi in po Je- Glede treningov in bodočih na- lensikem dnlu delhnn Prvo mesto monva«*att. », Mlkec,! ilelom lepo obnovili dom. Pole? rega pa jo vložili mnogo truda *a pridobitev finančnih sredstev ?a nabavo cevi in druge ooreme. To se jim je v celoti -posrečilo. Z voljni in da mu popolnoma zaupajo, ker so predlagali v nov u-pravni odbor vse dosedanje člane. Negativni pojav v društvu pa je, da vse dalo in prizadevnost iohodkom dveh prireditev, ki ie 'ežita na ramah nekaterih članov znašal nad 70.000 dinarjev, so al nabavili nove prehodne dele za odbora, ki zaslužijo re«; pohvalo. Ko se bo vsak član društva zave- motorko in cevi in tako mororko <'a'' ^a i* *. ^'.^ 'e iP-ro^tovol i preuredili z vsem nrlborom na nov. enoten sistem. Poleg tega sc po neštetih prošniah in vsestranskemu dokarovanru o nuinosti nakuna. nabavili 160 metrov odvodnih cevi po znižani ceni. Pri tem j« razliko v znesku dveh Koledar za leto 1957. S leposlovne In 3 poučne knfige lahko dobife za borih 500 din, če se vpišete •* članstvo Prešernove družbe. Poleg tega boste še udeleženi pri velikem na- Poverjeniki Prešernove družbe, pohitite z delom ln širit« članstvo. no pristopi! k društvu, tudi prostovoljno prevzel vse obveznosti do društva in naloge ki mu jih društvo daie. bo delo lahko in tudi posameznik bo s ponosom giicdal na vidne uspehe društva. Vinko Kukman Zmaga TopliČanov v Karlovcu V nedeljo. 5. februarja sta so na dvosteznem kegljilču v Karlovcu seSla v prijateljskem dvoboju kealjaškl klub »Tempo« Karlovac in keglJaSkl krožek »Kmet« Iz Dolenjskih Toplic. Zmago »1 Je to pot Eatluzeno priboril krožek »Kmet« Iz Dol. Toplic % razliko M kegljev. Toplicam so podrli 25» kegljev. Kar-lovSunl na 204. Da Je število podrtih kerllev tako n1»ko Je vzrok v t*!m. ker Je bilo na kegljišču hladno «te%e pa tnd' niso bile natnnlHe Najboljša keljača sti bila DoUo Zupane in Tona juvšt*. KINO »KRKA« — NOVO MESTO: 18. in 17. februarja: italijanski fMm šahiste pri borbi za naslov prva-»V vrtincu greha«. Od 18. do 20. II. »Slovo na postaji«. Od 2L. do 23. februarja: francoski barvaste fikn »V vrhovih Himalaje«. DOM JLA — NOVO MESTO: 17. do 19 februarja: ameriški fton »Beg iz trdnjave Bravo«. Od 21. do 23. februarja: Jugoslovan, film »Ciganka*. ČRNOMELJ: 21. ln 22. februarja: francoski barvasti tim »v vrhovih Himalaje«. METLIKA: 18. do 19. februarja: »Žongler«. 22. februarja: jug. film »JubiileJ gospoda Ikla«. KOSTANJEVICA: 19. februarja: ameriški barvasti film »Povratek na Broadway«. ŽUŽEMBERK: 19. februarja: Ju-.goslovanski *i PRODAM GRADBENO PARCELO v Kandlji. Naslov v uprav lista (72-56) Zahvala Ob nenadni Izgubi naš« mame, stare mame in tete KATARINE K OBE posestnice z Laz Ob KolpJ se vsem ki so Jo spremili na nje-n' zadnji pot' iskreno zahvaljujemo Prisrčno se zahvaljujemo predstavo kom oblasti tz Črnomlja ln Predgrađa ter godbi lz Kočevja In vsem ki so nam na kakršenkoli način stal, ob strani. 2aluloči-. sinova Slavko In Peter z družinama snaha Francka s hčerkama m ostalo sorodstvo. PREKLIC PrekJlcuJem govorice o ženi Štefana Gallča kot neresnične ln la-mišUene. Prosim Jo, da mit opro-gtit jovo Skorio OBJAVA Društvo za napredek gospodinjstva v Novem mestu obvešča članice, da bo pob ralo članarino za leto 1056 dne 20. in 24. februarja od 4. do 6. ure popoldne v Go-soodinlakem centru (Sindikalni dom). K vpisu vabimo tudi ostala gospodinj«! Objava Zdravstvenega doma Novo mesto Zdravstveni dom Novo mesto obvešča vse občane, da je s 15 februarjem upeljal stalno dežurno zdravniško službo v Zdravstvenem domu, Novo mesto, Jenkova ulica (stara g muazija). Za obiske na domu, kakor tudi za vso ostalo zdravniško pomoč, se je treba poslej obračati samo na dežurno službo v Zdravstvenem domu. Zdravniki Zdravstvenega doma ne bodo ve* sprejemali strank v privatnih stanovanjih. Upravnik ZD: Dr. Adolf Spilcr, 1. r. Kandidatom za mojstrske izpite! Okrajna obrtna zbornica Novo mesto razpsuje tečaj za oprav, ljanje mojstrskih izpitov, ki bo trajal skupno 60 ur, obravnaval pa bo vso predpisano snov. Tečaj bo ob sobotah popoldan in nedeljah