T*"' - ......T '
arcda
ŠTEV. 247.
List slovenskih, delavcev v c-Ameriki
Entered as Second-Class matter, September 21, 1903, at the Post Offick at Few York, N. Y.,
NEW YORK, V ČETRTEK, 20. OKTOBRA 1904.
Poročena!
NEČAKINJA SLOVAŠKEGA ŽUPNIKA HAITENOERJA SE JE PO BEGU Z ORGANISTOM POROČILA Z DRUGIM.
Vzela je onega Don Juana, kteri jej je pomagal uiti iz ječe.
STARA LJUBEZEN.
Pittsburg, Pa.. 20. okt. V bližnjem Braddocku so ravnokar slavili romantično poroko. Pogodbenika sta namreč Emil Pars in Margareta Hai-tengerjeva iz Passaiea, N. J. Manra-reta je nečakinja slovaškega župnika katoliške cei-kve sv. Marije v Pac-«aicn, ktero mesto je nedavno v j>o-nečej ljubezni ostavila z oženjenim organistom Davidom Demetskim. Kakor smo poročali, so Marjeto ii. njenega organist a aretirali v Brad-doeku. Pa- Orga nista so stavil v Pasa icu pod $1000 varščine.
Ko je bila deklica v ječi v Braddocku, obiskal jo je Pars, kteri je deklico ljubi! šc ko sta bila oba majhna na Slovaškem. Pars jo je obiskoval vsaki »lan in jej govoril o ljubavi skozi mreže ječLnih vrat. Vse to je sto ril. no da bi <te zmenil za Demet«kega kteri je iz svoje ječe na nasprotnej strani nmstovža gledal, kako mu Par golobico.
'/.en so je obnovila in >z i mrežo sveča no oblju ie njetrova žena, kak« i .►končano zadnje njeni Luiza" Potem s< ic. N. J., kjer jo jc at i v — samostan ostavila in poto-Bradibx-k. kjer jo je čakal
ZAČASNO PREMIRJE.
--o-
Operacije v Mandžuru so začasno vstavili; Ja ponci se na vsej vrsti umikajo in sežigajo proviant, da ne pade Rusom v roke.
v dolgo trt JNE J BITKI SO BILI JAPONCI POPOLNOMA PORAženi. RUSKA VOJSKA STALNO NAPREDUJE. KOZAKI VPLENILI ŠE DVA JAPONSKA TOPOVA. — RUSI VJELI TRI BATALJONE JAPONCEV.
Slovenske novice.
Naš n.jak Nik. Papič v Steelton. Pa., poročil se bode dne 7. novembra t. !. z gospodično Ne/.iko MatijašiČ.
Ima jednega moža preveč.
Bayonne, N. J., IS. okt. Tukaj .<• zaprli 291etno Lavro Schreiner Bir-dovo, ker živi v bigamiji, kar tjidi sama priznava. V oktobru 1902 poročila se je z Josipom Schreinerjem in 11. julija t. 1. omožila se je z Geo M. Birdom. Prvega moža je ostavila. ker je baje slabo z njo postopal.
Bog je odgovoren.
Tz nebes ne prihajajo le dobrote, temveč tudi zlo in tako jc prišla mi-nolo leto tudi povodenj. ktera je v dolini reke Passaic v New Jerseyu napravila nad $2.000.000 škode. Tako je namreč raz^dil sodnik Hersley v Patorsonu in odbil tožbo, vsled katere naj bi mesto plačalo raznim posestnikom odškodnino. Ako pošilja Bog po vodu ji, potem je gotovo tudi on odgovoren, da imamo take sod nike.
Bančni ravnatelj — šestletna cebra
Trenton, N. J., IS. okt. V šestletni ječo je bil obsojen bivši ravnatelj 1 nacijonalne banke v Asbury Parku. Albert <". Twining. Vsled bankemt: imenovane banke je mnogo ljudi iz gubilo vse svoje premoženje. M« njimi je tudi sodnik, kteri ga je sedaj obsodil.
Iz predindijanske dobe.
V. Vermontu so našli okamenelo truplo neke ženske, ktero je bilo last ženske, ktera je živela >e v dobi pre dno so se v Ameriki naselili Indijanci. Ako je temu tako, potem naj se gredo naši ''Natives" dvakrat solit in sicer prvič na indijanski in drugič na svoj lastni račun.
Varčno razstavno vodstvo.
St. Louis, Mo., 20. okt. Poslovodje svetovne razstave so sklenili, da <mkn, kterili razstavni predmeti so bili odlikovani, ne bodo dali zlatih in srebrnih svetinj, ker so — predrage. Radi tega bodo razstavniki dobili le navadne bronaste svetinje, kte.-e l>odo označene z uradnim pečatom kot "zlate" in "srebrne" sve tinje. Oni frdijo, da materi jalna vrednost svetinj itak ničesar ne po menja in razstavljalcev tudi ne
Petrograd, 20. okt. Vsled deževja. Ictero je sedaj v Mandžuru vsa pota pokvarilo, morajo začasno Japonci, kakor tudi Rusi, mirovati. Včeraj, kakor tudi v minolej noči ni prišlo do večjih bojev.
17. poročil je razvidno, da se obe k-oj-ki pripravljata zopet na bitko. General Kuropatkin je podaljšal svoje desno krilo na zapadu. kjer sedaj tudi Japonci koncentrirajo svoje čete.
Rusi so vse svoje izgube nadomestili in general Kuropatkin bode zopet pričel z ofenzivo, kakor hitro bodo ceste v redu. Japonska vojska ie more napredovati in sedaj se je iiuv.tila nazaj proti Liaovangu. Kuropatkin je svoje levo krilo že poslal -a Japonci. Ko se bodo operaeije zo-i pričele, se bode tudi povsem nova ntka pričela. Bojevanje anSnolega tedna je sedaj končano in ostane v godovini kot sijajna ruska zmaga.
Petrograd, 20. okt. Tz Mukdena so brzojavlja, da je včerajšnji dan rmiio! mirno. Japonci se umikajo. >aharm- poroča, da so Rusi podaljšali svoje vrste v smeri proti zapadu. ločim je rusko levo krilo odšlo dalje /.a beži čimi, JaponeL
Mukden, 20. okt. General Rennen-kampf je z svojimi Četami na nekim •_rriču obkolil tri bataljone japonskih pešcev in sedaj je vsaki čas pričako vati, da bodo izročili Rusom svoje orožje.
Zopvt drugi oddelek Rusov je obkolil v neke j vasi 40 Japoncev, med kterinii je tudi pet častnikov. Pet Japoncev se je udalo, ostale so kozaki
posekali.	—
Petrograd, 20. okt. Baltiško bro-dovje sedaj ukrcava prenio<r, nakar odpluje dalje po velikem Beltu. Ham-burško-ameriška družba je z rusko vlado sklonila pogodijo, vsled lctere >ode ru.-ko vojno brodovje na potu proti Iztoku preskrbovala z potrebnim premogom.
Warnemiinde, 20. okt. Poštna parnika Kaiser Wilhelm" in "Koenic Christian", ktera je nedavno kupila uka ruska tvrdka, so prekrstili in -ta že od plula v Rusijo.
Tokio. 20. okt. JaponsKa vlada je -klen i'a opozoriti rtisko vlado na pro-;izak<iito postopanje ruskih vojakov kteri m-ijo čestokrat kitajsko obleko. Tukajšnja vlada trdi, da je dne 4. okt, oddelek 3. ruskega polka strel-cev, kteri so bili oblečeni v kitajsko obleko, napadel Japonce na cesti med Mukdenom in T.iaovangom. Semkaj se tudi poroča, da so Rusi nakupili
velike količine kitajskih oblek. • • •
London, 19. okt. Semkaj se br-. o javlja o velikej ruski zmagi. Japonska vojska je doživela na svojem levem krilu katastrofo s tem, da je general Oku popolnoma poražen.
Mukden, 19. okt. Mesto Liaoyang je prenapolnjeno z japonskimi ranjenci, dočim je bojno polje pokrito ■/. trupli mrtvih vojakov. Japonci neprestano sežigajo trupla svojih mr tvecev. Japonsko levo krilo je imelo irrozne izgube in je moralo bežati. Pri tem so jim pa Rusi zastavili pot-
Mukden, 19. okt. Včerajšnji dan je vladal mir. Zv^-er ni bilo slišati urromenja topov. Japonci beže na vsej vrsti. Na obzorju je videti velike ognje, na kterih sežigajo svoj provi-jant in druge potrebščine, da tako ne padejo Rusom v roke.
Danes je tukaj mrzlo vreme. Kakor hitro bode zemlja zopet suha. bodo R^isi bitko obnovili.
Petrograd, 19. okt. General Saha-rov brzojavlja, da se bežeči Japonci koncentrirajo pri Linehinpu, zapadno od železnice.
Neka ruska patrulja, ktera je jezdila po okolici Shakeja, vplenila je včeraj zvečer dva japonska topoVa, ne da bi imela pri tem kake izgube. Inače je bila ininola noč mirna. Levo rusko krilo je zopet za par kilometrov (napredovalo.
Petrograd, 19. okt. Tukaj vlada še vedno nepopisno veselje vsled ruske zmage, h kterej prihaja še uradoma potrjeno poročilo, da so Rusi odvzeli Jai>oneem 14 nadalinih topov ko so obkolili divizijo japonskega generala Yamada. Sedaj je dognano, da je japonska ofenzivna moč oslabela radi česar je Kuropatkin lahko porazil vse tri japonske vojske.
Japonci dobro vedo, kolike vrednosti je za Ruse Japoncem vzeti Puti-lev grič. kajti od tam je mogoče vspe-šno napatdata japonsko levo krilo. Zato so Japonci skušali imenovani grič zopet zasesti, kar jim je pa imenitno spodletelo. Japonski vojskovodja Oyama sedaj spremlja osobno svoje čete ter jih vzpodbuja k večje} hrabrosti — toda vsi napori so zaman. Podrobnosti o porazu japonskega generala Yamada in izgubi 14 topov še niso znae. Vojaki morajo kljub dežju prenočevati na prostem. Ceste v Mandžuru so preplavljene.
Vojaški kritiki so mnenja, da bodo Japonci kljub . edanjemu porazu, zopet pričeli z ofenzivo, dokler ne bodo prepričani, da morajo bežati do reke I aitse iu do Liaoyanga. Ruske man-džurske čete se do sedaj še niso vse udeležile bitke in Kuropatkin zamore takoj zoj>et pričeti z novimi četami, tako, da se one, ktere so bile dosedaj v bitki, lahko popolnoma izpočijejo. med tem. ko nove čete napredujejo z napadi na Japonce. Dosedaj so bile v bitki le čete korov generala Bilder-Iinga (17. kor evropski), deli kora generala Soboleva (0. iztočno-sibirski kor), deli Mevendorfovega kora in deli kora generala Zeseliča (2. sibirski kor.) Skrajno rusko levo krilo.-ktero je obšlo japonsko vojsko, tvorila sta kora generalov Ivanov (.1. kor) in Zarubajec (4.. iztočno-sibirski kor). Največ je prestal 3. kor. kteri je operiral v Taminskem gorovju. Sedem nadaljnih korov se še ni udeležilo bitke.
Car je zatrdno sklenil vojno dokončati, in sicer edinole z rusko popolno zmago. On niti malo ne dvomi da hode general Kuropatkin, v kte-reira popolnoma zaupa, položaj na Iztoku spremenil in Japonce popolnoma porazil.
Petrograd, 19. okt. Poročevalci po-•iljajo obširna poročila o slavnej ruske j zmagi pri Potilovern griču. Ves grič je pokrit z usmrtenimi Japonci. Pri vseh mrtvih japonskih častnikih so našli male kompase. Rusko krilo se podaljšuje v smeri proti zapadu, dočim je sredina ruskega desnega krila sedaj pri Sichinpu, tako da bode to krilo lahko razpršilo krilo japonskega generala Oku, kakor hitro se bitka zopet prične. Tudi vsa druga znamenja kažejo na to, da so Rusi zopet na vsej vrsti ir ofenzivi.
Petrograd, 19. okt. Baltiško brodovje se bode razdelilo: prvi del pluje po Sueškem prekopu in drugi krog Afrike. Vse brodovje dobe dospelo do Japonske tekom 90 dni.
Fakke-Berg, 19. okt. Rusko baltiško brodovje je danes od plulo proti Daljnem Iztoku.
Iz inozemstva.
PROTI ZLORABI NORIŠNIC V ZASEBNE S VRHE V AVSTRIJI. — DEFRAVDANT TAUSSIG PRIJET.
V Solunu Turki zopet more. — Zaprli Američana. — Roparji na Kitajskem.
Boji med pastirji.
Big Pine, Wyo., 20. okt. Rancheri iz okolice Grays Riverja poročajo, da je prišlo tamkaj do bojev med pastirji ovac in goveje živine. Slednji so bili v veČini in so pognali 700 ovac v nek propad, kjer so nedolžne živalice obležale mrtve. Ovčje pastirje so šiloma pognali iz pašnikov.
Rojakom priporočam mojega zastopnika g. Janko Pleško, kateri bode obiskal rojake v Pennsylvaniji ter nabiral naročnike na "Glas Naroda". On j« pooblaščen prejemati naročnino za "Glas Naroda" ter naročila za knjige, katere imam ▼ zalogi, kakor tudi za razne druga stvari
Fr. Iikrn.