dopoldan. Stroški bodo znašali približno 3500 din za osebo. Prijave pošljite v lo dneh na Okrajno obrtno zbornico Novo mesto. Okrajna obrtna zbornica Novo mesto Zborovanje prašlčerejcev v Kostanjevici 2lvinoreJski odbor Okrajne za« družne zveze Novo mesto in Kmetijska zadruga v Kostanjevici bosta priredila v nedeljo, 19. februarja 1956, ob 9. uri dopoldne v Zadružnem domu v Kostanjevici zborovanje prašičerejcev in rejcev krškopoljske čraopasaste pasme. Na zborovanje vabimo vse praSi-čerejce s področja novomeškega in trboveljskega okraja. Živinorejski odbor Okrajno zadružne zveze Novo mesto IZ MATIČNIH URADCV Novo mesto V preteklem tednu Je bilo rojenih 17 dečkov ln 13 deklic. Umrli so: Omahen Ignac, upokojen: duhovnik. 73 let. iz Do-brniča. Tomic Frančiška, roj. Ka-strevc. gospodinja. 71 let, iz Novega mesta. Videmšek, roj, Pla-per Marija, gospodinja. 74 let, iz Novega mesta. Kavsek. roj. Ma-jerle Marija, gospodinja 62 let, iz Močiti prt Predigra«!u. Poročili so se: Zavr&ki Ivam, delavec iz Ljubljane, in Brodšnau-d&r Ljudmila, gospodinja iz Novega mesta. Mariniifi Ivan, voješki uslužbenec lz Sarajeva, in &tanc Ana, gospodinjska pomočnica lz Novega mesta.. Kastelic Alojjvj, sin kmeta iz Vinje vasi. in Ci-mermančič Valentina hči kmeta iz Jurne' vasi. Gornik Janez, elek-tromonter iz Malh Brusnic, in Deželan Antonija, hči kmeta iz Velikih Brusrnic. T'.sov Stan.isiav, sin kmeta in Gazvoda Frančiška, hči kmeta, oba s Pristave. PrS na Jožef, delavec, in Božič Frančiška, delavka oba iz cegelnice. Černelič Cedomd-r strojni tehnik, in Ferlič Simona, uslužbenka, oba iz Novega mesta. Gotna vas Pretekih teden sta bila rojeno dva dečka ln l deklica. Umrl je Čolnar Jožef, upokojenec. 83 let. z Velike Clkave. Gradac V januarju le bil rojen en de- Umrl Je Muc Matija. 84 let, ia Zemlja pri Gradacu. Poročiti a sta se: Vardijan Franc ln jakofčič Anoa oba iz Črnomlja. Ribnica V Januarju je bil rojen en deček in dve dekillcl. Umrli so: Arko, roj. Zalar Frančiška užitka-rlca 77 let, te Jurjevice. Plahuta Mateja, otrok, te Brež. Konečni Jaroslav upokojenec. 44 let. iz Zlebiča. Nosan roj. Košir Gertruda. užltka-rica, 90 let lz Gorice vasi. Mlakar roj. Hočevar Marija upokojenka 79 let iz Ribnice. Poročili so se: Trden Leopold, kmet 'z Sušja. In Debeljak Karo-Ina. delavka lz Dol. Lazov. Ober-star Viktor kmet Iz Jurjevlce. in Hočevar Ivana, delavka te Jurje-wice. Kočevje V pretekilem tednu so bide rojene 3 deklice in dva dečka. Umrl nt nihče. Poročil so se; Gabrovec Rudolf, delavec. Im Saj« Vida. žnvinorej- ka. oba iz Starega loga. Pajk Martin, rudar, ln Lavrič Juiija. delavka oba iz Zeljn. Kokalj Viv ljem, delavec, in Kotoan Marija, gospodinja, oba iz Mlake. Metelko Alojzij, trgovski pomočnik, Sn Bradač Rozalija, trgovska pomočnica, oba iz Kočevja. Iz novomeške porodnišnico V preteklem tednu so v novomeški porodniSnuci rodile: Lojk Frančiška iz Zadčjega vrho — dečka. Brklč Anica if Dol. Toplic — dečka. Žagar Slavka iz Damlja — deklico, 6'konja Jožefa iz Tribuč — dečka. Gorišek Frančiška z Ostroga — dečka. Šiško Ana g Sel pri Raki — dečka, Mlakar Ivanka z Jarčjega vrha — deklico. Baje Dragica iz Cerovca — dečka Bokal Eda iz Cvitoida — deklico, canize Anica te Sentlov-renca — deklico, Kovačič Marija iz Grobelj — dečka. Kruh Rozalt. j a Iz Regerče vasi — dečka. Eiz-Jak Emilija iz Prudofa — deklico, Dorič Vilma te Kaprivnika — deklico. Boltes Albina iz GabrJa — dečka Kranjc Ka milna lz Gor. Vrhpolja — dečka. Brezar Anica te Črnomlja — deklico. Humair Marija iz Koroške vasi — deklico. Golob justi iz B'.rčne vasi — dečka, Badovinac Marija s sei pri Jugorju — dečka. Kisovec Breda iz Gor. Straže — deklico. Saj« Ana lz Malenske vasi — dečka, Grm Danijela lz Velike Loke — dečka, Slane Ivanka iz Rosalnlo — dečka Saje Ana lz Cegelnice — deklico. Pleva Regina iz Dolg« vasi — dečka Turk Dragica ia Sentjošta — dečka. Godnjeveo Terezida te Starega trga — dečka, KRONIKA NESREČ V preteklem tednu so se ponesrečil; In iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Saje Vida, hči vojne vdove iz Smihela. je padla lin si