Dunaj, 20. okt. V nižje avstrijskem deželnem zboru je poslanec Silberer zahteval, da se vstanovi zakon proti zlorabi zavodov za umobolne. V daljšem govoru je slikal afero princezinje Luize Koburške, v kterej je država dopustila zlorabo tacega zavoda. V nadaljni dokaz je tudi navedel slučaj srrofa Csakvja, kteri je na javnej ulici ustrelil neko žensko, na kar so ga proglasili slaboumnim in ga tako obvarovali zaslužene kazni. Končno so ga zopet izpustili.
Solun, Turčija, 20. okt. Včeraj so tukaj Turki umorili bolgarskega agitatorji Poštamata. ko je po glavnej ulici šetal. Morilec je všel.
Sclun, 20. okt. Američana Kocha iz Cincinnati, O., so v Monastiru zaprli, ker so pomotoma mislili, da je bolgarski agitator. Angležki konzul mu je končno zopet izposlofal svobodo.
Shanghai, 20. okt. Razne roparske organizacije v zapadnem delu pokrajine Kwantung so se združile, da vprizore vstajo v drugih delih pokrajine.
Poznanje, nem. Poljska, 20. okt. — (Tukajšnje 'časopise trdi, da bode veljala Nemčijo vojna v zap. Afriki uajmanje 200 milijonov mark. Dosedaj je Nemčija že potrošila 100 milijonov mark. vendar je pa bila kljub temu vedno tepena.
Dunaj, 20. okt. Na Kanarskem otočju so aretirali Otona Taussiga. kteri je dne 11. okt. všel iz Dunaja, potem, ko je poneveril $140.000 in tako vpropastil svojega brata, kteri se je vsled bankerota vstrelil.
London. 20. okt. V tukajšnjih uradih Cunard Line zanikujejo resničnost vesti o potopu parnika "Slavo-nia", o kterem se je včeraj poročalo, da se je potopil ob španskem obrežju na pot u iz Reke v New York.
London. 19. okt. Zahteva, da morajo Tihetanci plačati Angliji $3,7.10,-000 je prevelika, in tako bode tibe tanska. dolina Huml^i ostala dolgo vrsto let pod angležko upravo. Tibe-tanci izjavljajo, da jim je nemogoče dati odškodnino tekom treh let. Pla čanju odškodnine se upira tudi kitajska vlada. Dalaj Lama in njegov ruski svetovalec se bodeta vrnila v Lhaso in prav gotovo prekrižala vse anarležke račune.
Shanghai, 19. okt. R-« parji so na zapadnej Reki blico Cantona napadli anglteSka parni k a "Pa Kang" in "Hoi Ho". Med mornarji in roparji vršil se je vroč boj. Na lice mesta je odplula neka angležka topničarka.
Rim, 19. okt. Papež je odredil, da Franci,>a tudi nadalje obdrži protek-torat kristjanov v Turčiji.
Newyorske vesti.
MILIJONAR MORGAN IN GRŠKI KROŠNJARJI. — MLADA DEKLE KOT FURIJE. — NEDELJSKE ŠOLE.
Kaznovani alderman. — Osoda samomorilca "in spe". — Francoski obisk.
RAZNOTEROSTI.
PARNIK SE IZGUBIL? Kje je poštni parnik Buenos Ayres?
Havana, Cuba, 20. okt. Tukaj so v velicih skrbeh radi španskega poštnega parnika "Buenos Avres", kateri je odplnl dne 13. okt. iz New Yorka in bi moral priti že pred tremi dnevi v tukajšnjo luko. Na morju je vladal zadnje dni velik vihar. Dosedaj ni n'iwi jedna ladija srečala "Buenos Avres", kteri je dne 21. sept. odplul iz Genove v New York, Havano in Vera Cruz.
Vstrelil tovariša.
Manila, 18. okt. Podporočnik Wm. D. Pritchard je v hipnej blaznosti vstrelil svojega tovariša podporočnika Fred L. Duna in potem na isti način končal svoje življenje. Oba sta služila pri 13. polku konjiče.
Vstaja na Filipinih.
Manila, 19. okt. Konštablerji, katere je vodil poročnik Pogge, so na otoku Samaru napadli domačine iz rodu Pulajanes in jih najbrže brez povoda usmrtili petdeset.
—	"Živeti in dati živeti", gotovo ni izrek vstvarjen za milijonarja I. P. Morgana, kteri je dal zapreti štiri grške krošnjarje, ker so prodajali svoje blago na ulici pred njegovim uradnim poslopjem. Cesar trustov ni prišel niti k sodišču kot tožnik, radi česar ga je moral zastopati nek poli caj. Grke je obsodil sodnik v kazeu v zneskih po $2. Ker ka obsojenci niso imeli denarja, morali so za dva dneva na dopust. Noblesse oblige Mr. Morgan!
—	I)ve lGletni mladenki, Marv 0 Neil lova in Lottie Mulhearnova, sta se radi necega mladeniča na ulici stepli in se nepopisno ruvali za lase Na to sta jedna drugo tožili pri sodniku Cornellu. Sodnik je pa zadevo tolmačil iz humorističnega stališča in poslal oba otroka domov z nasvetom, naj si bodeta prijateljici in naj onega mladeniča ostaviti.
—	Naein pouka v nedeljskih šolali je povsem- napačen. V teli šolah se mladina poučuje o veronauku, toda Boga in nebesa jej slikajo tako, da mladeniču izgine vsaka eneržija. Tu mu pripovedujejo same take stvari, kterih ne sme storiti, mesto tla bi mu svetovali, kaj naj stori za svoje bodoče življenje Učitelji trdijo, da so nebesa kraj večnega miru, kteri pa ni niti jednemu dečku dobrodošel.
—	Ko so hoteli včerajšnjo občinsko sejo otvoriti (bilo je ob 1:10 po-poludne) v dvorani še ni bilo kvoru-ma. Predsednik Forness je sejo preložil, z čemur par navzoči mestni očetje niso bili zadovoljni. Forness ne pozna šale in ne čaka, zlasti tedaj ne, kadar dobi povabilo k banketu na kake j francoskej ladij i. Med tem morajo pa tudi dovoljenja v vrednosti preko $1,000,000 čakati do druge seje.
—	Najstarejši uslužbenci mestnih zaporov se ne spominjajo, da bi bil kak samomorilec "in spe" zaprt do obravnave. Vendar se je pa to pripetilo" James R. Jonesu, kteri se je skušal v Madison Square Gardenu zastrupiti z opijem.
—	Bivši coroner Levy je bil včeraj povodom obiska godbe Garde Repu-blicane iz Pariza pri našem mayorjn, za tolmača. Župan je govoril v po-čast Francozov čisto angleščino in L^T je govoril lorenski z wisconsin-skim narečjem. Francozje so hvalili New York, zlasti zapadni del, kjer je toliko Francozinj. ^
Tovarna zgorela.