poškodovala desno nogo. Gorca Jožeta, sina posestnice S Luže. je na svatbi Kek Janez zabodel z nožem v levo stran prsnega koša. Starešinič Franc, posestnik z ZilJ, Je padel z voza ln si poškodoval hrbtenico. Strmele Peter, sin priložnostne delavke s Sv. Vrha. Je v spanju padel m si poškodoval levo roko. Cesar Franc, sin elektromonterja te Novega mesta si Je pri smučanju poškodoval desno nogo. — Som Maks, uslužbenec Iz Novega me. sta se le pni sekanju drv usekal v prste leve roke Ostronič Katica hči posesitnice z Vinice, je doma.padla in si poškodovala desno roko Potisk Ivan. mizarski pomočnik te. Kočevja, sf Je a strojem »aSkodoval prst desne ro« 1D0LINJSKIElBTt fitev. 7 (310$ Puškin in stanovanje Pred devedesetim i leti je bil ubit v dvoboju Aleksander Ser- gejevič Puškin. Lahko rečemo, da nalepil po stenah. Zabil žeblje vsa Rusija žaluje in toči solze ob koder je bilo treba, da bo videti tej žalostni obletnici. Ampak bolj udobneje. Živel je ko paša. kot vsi drugi žaluje ln od briko- Čas pa teče, jasno. Prišla je 87- sti hira Ivan Fedorovič Golov- letnica smrtj našega dragega poe- k:n. Samo da zasliši besedo »Pu- ta Puškina, nato 88-letnica. Ob šopirijo naramnice. To je vendar Žk:in« že ta dobri možak grozno tej obletnici so se v stanovanju prava žalitev geniijevega spomi- vzdrhti in začne buljiti nekam v kajpa začeli pogovori. Puškin, so daljavo. rekli, pisatelj, Živel je nekoč v Ej, ljubi moji, kaj ne bi gledal tem stanovanju. Osrečil je, so be- v daljavo, naš Golovkin, ko se sedičili, to stanovanje s svojim je pa odkrola, lahko rečemo, silno genijem. Zato bi ne bilo napak, žalostna, temna plat v žvljenju da bi vzidali kako ploščo, v ved- In Golovkin se je udobno na- ne piskre, suknjiče, in bridko selul. Potrošil denar za tapete, jih vzdihne. »Tule je nekoč živel Aleksander Sergejevič Puškin,« pravijo, »pa vendar je po hiši formalno tako svinj'sko. Na, tamle je metla, ondiie visijo hlače, na steni se na< gen.alnega pesnika. Mihail Zoščenko Posegli bomo nazaj z našo zgodbo, da ne užalimo spomina slavnega genija. Začeli jo bomo sem fa ^ Cl*tl}0 P°*>do> pome- nost zanamcem. Po svoji neumnosti in v lastno škodo je v .postavljanju te plošče pomagal tudi Ivan Fedorovič Golovkin. Na vsem lepem izbruhne v hiši drvež in vrvež. Dame begajo Reševalcem tn ljubiteljem križank smo pripravili danes »spominsko križanko« ob 6. obletnici izida prve številke Dolenjskega lista. Izžrebancem bomo razdelili šest nagrad: 1. nagrada — 3000 din, 2. nagrada — 2000 din, 3. nagrada — 1000 din, 4., S. in 6. nagrada: knjižna darila. Rešitev je treba poslati uredništvu lista najkasneje do 25. februarja 1956 V levi spodnji kot kuverte napišite, nagradna križanka. Premalo frankiranih pisem ne bomo •prejemali. Vsak reševalec naj napiše svoje ime na beli rob časopisa ob križanki, ki naj jo izreze in pošlje v kuverti. Vsaka malomarnost pri izpolnjevanju odgovorov gre v škodo reševalca. znak za prvino titan, 56. prav taka. Navpično: 1. Slovensko obmorsko mesto, 2. kraljevska ptica. 3. glavni števnik, 4. noben. Izumiteltja jugoslovanskega rodu, 11. divja žival, ki ima rada kokoši, 12. vogal, 13. noži za prebadanje, 14. prizorišče v cirkusu, 17. industriiiisiki kraj na Štajerskem (premog, umetno jezero), 18. del kolesa. 23. pika takole leta 1921. Umljivejša bo. Meseca grudna 1921 leta je Ivan Fedorovič Golovkin prispel iz vojske v svoje rodno mesto. Ravnokar se je bil rodil NEP (nova ekonomska politika). Vse razgibano. Začeli so peči žemlje. Razvila se je trgovina. Skratka: življenje je zakipelo. Ampak navkljub novim rečem tava nas' ljubi Golovkin brez uspeha po mestu. Stanovanja ni- tajo kote. Pride komisija, pet članov. Pazljivo pregledajo hišo. Komisija odkrije nered — nepospravlje- Kracko in malo: v treh tednih so iz hiše izselili vse prebivalce. Golovkin je, resnici na ljubo povedano, jako klel. Zmerjal. Povedal je o tej stvari svoje mišljenje povsem odkrito, brez strahu za posledice. »Kaj se to pravi, zlodja?« je rentačil. »Prav, pa naj bo genij! Py naj je skoval pesmico, Tičica po vejci skače . . .' Ampak čemu zavoljo tega izseliti iz bajte te skromne ljudi? To je vendar utopija, če bodo vse stanovalce vrgli na cesto«. Golovkin je kratkomalo hotel oditi v nekdanje Puškinovo sta- novanje in tam preklinjati naprejV pa se je zamoril z iskanjem nove sobe. Še sedaij jo išče. Postaral se jo, posivel. In strašansko veliko sprašuje — kdo je kdaj stanoval v rej ali oni hiši. Da nista siučanno Damjan Bedni ali Mavcrhoid, kajti takega stanovanja Ivan Golovkin še zastonj ne bi vzel. Mož ima prav! Kako lahkomiselno počno nekateri genilji —selijo, potikajo iz stanovanja v stanovanje. Potem nastopijo pa taka bridke posledice. Kar poglejmo, v naše dni. Znani pesnik Mitja Cenzor je lani premen jal najmanj sedem sobi N.kjer se ni mogel udomačiti. Zaradi plačevanja, seveda. In morda je on tudi genij — vrag sigavedi. Čez petdeset let bodo pa zaradi njega izpraznili! vseh sedem sob. No, morebiti bo do takrat malce pojenjala stanovanjska kriza. To je še edino upanje. S knjižne police Mladinske knjige Prizadevna in sirokopotezna Spoznali smo jo že pred vojno, založba »Mladinska knjiga« je v sedaj je pa izšla v novem prevo- slovanskem jugu). To je prvi del trilogije (in najboljši), ostala dva zadnjem času spet dala na knjižni du Mile Kdopčiča. Zanimiv, na- sta Tartarin v Alpah in Tara- joče žuželke. 25. dan v tednu, ma- . §e ob sobotah prespi pri trg lepo in vredno bero svojih iz- pet, hudomušen in neprisiljeno Vodoravno: 1. Kasen, 5. ime •rbskega carja, ki so mu dali vzdevek »Silni«, 10. hudobnost, 15. znak za prvino iridij, 16. kraj, kjer izhaja Dolenjski list, nihče, 5. slovenska pokrajina] 6. očiščen, z vodo opran, 7. sprehajaš se (srbohrv.), 8. igrai* ne karte, 9. začetnici slavnega 19. moško ime, 20. stvar, 21. barvali z apnom, 22. ženske, ki žive v soseščini, 24. znak za aluminij, 25. telički, 27. silovit, 28. are!, 29. ptica selilka, 32. zadnja in prva črka, 33. zelenjava (množinska oblika), 35. ploskovne mere, 37. najbolj razširjeni časopis ;ia Dolenjskem, 42. z vodo obdana ze.nlja, 43. gospodarstvo, posestvo, 44. kratica za sivo, ki je v novembru minule trgovski, 45. fižolu podobna ga leta pnaznova'jD obletnico stročnica, 47. žensko Ime, 48. svojega obstoja, je pred kratkim glavni Stevnik, 49. ime ropar- na občnem zboru spet podalo skega viteza, ki je živel « Pred- svoj le*ni obračun. Društvo, ki jamskem gradu, 52. prebivalec i13 b'i'o rv^rv^k !t> iis1»v>-mt='~m 26. kratica za ljudski odbor, 28. rejec golobov, 30. barvitost, ubranost barv in tonov (isti koren ima beseda kolorizem), 31. slovanska dežela, 33. mesto v Kotorskem zalivu, rA. gospodar, 36. kraMca za Rdeči križ, 37. ne slab, 38. glavna reka zahodne Indije, 39. posedovati, 40. tjakaj, 41. pritok Save, vrsta cigaret, 44. ozek pas, 46. kesanje, 48. tjale, 50. predlog, 51. začetnici slovenskega skladatelja, 53. veznik. znancih. V predsobi, na preprog za psa. Jasno, da je mož skisa-ne volje. »NEP je formalna utopija,« pravi. »Po! leta stikam, pa ne naidem sobe«. Leta 1923 je bil iskalec, in stanovanje daj, ki zaslužiijo pozornost bral- vzgojen mladinski roman. Scgave, cev prav tako, kot so vredne pri- vsebini ustrezne ilustracije so poročila. Okvir te založbe je vzete iz nemškega izvirnika, širši, kot pove ime — Mladinska Alphonse Daudet: TARTA- zalo-žba — kajti' mnogo njenih RIN IZ TARASKONA. Franco- knjig je prav tako primernih, ski pisatelj Daudet je pisec slav- ze izurjen morda še bolj, za odrasle. nih Pisem iz mojega mlina in e res na- Ivan Cankar: ČRTICE. Boris tvorec nič manj slavnega »junaka« sconska luka. Nov, res uspeli prevod je oskrbel Karel Dobida, ilustriral je pa te čudovite Tartari-nove prigode naš »slovensko- pariški« slikar. Veno Pilon. Slehernemu bo užitek prebirati te Tar-tarinove prigode najprej v Tara-sconu, potem pni Turkih in nazadnje med levi v Afriki, kajti Uspelo delo Belokranjsko muzejshega društvo sel. Ali ga je podkupil, ali mu Merhar je na 222 straneh izbral sončne Provance-Tartarina iz me- Tartarin je velik lovec — seveda je bila kratkomalo sreča mila. ne najlepše krajše stvari tega genlal- sta Tarascona, ki