Richmond, Va., 20. okt. Tovarna R. A. Patterson Tobaceo Company je zgorela. Skoda, ki se pokrije s zavarovalnino, znaša $1,000,000. V tovarni je delalo 250 delavcev.
Na šafotu.
Predno so necega morilca v Cbicn-gu obesili, je v očigled svojej smrti izjavil, da je bil uzrok njegove smrtne obsodbe — alkohol, kajti svojo žrtev je umoril v deliriju. To je mogoče resnično, toda kedo je uzrok, da je postal mož suženj alkohola? Glavni uzrok temu je, da obsojenec in kasnejši delinkvent ni imel dovolj moči vzdrževati se škodljive pijače, dočim je drugi uzrok dejstvo, da ponujajo ljudje po ceni žganje, ktero je izde-!ano iz slabega špirita. Večkrat se dogodi, da človek vsled kake neznatne bolezni, kakor prehlajenja zavžije kako opojno pijačo, toda v vseh tacih slučajih je potrebno, da človek vživa le čista zdravila. Trinerjevo ameriško grenko vino je zdravilo, napravljeno iz čistega trtnega vina in zelišč, ono je povsem čisto, brez kemičnih primeskov in ozdravlja vse želodčne bolezni. Splošno je znano, da je vino najboljše zdravilo, kar velja tudi o zeliščih. Ono doseže najboljše uspehe, obnovi tek, ozdravi kri in kožo, ner-voznost in druge slične bolezni z najboljšim uspehom. V lekarnah. Joseph Triner, izdelovalec, 799 South A',n-land Avenue, Pilsen Station, Chica-
go.HL %
LETNIK XL
NAZNANILO.
Izseljencem, kteri potujejo iz Hrvatske in Ogrske v New York, naznanjamo, da velja vožnja z regularnimi parniki Hamburške parobrodne družbe iz Hamburga do New Yorka le
$io.
Važno za iste, kteri nameravajo svojim sorodnikom ali znancem vozne listke poslati za potovanje v Ameriko.
Za potnike, stanujoče na Hrvatskem in Ogrskem velja vožnja z brzo-parniki: Kaiser Wilhelm II., Kaiser Wilhelm der Grosse, Kronprinz Wilhelm, iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $24.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljana preko Bremena do New Yorka $19.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga d« New Yorka $16.80.
Z finimi poštnimi parniki iz Ljubljane preko Anwerpena do New Yorka $18.45.
Z francoskimi parniki iz Havre do New Yorka $10.00.
Za potnike, stanujoče na Kranjskem, v Istri j i, Dalmaciji, Srbiji in sni in Hercegovini, velja vožnja z br-brzoparniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $33.95.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Bremena do New Yorka $28.45.
Z regularnimi parniki iz Ljubljane preko Hamburga do New Yorka $25.80.
Z krasnimi postnimi parniki iz Ljubljane preko Antwerpena do New Yorka $27.45.
Vežnja listke je dobiti pri FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New Terk, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O.
UMORIL SOPROGO.
Bivši mayor v Charlottesville.
Chariottesville, Va., 20. okt. Pri tukajšnjem sodišču pričeli so z razpravo proti bivšemu mayorju I. Sam. McCue, kteri je obdolžen, da je umoril svojo soprogo. On je namreč več let svojo soprogo mučil in jo končno v septembru t. 1. umoril. Kot priče bodo nastopili njegovi vslužbanci. Ker je pa morilec bogat, bode najbrže oproščen.
Dvojni umor. »
Brookline, Mass., 18. okt. Pijanec Harry Bowles je v svojej pijanosti vstrelil svojo soprogo. Ko je na to prišel na lice mesta nek policaj, da bi morilca aretiral, je tudi njega ustrelil. Po dvojnem umoru se je morilec skril v svojej sobi pod posteljo, kjer so ga kasneje po daljšem boju drugi policaji aretirali. Umorjeni policaj ostavlja vdovo in sedem otrok.
Vstrelil svojega tovariša.
Tarrytown, N. Y., 10. okt. Trinajstletni John Ikwild bode skoraj izgubil pamet, ker je včeraj popolu-dne po naključju ustrelil svojega tovariša, llletnega John Schneiderja, s kterim sta po mestnih nlicah streljala vrabca. Mali Schneider je ravnokar ustrelil necega vrabca in je tekel da ga pobere, ko je njegov tovariš ustrelil in ga zadel tako, da je bil na mestu mrtev. Ko je Tkwildov oče o tem zvedel, je postal tako jezen, da je le malo manjkalo, da ni svojej sina ubil. Sodnik je očeta posvaril in mu svetoval, naj miruje.
Kmetija za $2,000,000.
Missoula, Mont.. IS. okt. Farmo, ktero je ostavil Marko Daly in na ka-ferej vzgajajo najplemenitejše konje in govedo, je zajedno z gospodarskimi poslopji kupil Wm. A. Clark. Za farmo, ktera obseza 27,000 oral veliko zemljišče in več gospodarskih poslopij, zajedno s živino, plačal je Clark $2,000.000.
Za "odprto delavnico".
San Francisco, Cal., 19. okt. Tukaj in v druzih kalifornijskih mestih se pripravljajo podjetniki in tovarnarji na uničenje takozvanih potujočih delavskih delegatov, kajti oni hočejo na vsak način odpraviti razliko med unijskimi in nennijskimi delavci. Vd podjetniki Californije nameravajo pričeti z neizprosnim bojem proti organiziranemu delavstvu. Kedaj pri-čno s tem bojem, še ni znano, vseka-ko pa že v januarju.
Delavci se bodo skušali temu upreti, in sicer potom štrajka. Radi tega so tovarnarski agentje že odpotovali na iztok, da nabero ^trebne-neunij-ske delavce. Samo jedem agent je dobil naročilo za nabrainje 35,000 de« laveev.



ii
99
GLAS NARODA
Lit: slovenskih delavcev v Ameriki.
Urednik:	Editor.
ZMAGO SLAY VALJAVEC. Lastnik:	Publisher.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City.
Na leto velja list za Ameriko ... $J.OO
44 pol leta............. 1.50
Za Evropo, za vse leto 4.50 " pol leta.......Z50
m « «« £ctft leta ...... 1.75
V Evropo poSiljamo list skupno dve Številki.
"GLAS NARODA" iihaja vsaki dan iz-VzemSi nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People")
issued every day, except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00. Advei tisement on agreement.
Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov.
Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order.
Pri spremembi kraja naroCnikov
rrosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-Če naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in poSiljatvam naredite naslov:
"Glas Naroda"
109 Greenwich Street, New York City. Talef ni 379S Cortland.
V prid mira.