ga je pisatelj s polno skledo lovske »latinščine«, vem" . .. nega slovenskega pripovednika, 27 »izvili« iz svoje bujne umetniške Soba je prijetna. Dvoie oken. p0 številu, in jim napisal tudi po- fantazije in z njim ustvaril res Celo podnice ima. To je vse. govor. Črtice »o razdeljene po nesmrtni lik skrajno poštenega, pa Stanovanju n. kaj očitati kronološkem redu in osvetljujejo tudi skrajno domišljavega južnja- Cankarjeva otroška in dijaška le- ka in njegovih enakih someščanom ta, življenje v tujini ( med dunaj- v veselem mestu Tarasconu (po skim delavstvom), njegovo življe- njem je bil naš rajni planinec Jan- nje na Rožniku in vihro prve sve- ko Mlakar posnel svojega Trebu- So to res dragulji šnika — Trebušnikova hoja na častne člane, 101 ustanovnega člana in lepo število rednih članov. Delo društva J« bilo vidno zlasti v Tednu muzejev v maju sosednje države, 54. druga obli- Belokranjskega muzeja leta 1951, lanskega leta (občasna razsteva nju pokrajine in ljudi med Ko.- MEDVEDOV. Ta prevod dola ka za rasem, 55. osebni zaimek, .ie ves ta čas besno sode^ova^o STI partizanskega tiska in fotogra- po in Gorjanci. Društvo bo to češkega antropologa je oskrbel naš fij, "predavanje o narodopiscu leto tudi odkrilo spominsko antropolog dr. Božo Skerlj. Na Ivanu Navratilu, Članki o mu- ploščo (organizatorjem partizan- trdni znanstveni osnovi in zamejskih problemih in kulturnih tftega odpora v Metliki, za svo- kljiučkih antropološke vede je Av- Zrtve kač Strupene kače so, zlasti v nekaterih delih sveta, huda nadloga, saj zaradi njihovega pika umre na leto do 40.000 ljudi. Od tega dve tretjini samo v Aziji. V Evropi umre zaradi kačjega pika največ ljudi v Franciji — na leto okrog 22. Vseh strupenih ln človeku nevarnih kač je na evetu 200 vrst. Porcsl alkoholizma v ZDA Statistika za lansko leto kaže, da je število alkoholikov v Ameriki zadnja leta občutno poraslo. V trinajstih letih je poraslo pri moških za 45 pri ženskah pa celo za 52 odstotkov. Isti vir trdi, da je v ZDA 4,589.000 nepoboljšljivih alkoholikov, od tega 705.000 žensk. Sladko mlio Neko kanadsko podjetje je »izdelalo novo vrsto mula, in sicer iz sladkorja in živalske masti. Milo ni parfumirano in potrošni- Mnogoženstvo v Ameriki V krajiu Provo, država Utav, ž/i vi verska sekta Mormonov. ki spomenikih v časopisju, propa- je člane pa namerava med dru- ganda za obisk muzeja itd). Ne- gim organizirati eno ali dve kateri člani so pomagali tudi poučni ekskurziji v sosednje pri urejevanju muzejskih zbirk, dolenjske oziroma gorenjske pri prevozu muzejskih ekspona- muzeje. tov ln pri zbiranju muzealij. Z Belokranjsko muzejsko dru- njihovim prizadevanjem In §tv|o je v petih lletih svojega življenje, čustvovanje in boj s su- hkrati s prizadevanjem uprave obstoja vsekakor dalo lep pri- rovo naravo v prazgodovini člo- Pired muzeja je prav tako teklo delo spevek h kulturnoprosvetnemu veškega rodu, ali — kakor pravi rusta opisal življenje jamskega človeka, torej čas pred kakimi 600 tisoč leti. Ta opis je učenjaku Izredno uspel, saj se knijiga ber« kot najbolj napet roman, odkrivajoč podobo človeka, njegovo tovne vojne Belokranjsko muzejsko dru- upravo muzeja in tako doseglo zejev, ko bo med drugim odprta Cankarjevega_ peresa, ki _ v čudo- Triglav, v Trst, Trebušnik na piav lepe uipeae Uđnea s.e^ o v MeVk; ra/^.avn »Jane?. Trd.- vitih barvah in prelivih izžareva- na in Bela krajina« in Do ▼ i° njegovo človeško in umetniško okviru muujae itnivoi** udi podobo in vsebino,_ njegov odnos predavanje o Trdini, njegovih do ljudi in življenja. Knjigo je številnih potovanjih v Bolo i-lustriral Maksim Sedej. krajino in njegovem opirpva- /. Avgusta: LOVCI JAMSKIH Desanka Maksimović: POMLADMA PESEM. Desanka Maksinovič (r. 1898) je danes veliko ime srbske poezije. V prikupni izdaji, lepem izboru in dobrem prevodu Lojzeta Krakarja je izšel na 54 straneh iizbor njenih pesmi. Kdor ceni dobro 1'iriko, bo Pomladno pesem (skupen naslov, za izbor) rad prebiral. propagira mnogozenstvo. kratkim je policija nasilno od- v muzeju sairr#>m. S sodelova vzela sedem otrok