Washingtonska vlada je te dni vsemu svetu nekako samodo]>adljivo »aznanjevala, da bode vojna na Iztoku potoni njenega posredovanja kmaio končana. Toda tozadevne skromne želje so morale še hitrejše vtibniti, nego so se pojavile.
Vest, ktera je prihajala naravnost iz krogov, kteri so v Belej hiši mero-dajni, je namreč javljala, da namerava sam predsednik Zjed. držav, kakor hitro bi ktera zmed bojujočih se strank izjavila to željo, ponudila svojo službo kot posredovalec med obema bojujoeima se državama. Toda ta vest je bi a stara le 6 ur in ves svet je že imel odgovore na lepo predsed nikovo ponudbo.
Med tem, ko je grof Cassini, ruski poslanik v Washingtonu, takoj javno naznanil, da o posredovanju sedaj, ko Rusi zmagujejo, ne more biti niti govora, kajti ear se z Japonci vojuje edino le pod svojimi pogoji, pod kte-rimi bode tudi zavrsil vojno, prišlo je od japonskega poslaništva v Londonu •poroč-ilo, da tokijska vlada sama sedaj, ko je njena vojska poražena, pod nikakim pogojem ne more prositi za mir, dasiravno bi bilo to iz stališča človekoljubja želeti.
Ruski, kakor tudi japonski odgovor na washingtonsko posredovanje v prid miru sta torej dovolj odločna in v Washingtonu nekako bolestno občutijo dejstvo, da se sedaj tudi tokijska vlada za nje mnogo ne zmeni, dasiravno je bilo pričakovati, da bodo Japonci sedaj za mir pristopni, ko so japonske finance takorekoč že vni cene.
Iz vojaškega stališča je bila ponudba naše vlade izrečena v skrajno neugodnem času. Kakor je iz novejših poročil razvidno, so Japonci v seda-njej bitki dan za dnevom tepeni, do <-im tudi zmage pri Liao Yangu niso znali izkoristiti, dočim so Rusi ravnokar pričeli na vsej vrsti zmagovati. In v takem času je posredovanje, pa naj že prihaja od kterekoli strani, povsem brezvspešno in tudi breztaktno, kajti poraženi Japonci sedaj ne bodo hoteli skleniti mir, dočim bodo Rusi po popolnej zmagi narekovali mir ne v Mandžuru in tudi ne v Koreji, temveč edino le — na Japonskem.
ITALIJA PRED REVOLUCIJO.
Anarhisti in vojska.
Rim, 18. okt. Opozicijelne stranke dolže ministerskega predsednika Gio-littija, da je preslaboten proti eks-.remnikn strankam, Vtere prganfizi-jf-jo revolucijo zlasti v Milanu in Genovi. A"*rhisti svetujejo ljudstvu, naj se ne udeleži volitev in priporočajo, naj se raje prične z propagando z. oprostitev političnih jetnikov. — Vlada je pomnožila posadke in v Genovo dospel je oddelek vojne mornarice.
V sredo se bode vršil v Milanu kongres delavstva.
Anarhisti tudi agitirajo za revolucijo med vojaštvom.
Vlada je izdala kraljevo naredbo. vsled ktere se imajo vršiti volitve dne 6. novembra.
Slovenske novice.
— I« Washingtonville, Ohio, nam naznanja naročnik, da je ondi umrl dne 15. okt. rojak Martin Petrašič, doma i* Drašič na Dolenjskem. Pokojnik je stanoval pri svojem prijatelju Ivana Pasiču.
POTNE ČRTICE
(Dalje.)
1 'Pozdravljam te gorenjska stran — in tebe Bled široko znan", sem na pol glasno zapel, ko me je vlak vozil čez sorsko polje mimo Kranja proti slovenski Šviei. Da, krasna je gorenjska stran, v to pritrjuje vsak obiskovalec bodisi iz kteregakoli kota sveta, tem krasneja pa je domačinu, kteri jo zopet čez leta .ugleda. Vsaka vasica, cerkvica in hrib, mi je ostal v spominu; razne narodne pesmi so mi prihajale na um, a žuboreča slovenska Sava je takt dajala. Dospel sem v Lesce, kjer me je že čakal voz in brzo k biseru slovenske zemlje, to je k Bledu. Dobro, prav dobro sem se nastanil v Petranovi.gostilni v Mlinu, sedanj posestnik je g M. Cerne. Mož, ki se je s svojo marljivostjo povspel iz ubozega do go-. Lini rja in posestnika nekdanjega Petranovega hotela. Zelo dobro sem bil tam spravljen, mir in čiststost vlada tu; izvrstna je jed in pijača postrežba domača in slovenski duh veje tam. Že od nekdaj nisem rad podpiral podjetja drugih narodnosti-najmanj pa še doma, zato sem tja krenol, a storil popolnoma prav. Za pet krone na dan, to je za ameriški dolar, sem imel izvrstno hrano, seveda sem stanovanje posebej plačah. Prijazni gostilničar mi je dal za ves čas bivanja na razpolago lep, nov čelnič z imenom "Bled", a na njega konci zasadil ameriško zastavo, ktera je tam ostala cele štiri tedne. Menim, da je bila to prva ameriška zastavica na slovenskem Bledu.
Lepi so izleti iz Bleda na vse strani kamorkoli kdo krene in to na divje romantičen Vintgar, kjer so uprav gradili novo železnico, tako da je bilo ob iskanje opasno, ker so delavci ob gotovih urah razstreljevali mine. Obiskal sem tudi Bohinjsko jezero, kjVr se pa v Turisten-hotelu zelo šopiri nemščina, kakor bi bil kje v "rajbu". Da je tudi bohinjsko jezero krasno ve vsakdo, tem lepše pa je, ako obiskovalec naleti na lepo vreme, kar žalibog jaz nisem. Med pet jo mudil sem se tudi v Bohinjski Bistrici, kjer je na tisoče delavcev zaposlenih pri predoru in ob železnici. Delavci so bili raznih narodnosti. poleg Polentarjev sem videl Ma-cedonce, Hrvate in tudi Črnogorce, vsi so došli za zaslužkom k trdemu, po 12 ur na dan trajajočem delu. Prijazno me je pogostil ondašnji precast. g. župnik in me spremil do prodora in v delavsko kolonijo. Vso pot od Bleda do Bohinjske Bistrice smo opazovali gradnjo nove železnice, katera bode zelo romantična in marsikatera tujca dovedla na našo Gorenjsko, seveda bode tudi bohinjsko jezero bolj obiskovano, kakor tudi naše gorovje.
Neeega lepega dne obiskal sem tudi belopeška jezera, ali žalibog, slovenskih tablic, kazoc pravo pot, sem po-gri>sal. Na nekem razpotju sem pač vital češke napise, a te je že precej dež opral, ivemdar jsem vedel kam kreniti. Seveda tam že bolj vse po uer"5ki kulturi diši, napisi na dreve .sih so bili nemški, v malem, lesenem restavrantu so znali le nemški, a dobiti tudi ni Bog ve kaj.
Tudi ta dva jezera sta divje romantična, toda ono praar pod Mangartom ^e bilo zelo majhno vsled suše.
Po večjem jezeru sem vesljal, ali neka italijanska družba mi je kalila veselje, ker so uganjali burke v čolnih, drvili se sem ter tja, kakor bi vse v zakup vzeli. Tujcu nudi tik postil je v Beli peči narodna gostilna do bra jedila in pijačo; poslopje j novo, lepo in čistota vlada tam. Tovarne v
^enicih, Javorniku in Savi so se r 'širile in obilo delavcev je tam dobilo zaslužek; z industrijo se širi pa tudi nemškutarija, toda gospodarskega pomena so pa le tovarne.
Na Bledu se ni skoraj nič spreme nilo od mojega zadnjega obiska. Pri Malnerju in Luisenbadu se nastanijo ljudje, kteri se med boljše kroge pri števajo in čakajo pohlepno na 1 'komplimente' ' dame pa na "kuess die Hand". Ker pa za tak hlapčevsko jnmižen posel nisem, sem se raje izogibal teh, posebno pa še, da bi moral doma na Slovenskem nemško zahtevati svojo jed in pijačo in jo nemški plačati! Ne boš Jaka, tukaj pa mi niksi feršto!"
Na gradu na skali je bilo na počitnicah par častnikov in bili gostje graščaka Mura, tam so imeli prosto stanovanje in mleko. Ti gospodje so bili marljivi ribici, kar ni nič veljalo, časa so pa imeli obilo na razpolago.
(Dalje prih.)
©•pisi.
Mlada pustolovka.
San Francisco, Cal., 17. okt. Ker je obdolžena, da je nekemu zlatois-kalcu iz Alaske odvzela za $340 zlatega prahu in gotovega denarja, so tukaj zaprli lTletno Evo Bardajevo, hčerko dobro znanega odvetnika iz Los Angeles. Deklica je že dvakrat všla svojim starišean in je oblečena v rnožko obleko prepotovala Californi-jo in Mexico vse do Paname. Tu pa tam je služila kot eowboy, potem kot čuvaj vspenjačj ali pa kot dninar.
Steelton, Pa., 17. okt.
Na potovanju po Pennsylvaniji uxel sem priliko videt« nekoliko mest, kjer bivajo naši rojaki Slovenci ter si služijo vsakdanji kruh na razne načine, jedni po tovarnah, drugi v pre-mosrokopih itd. Najprvo naj omenim mesto Reading, Pa. Tam ni mnogo Slovencev; okolu 70 je vseh skupaj. Delajo večinoma po raznih tovarnah, in to menjaje, jedni po dnevu, drugi po noči. Mesto je deloma na prijaznem gričku, deloma v dolinici, ter je, v kolikor mi je znano, jako zdravo. Na-me je napravilo jako dober utis, in še posebno, ko sem naletel na jako prijazne in gostoljubne ro jake. Vsak rojak in rojakinja, bili so uljudni in prijazni tako, da si ne morem kaj, da se ne bi tem potom zahvalil vsem v Readingu bivajočim rojakom za njihov trud in gostoljub nost. Žal, da mi ni bilo mogoče dalje časa meti njimi ostati. Upam pa, da se bodo s časom delavske razmere zboljšale.	Janko Pleško.
Požar v premogovem rovu.
Sbamokin, Pa., 19. okt. Požar kateri je pričel razsajati minolo soboto v rovu Enterprise, se je tako razširil, da je mestece Excelsior, pod kterim se nahaja imenovani rov, v velikej nevarnosti. Bati se je namreč, da se zemlja nad gorečim rovom ne podere in da ne padejo vse hiše v globočino. P1 amesn je vničil del podpor in na zemlji so se že pojavile razpokline. Tudi progi Pennsylvania in Reading železnice sta v nevarnosti. Vsi vlaki, ki vozijo po nevarnem potu, so dobili nalog počasi in previdno voziti. Čuvaji pregledujejo noe in dan tirove da takoj pri prvem znaku javijo pretečo nevarnost.
Požar v rovu postaja vsaki dan večji. Dosedaj je bilo vse gašenje zaman. Najbrže se je vnela glavna premogova žila, tako da bode materi-jelna škoda neizmerna.
Alaskin dan.
St. Louis, Mo., 19. okt. Včeraj so slavili v svetovnej razstavi Alaskin dam v spomin 371etnice nakupa Alaske od Rusije. Slavnost se je vršila v Alaskinem paviljonu. Tu so odkrili spomenik {dp-žavnemu tajniku eSwardu, kteri je sklenil kupno pogodbo z Rusijo.
Tatovi v St. Louisu.
St. Louis, Mo., 18. okt. Znani Fau-stov restavrant so včeraj obiskali tatovi, kteri so odprli železno blagajno in odnesli $4116 gotovine in več denarnih nakaznic. V naglici so ostavili $570, kteri denar je bil premoženje knjigovodje.
Nemci zopet v stiskah,
Berolin, 19. okt, Semkaj se poroča, da se je sedaj pričela tudi v nemškej koloniji Kamerun vstaja, tako da so Nemci v vseh svojih kolonijah v naj-večjej nevarnosti. Domačini Kamenina so pričeli z vstajo, kakor hitro so zvedeli, da so Vitboji napovedali svojim zatiralcem vojsko., Z sedanjimi nemškimi četami v Afriki ni mogoče vstajo zadušiti, kajti tamošnji vstaši so v zadnjih dnevih narasli na desetitsoče, in njim se nemške čete ne morejo niti vpirati. Položaj v Ka-merunu je skrajno nevaren in morda je dežela za Nemce že izgubljena.
Umor v cerkvi.
Charlotte, N. C., 18. okt. V tukaj-šnjej cerkvi je ugledni destilater Clay Grubb svojega svaka in bivšega druga Davisa zavratno vstrelil. V cerkvi se mu je neopazen približal in trikrat nanj vstrelil. Davis je bil na mestu usmrten. Zbrani verniki so s? nepopisno prestrašili in pričeli iz eer-kve bežati. Grub se je sam javil oblastim.
Krvav rodbinski prepir.
Covington, Ga., 18. okt. V Walnut Grove, 10 milj daleč od tukaj je John Thomson ustrelil svojega bratranca Jesse Thomson^ dočim je svojega strica C. M. Thomsona smrtno ranil. Sprli so se radi malenkosti. Morilec je všel.
Iz Pariza v Marziljo se pride danes, z vlakom v 12 urah; leta 1834 je bilo za to treba 80 ur; leta 1650 celo 359 ur.
Kuga. V Smirni v Malej Aziji so se pojavili že štirje slučaji kuge.