neki Veri*n>iem Muzeja narodne osvobo Black. Vera je ena izmed treh že na Blacka, ki je oče 24 otrok. Nevaren protest zoper papeža V neki cerkvi v Parizu so našli peklenski stroj ravno predno je eksplodiral. Stroj je tja postavili brivec Danial Havas, ki je v svoj zagovor navedel, da je to napravil iz protesta proti papežu, ker ni izobčil lz katoliške cerkve atomske znanstvenike. Prometne nezgode v ZDA Lani je bilo na ameriških cestah do smrti povoženih 36.000 ljudi, to je 2.500 ljudi več, kot jih je Amerika izgubila v triletni korejski vojni. Več kot letos je bilo prometnih žrtev življenju Bele krajine m )e pnav, da bo v prihodnje pri di^ve v T nibfManl ve bil v av*'i- metliški občini kot ostala dru-stu 1955 popolnoma preurejen in š'tva tudi to deležno denarne po-z r>".vVf»! >-a-» moč', saj se je doslej vzdrževa- 1d i^tljučno tec lasttnib sredstev. — r ki trdijo, da ga lahko jedo že za samo leta 1941, ko je znašalo aa)trk, ker je okusno. njihovo število 39.939 oseb. znatno Izpopolnjen oddelek narodnoosvobodilnega boja, ki prikazuje zdaj sisTema'.ičen, krč— noloitfci razvol naprednega gibanja v Beli knaijini od 1. 1935 preko narodnoosvobodilnega boja do osvoboditve. Precej se jle povečal tudi etnografski oddelek, s*j je prišla v juliju na povabilo Belokranjskega muzeja ž>e tretijo le'o zapored v Belo krajino ekipa Studentov-etnioilo-gov ljubljanske univerze, ki Je tokrat, v okrni i ci Radovice In Dna$ič«!V nabrala precej etno-Kraf:lYih oredmetov in poleg lega raziskovala materialno in V načrtu, ki ga je Belokranjsko muzfv^kio r'-uVvo sprejelo za leto 1956. ie prOdvtOtn organizirani? le'oSn.'eiSa Tedna mu- Churchillov govor Churchillu, ko je bil še predsednik vlade, se je mudilo na radijsko postajo, kjer je bil najavljen njegov govor. Da ne bi zamudil, je poklical taksi. »Na žalost vas ne morem peljati, je predaleč,« pravi šofer. »Zakaj ne morete?« »Veste, predsednik Churchill bo govoril po radiu, pa bi ga rad poslušal.« Churchilla je ganila šoferjeva pozornost do njegovega govora, pa mu je podrril kar funt. Šofer je za hip buljil presenečeno, potem pa pravi: »Le vstopite I Naj hudič vzame še Churchilla!« pisatelj: »Preden začneš brati to knjigo, boš postal popotnik, ki pojde po poti, po kateri je hodil človek Ob začetku«. Dragocene so pripombe, ki jih je dodal prevajalec dr. Škentj, zlasti glede prazgodovinskih ljudi na naših tleh. V knjigi so tudi številne iiustraoi. j« iz izvirnika. Kastner: PIKICA IN TONČEK. Izredno prikupna in sočna mladinska povest, ki bo »v veselje starim in mladim«, kakor je bil ob izidu napisal nemški kritik. Vlado Lamut: AVTOPORTRET (s prve povojne slikarsko raistave v Novem mestu, ki je bila februarja 1946) Novo mesto za Prešernov teden Počastitev Antona Aškerca, neuklonljivega naprednjaka Zgodbe it Mirenske doline Z očetom sva orala. Počasi sta vlekla vola Še praprosri leseni plug, na katerem sta bila železna •amo iemez in črtalo. Kakor so takrat rekli: Vse je leseno, le »go-ika« je gabrova, »pregelc« je pa drenov. Počasi vsa vlekla voliča brazdo; jaz sem uravnaval plužne, oče je pa držali za ročico. Naenkrat zagledam na brazdi okrogel predmet. Bliskovito sem ga pobral m ga 9tisni'l v pest. Ko sva prisila do konca nijive vpraša oče: »Kaj si našel?« — »Denar«, sem odgovoril in pokazal najdeni novec. Oče ga je pogiedal, vtaknil v žep in dejal: »Ko bova zoraia, si ga o-giedaiva«. Ne dolgo za tem sva potegniila »adno brazdo, izpregla voliča, ijVima v senci dala deteije in sed'la pod košato bukev na koncu njive. OČe je ie cekarja potegnil pol !hleba črnega kruha in steklenico kislega gabrovčana. Odlomil mi je ▼dlikanski kos in segel po steklenici, jaz sem pa otepal dober ajdov kruh. Ko sva iXKJed!la, potegne oče iz lopa najdeni novec, da podrgne cb hlače in ogleduje. »Tale reč bo pa »tara«, je izjavil, ko s.; jo no-^ec dobro ogledal. Oba sva ga drgnllla po prsti m pesku. Slednjič je oče ugotovil, da je ena »tran popolnoma gladka, na eni pa je po-ifvba poil človeka pol psa. •Pets Marko bo«, je ugotovili. \ »Kdo pa je bil Pes Marko?