KJE JE ANTON SEKŠ, doma iz Reke pri Dolih na Dolenjskem. L. 1900 prišel je Central City, Colo., kjer je delal v rudokopu. Ž njim je prišla tudi njegova rejenka Marija Juvan. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga izvoli naznaniti uredništvu "Glas Naroda" ali pa: Jurij Povše, P. Dole pri Litiji Kranjsko.	<19-21 10)
AVSTRIJSKO DRUŠTVO
V NEW YORKU, | ^ 31—33 Broadway, 4. floor.
M '—*—*
^ j Daje nasvete na infor-^ macije, posreduje brez-- ^ plačno službe, ter deli v | ^ potrebnih slučajih pod-is, jj pore.
^ j Pisarna odprta: od 9. ure zjutraj do 5. ure popoludne iz-vzemši nedelj in praznikov.
KJE JE JANEZ ZAKRAJŠEN, doma iz Topola, far a Bloke. Za njegov naslov bi rad zvedel: John Modic, 44 Keiper St., Cleveland, Ohio. ..
(19-21 10)
KU&L
Za 100 kron avstr. veljav« treba j« dati $20.50 in k temu še 15 centov za pOBtanino, ker mora biti denarna pošiljate v registrirana.
Krasni poštni pamik
VADERLANT) odpluje dne 22. oktobra ob 10:30 do-poludne iz New Yorka v Antwerpen
Regularni pamik
MAIN
odpluje dne 25. oktobra ob 11. uri no-poldne iz New Yorka v Bremen.
Veliki poštni parnik NOOBDAM odpluje dne 26. oktobra ob 10. nri do-poludne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski poštni parnik IiA BRETAGNE odpluje dne 27. oktobra ob 10. uri do-poludne iz New Yorka v Havre.
Brzoparnik
DEUTSCHLAND odpluje dne 27. oktobra ob 7. nri dopoldne iz New Yorka v Hamburg.
Krasni poštni parnik
KROONLAND odpluje dne 29. oktobra ob 13:30 nri dopoldne iz New Yorka v Antwerpen
Poštni parnik
STATENDAM odpluje dne 2. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Rotterdam.
Francoski brzoparnik LA SAVOVIE odpluje dne 3. novembra ob 10. uri dopoldne iz New Yorka v Havre.
Krasni poštni parnik ZEELAND odpluje dne 5. novembra ob 10:30 uri iz New Yorka v Antwerpen.
Vožne listke za vse zgoraj navedene parnike prodajam po tako nizki ceni kakor parobrodne dražbe same.
Vsacega Slovenca in Hrvata, kteri mi naznani natančno prihod v New York, to je po kteri železnici in kedaj pride, ga čaka naš človek na kolodvoru in ga k nam pripelje tako tudi na parnik in ga vse to nič ne velja, to je velike vrednosti in ni iz oči spustiti. nAko ste v zadregi, pojdite k telefonu, kteri se nahaja na vsaki želez-nični postaji in pokličite številko 3795 Cortlandt, ali angleško: thre> seven nine five Cortlandt, potem z nami po domače govorite in prida eden po Vas, to velja zelo malo in je velike vrednosti.
FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York, 1778 St. Clair Street, Cleveland, O.
Slovensko katoliško

podp. društvo

svete Barbare
=D
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, de is^slojem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu is najboljših rož in korenin, ki jih jo dobiti v Evropi in Ameriki ter is finem, naravnega vina. Kdor koleha na želodcu ali prebavnih orra&ih, naj sra pije redno.
Pošilja so v zabojih po j eden tnoat (IS steklenic) na vse kraje sapadnih držav Sev. Amerike.
T obilaa naročila m priporote
JOSIP RUSS,
432 S. Santa Fč Av. Pueblo, Col.
POZOR ROJAKI!
Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagiy 111., kakor tndi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri „Triglavu"f
617 So. Center Ave., blizu 19. alice, kjer točim pristno uležanc „ATLAS" pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče cigare, to pri meni na razpolago. Nadalje ji vsakemu v zabavo na razpolago do bro urejeno kegliŠče in igralni miza (pool table).
Ker si hočem pridobiti naklonje nost rojakov, gledal bodem v prvej vrsti za točno in solidno postrežbo-Vsak potujoči Slovenec dobrodošel; Končno priporočam ožjim rojakott da me blagovolijo večkrat pocas&j s svojim obiskom!
Mohor Mladič.
6.17 So. Center Av., bllzo 19. nI CHICAGO, IUJX0I&
Za Z]edln]ene države Severne Amerik©,
Sedež: Forest CitjT, Pa.
■nkorporlrano dne 31. januarja 1Q02 v državi [^cnnsylvanljl,
-O-O-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR, mL, Bo* 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Bor S, Moon Bun, Pa. L tajnik: IT AN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVEEL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. FRANK SUNK, P. O, Luzerne, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va.
POROTNI ODBOR:
KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. O., Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O^ Forest City, Pa.

GOTOVE
denarje najceneje k« ■ pij pri F. SAKSEIUU 109 Greenwich St, New York.
Dopisi naj se pošaljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Bor 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
NAZNANIL©.
BUvMoea In HrvaUat	v lU«k
Springs, Wy»„ im «k«lioi	priporočam v obilen obisk
sslIcoiti.,
r kterem vodno točim rrefto Sehlitz, Milwaukee pivo. dobra kalifornijska rina in iarrstni whiskoy, tor prodajam dobro sntodko-S BpoitovanjoM
J#8. »EM3KAS. Book Sorinsrs. Wya
"GLAS NARODA"
prodaja po 1 oamt fcovfiko: A m t o a B o b e k. pooloTodj* po-dmžnioe Frank S a k« or, 1771 Bt Clair Su Cleveland. Ohio. John Snotariii, 1403 M. Dmm-
tre SU Joliet, HL Frank Gabre* j s, 511 Powoa
St.. Johnstown. Pa. Frank A. Baudek. Milwaukee. Win.
m v b zaslužene denarje je naj. I 071(0 bolje sigurno domu I U«-I»U poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street^ New York
je da jo največja nesreča v A-merika za človek i — l>olo->1011. Ako je človek bolan nqmore delati, 111 če ne dela nemore zaslužiti niti toliko, kolikor mu je potrebno za življenje, s čem pa more svojim, dragim, kateri so ostali v starem kraju pomagati? -
Kadar je olovek bolan — more »e vil i. Najhujše se mu pa godi, ko je bolan in svojo bolezen neiskušeuem zdravniku toži, namesto da se takoj obrne 11a najbolšega zdravnika, kateri j amči z svojo učenostjo, da ga če gotova in popolnoma ozdraviti.