« tem vprašal. Oče se je zagledali v trta bukvve in rekel: »To ie dogla Prešernov praznik, posvečen tednu slovenske kulture (od 2. do 8. februarja), je s štirimi proslavami počastilo tudi Novo mesto (vrhutega so imelo interne proslave tudi šole). DPD Svoboda v Brllfllnu je v nedeljo 5. februarja »priredRlo zelo slovesno akademijo. Govor o Prešernovem življenju ln de- povest Ni Časa, da bi ti to pra- zel; tako so mu rekli, ker je imel grozen trušč. Velikanske vode je- 1« Je imel prof. Janez Koleno, vil. Vprašaj staro Krnčevo teto, brado p>dobno kozlovt. Imel pa zera so podrle razmajam jez. Tu- nastopili pa so moški in mešani ta ti bo vse povedala«. Krnčeva |e krasno hčerko — Zoro. Ime je di Kozel in njegovi niso uŠl| raz-teta je biila starica, že pri devet- dobila po prekrasnih očeh, ki so besnelim vodam. Voda je valila desetih letih, živa zgodovina Mi- spominjale na nebo ob jutranji ogromne gmote kamenja vse do renske doline. Ob pustih dnevih zoni. Pes Marko ie dolgo preža! Save. Polovico gradu s Psom Mar-smo otroci sedeii pri njei pod ko- nanjo in ugibal, kako bi jo sose- kom vred je odnesla voda, le po-šato jablano pred - hišo, ona pa du vzel. ^ovražil je soseda, ker lovica gradu, kjer so bili hlevi in nam je na dolgo in široko pri po- je bili slovanskega rodu, potomec tlačani je obvisela na strmini, ki vedovala zgodbe iz Mirenske do- Slovanov, ki so se bili malo prej še danes priča kje je gospodoval line. naselili v naših krajiih; on pa je okrutni Pes Marko, ki je bil tako Ze prihodnjo" nedeljo popoldne bij Frank, potomec onih, ki so jih bogat, da je koval rudi svoj denar, sem jo naprosil naj mi kaj pove Sloveni poklicali na pomoč pio- Voda je odtekla. Od tržlškega o Psu Marku. ti Obrom. gradu, ki je sta! na griču, je osta- »Počakaj poba, to je dolga po- Nekega večera so pristali rok- Id ob robu, kjer ie bilo prej jeze-vest in danes ne bom končala, Če štanjski čolni v skritem zalivu pod to, le obzidje. Po dolini se vije jo začnem«, je odvrnila. »Pove- Tržiščem. Zora se je rada vozilla seda.j cesta, a stoletja in stoletja dala pa bom«. ob večerih po jezeru. Tudi ta ve- niso mogla izbrisati spomina na »Zdavnaj«, je začela »še ni bilo Iztoka Mirne v Savo, kot je danes. Pni Rokštajnu je bil jez, kii je zapiral iztok, tam je bilo dolgo in veliko jezero, vse od sedanjega Šenrruperta do Rokštajna. Tam je gospodoval graščak Pes Marko, bil je hud ko sam zlodej. pevski zbor (dfcrigenit Jazbec), tamburaši, folklorna skupina in recitatorjJ. Te lepe proslave so se Bršljlinčani udeležili res v velikem številu. Obrtniško kulturno društvo je v ponedeljek 6. II. za obrtni- Novomeščani so ponovno videli zagrebško »Komedijo« Prizadevni Dom JLA v Novem mestu je prebivalcem spet poskrbel za res lepo in umetniško razvedrilo, člani znanega zagreb- čer je zavesi al a iz domačega oni- nekdanje jezero in trziška grad, tkepa ^fcjjigg »Komedija«, ki ke in ostale priredilo zanimivo predavanje Poldeta Clglerja o rnzvoou obrti v Novem mestu od nflijstarejše dobe do danes. Obenem s tem predavanjem so z nagovorom, recitadjami ter glasbenimi in pevskimi točkami počastnlli tudi Prešernov spomin. Orkester in moški pevski zbor KD Duian Jereb sta naslednji večer dala glasbeno-pevski koncert. Orkester (dirigent Mitak) je zaigral skladbe Flotova, Puc-cinija, Bizeta in Rubinsteina, pevsktl zbor (vodja Markelj) pa izbor naših umetnih pesmi. Arijo Rodolfa iz opere La Boheme je ob spremljavi orkestra zapel Vili Skok. Ljudska univerza In KD Du-San Jereb sta na Prešernov spominski dan (8. februar) priredila skupno počastitev Prešerna jo 100-letnico rojWa našega nai}* večjega pesnika balad Antona Aškerca O delu tega poeta in neuklonljivega naprednjaka je iz-redno lepo ln kleno govorila pro-fesorica Ljubljanske univerze da, Marja -Boršnikova; njeno proda* vanje, prepleteno z remimiscenca-mi na Prešerna, je t usicrezniiimi recitacijami nekaiterih Prešernovih in Aškerčevih pesmi sprem-'ial član ljubljanske drame Bori« Kralj. Navdušeni poslušalci so videli, da Kralj ni le ena najboljših mlajših moči našega osrednjega gledališča, ampak tudi ievr« sten recitator s krasnim glasovnim registrom in vživet jem v vsebino pesmi. To sta posebno pokazali baladi Povodni moS (Prešeren) in Tlaka (Aškerc). Moški pevski zbor je za koneo zapel tri pesmi, med ntjumi Aškerčevo Mi vstajamo. Dvorana je bila to pot rjolnd zasedena. OKROGLE stana na jezersko gladino, nena- ker še vedno pravimo kraju »Pod doma pa so jo zgrabile trde roke zidom«. čolnarja, ki je neopazno priveslal Ko sem se kasneje peljal z oče- tik do njenega čolna. Njen čoln toni po opravkih v Sevnico, sem so potopili, njo pa odpeljali na vselej z nekakšno grozo glodaj Rokštanj. sredi ozke soteske med Tržiščem Kozel je ves obupan iskal hčer- in Sevnico, visoko kot orlovo Ljudi, ki mu niso buli pokorni ali ko po jezeru, iz globine so po- "gnezdo viseče razvaline rokštajn- so se mu zamerili, je metal v luk- tegnilli čoln, ali o Zori ni bilo sle- 8radu. Pom's'kl sem kako r»J0 tik pod gradom, kjer so jih du. Neki ubežnik, ki se je skri- globoko pod gladino nekdanjega pojedli raki. Zaradi tega se raiz- val pred Franki po grmovju in !*"ra sva se vozila, valinam tega gradu še danes reče trstičiu, je videl ugrabitev in o Nekoč pozneje, ko sva kopala Rokštajn. Tam, kjer so sedaj raiz- tem poročal Kozlu. Vedel je tudi giramoz za nasip občinske ceste, valine, so bile pod zemljo razen za skalo, ki je držala jez pod sva severno na tem pobočju od- brezdna kamor so metali ljudi, tu- Rokštajnom in katefa bi, če bi jo knilla temelje obzidij«. »Tam ie di grozne ječe. Kdor se' je Psu ir/ix>d mak mili, povzročila veliko bih nekoč grad«, je pripomnili oče. Marku uprl, je moral vanjo. Če poplavo, tako da bi jez, jezero in jaz pa sem se spomnili povesti si je zaželel tlačanovo nevesto, si grad izginil pod vodo. O vsem stare Krnčeve tete. io je enostavno vzeli, še raijši pa tem je poročal Kozlu. Ta je vzel Kaj je še povedalla o zgornjem >e kradel hčere sosednjim grašča- Štirideset na/rboljšlh in naimoč- koncu Mirenske doTine, od Trži- kom. nejSih podanikov m jih peljal pod *ča do Mokronoga in Senriruioerta mogli oUJavItl vseh za to Števil Višie v Tržišču ie ob robu je- jez, k;er so z žrdmi in koli od- do Mirne, bom povodni prihod- ko predvidenih člankov, aara iandl tvoj girad ^aščak Ko- maknuli zaščitno skalo. Nastati j« ajič. Loju BoriSnoj Uredništvo smo ga že imeli priliko videti, so to pot dali iizvrstno komedijo domačega (hrvatskega) avtorja Do-bričanlna: Skupno stanovanje, prav nušičevsko satirično obdelavo perečega sodobnega problema-jtanovanjske krize. Dobričanino-vo delo, ki ima prav močne ko-medlografske vrline, so mojstrsko postavili na oder režiser in igralci. Nekateri tiipi (fraier, čika pa-ziteli, teta Pola) gledailcem zlepa ne bodo ušli in spomina. Polna dvorana se je nasmejala prisrčno ln sproščeno, kar je bilo igralcem vsekakor najlepša pohvalla. Obvestilo dopisnikom! Zaradi pomanjkanja električnega toka v tlskarniSP nismo PODJETJE IN BANKA Ti, meni ni čisto jasno to poslovanje podjetij z bankami...« »Si oženjen?« «Sem.« »In da5 prvega vso plačo ženi pa si potem nekako odvisen ves mesec od nje?« »Res je.« »Vidiš, ravno tako je z banko in podjetjem.« GOVORITE DO ZJUTRAJ Predsednik francoske vlade Poincare (pred vojno) je nekoč govoril v parlamentu o stabilizaciji franka. Pa se oglasi neki poslanec: »Ali ne mislite, gospod predsednik, da bo stabilizacija franka vplivala na povišanje cen?« — »Nikakor ne,« odgovori Poincare, »ko tukajle govorim, cene padajo ie v v&eg Fiunctji«. , i »Prosimo, gospod predsednik,« je zavpilo nekaj glasov hkrati, »govorite vsaj do zjutraj!« DVE NOVOMEŠKI PRAVLJICI ...na stanovanjski odsek ja prišel nekdo in zarohned: »Kaj zlodja ste mi dodeli!' stanovanje, če pa še nisem na vrsti , in drugi čakajo še dlje«... ... k mladinski organizaciji in Društvu prijateljev mladine je prišel zastopnik OB LO in dejal prijazno: »Prosim, pojdite in uporabljajte dvora* no v stari gimnaziji, ki smo jo namenili prav vam! Imeli boste tam sestanke, čitalnico, posvetovalnico za starše, lutkovno gledališče, ki ga naj* mlajši že tako težko čakajo* Prosim, satno izvolite...« ^ 0754