^Jito roiiiki Slovcnei kadar ste bolni ali potrebujete zdravniške pomoči — poslušajte nas, ker mi Vam o Vaše dobro priporočamo, da se obrnete na najbol-šega zdravnika v Ameriki, in to je :
Prof. Dr. E. C. COLLINS,
iz vseučilišča v New Yorku,
in to zato, ker je on jedini zdravnik kateri jamCi za popolno ozdravljenje vseh bolesti brez da Vas osebno pregleda, ker njemo zadostuje, ako mo Vašo bolezen pismeno opišete.
Citajte I Nekoliko najnovejših zahval skaterimJ se na5i rojaki zah valujejo da so popolnoma ozdraveli.
Dragi gospod Profesor I
V začetki moje bolezni hut mras meje stresn, večkrat potem pa huda vročina in bolela me je glava, noge i roke, napetost v trebuhu in nejsem mogu hodit. Imel sem 3 zdrav nike in nič mi neso mogli po-Revmatizem in magat. Potem se obrnem na Vas dr. bolezen želodca Collins in poslali ste mi 2 kratzdra ozdravlena.
^	genske bolezni
vila in zdaj sem popolnomn zdrav.	in gla-
Toraj se Vam srčno zahvalim zatoTa Ozdravljena, velko dobroto. Usem Slovenci mojim rojaki bom govoru da ste VI nar bolši zdravnik u celi Ameriki in da ste zdravnik uperve vrste in Vam ostanem hvaležen dokler bom na svetu živel.	Maik Strah,
69 Arimont St Massillon, O.
Walnut Lake, Ark. ilaik GuStin, Zdčj jest Anton Stamfel Vam dam Maria Skušefe,
Box 37, vejdit da sem ozdravel in da se po* Box 67, Soudan, Minn, polnoma čutim zdrav. Ko sem za- Homestead, Pa. čel Va5a zdravila rabiti, takoj sem zdravel. Vsakem od mojeh rojakov in prijateljev Vas čem priporočati in Vam ostanem hvaležen kakor svojem največjem dobrotniku.	Anton Stamfel.
Prof. Collinsjamei za popolno oz-dravljenje vseli bolesti:
Kakor l>olOMt i na plučah, pršili, želoden, čre-vah, jetrah, mehurja, ledvicah, srcu, grln, nervozi.ost v glavi, kašelj, mrzlica, prehlajenje, revmatizem, prelivanje krvi, otekle noge ali telo, vodenico, bolečine v križu, zlato ž:1~ (hemeroide), onemoglost pri spolskem občevanju, izpadanj, las, tifus, lešaj, tečenje iz ušeš ali oči, gluhost, slepost, raka, hraste, garje in rane, šumenje v nšesih, ženske notranje bolesti, nepravilno prebavanje želodca kakor vse ostale notranje in zunanje bolesti. DE^i-oll Oollins je jedini kater? popolnoma ozdravi susico in sifilis kakor tudi vse
Spolske bolezni pri možkih in ženskah.
Ni bolnika, katerega nebi UPi-oi- Oollins naj si dede od katere spolske bolezni zmiraj, ozdravil.
Zato, ako bolujete na kateri bolezni smeraj, točno opiSito isto r maternem jeriku in adresujte na	*
PROF. Dr. E. C. COLi.INS,
140 W. 34th St., NEW YORK.
P^of. Collins Vam če poslati zdravila, po katerih se gotoo popolnoma ozdravite in se bolezen gotovo nigdar rcČ ne povrne.


Jugoslovanska
In*'-orporirana dne 34. januarja igoi v državi Minnesota« v ELY, M1INrSESOTAi
URADNIKI:
Predsednik: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpredsednik* JOHN KERŽIŠNIK, P. O. Box 138, Federal, P«.
I.	tajnik: JUKI J L. BROZICH, Ely, Minn.
II.	tajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mieh.
Blagajn: IVAN GOVZE, P. O. Box 106, Ely, Minn.
NADZORNIKI:
JOSIP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, Ohia IVAN GERM, 1103 Cherry Alley, Braddock, Pa. IVAN PRIMOŽIČ, P. O. Box 114, Ereleti, Mina
POROTNI ODBOR:
MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th S U, Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn.
Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: Geo. L. Brezi ck, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljat re naj ae pošiljaj« blagajniku: Ivan Gotm P. O. Box 105, Ely, Minn., in po svojem zastopniku.
Društveno glasils je: "GLAS NARODA".
Drobnosti.
ŠTAJERSKE NOVICE.
k
Legar. Tz Gradca poročajo, da je obolelo tamkaj več osob za lesarjem. K sreči so to bolj nenevarni slučaji. Po mnenju zdravnikov je nastala bolezen vsled uživanja surovega so-Čivja.
KOROŠKE NOVICE.
Nemška narodna nestrpnost. Nemci se vedno bakajo s svojo visoko kulturo. — Ali po njihovem vedenju nasproti dmgorodcem in drugače mislečim bi moral človek soditi, da prvi atribut kulture je — brutaliteta in podivjanost sočutstvovan ja. Netole-rancija do ekscesa — to je jeden glavni spremljevalcev tiste nazovi "kulture". ki je resnično svojstvo sedanjih poliliknjočih Nemcev. A' tem so posebno 1 'veliki" koroški Nemci, ki stresajo svoje so vraž tvo sosebno še na slovensko mladino, na siromašne dijake. Oduren izgled take brutalnosti, takega podivjanja čut-stev, takega brezusmiljenja je dala te dni znana "Villcher Zeitung", ki je uprizorila pravo gonjo proti slovenskim dijakom na bel jaški gimnaziji. To glasilo nemške brut ure poživlja vse beljaške rodbine, naj odrečejo slovenskim dijakom vse podpore! Odrekajo naj obede, instrak-cije itd. Ali ne delajmo krivice in priznajmo, da "Villaeher Zeitung" tudi opravičuje svoje besnilo.
Slovenski dijaki so namreč grdi nehvaležneži", ki ne zaslužujejo usmiljenja. Pomislite !e: slovenski dijaki govore med seboj v materinem jeziku! Že to je zločin, ki ne zaslužil je pardona! Ali imajo še hujše stvari na svoji črni vesti ti slovenski dijaki! "Villacher Zeitung" jih toži dalje, da si doma usojajo delo za — širjenje naobrazbe med slovenskim ljudstvom! Ali ni vpije taka krivica do nebes! Saj bi bil greh, ako bi se takim zlikovcem dajale podpore!
Toda, govorimo resno. Zdi se nam, da stojmo pred psihologično uganj-ko. Isti ljudje, ki zahtevajo za-se vse možne pravice in privilegije — in to ne le doma, na lastni zemlji, ampak po vsem svetu, pa bilo tudi med afriškimi Hotentoti, kamorkoli je položil stopal 3e jeden sam Nemec — isti ljudje štejejo slovenskemu dijaku v zločin in skušajo maščevati se nad njiui neusmiljeno, ako si na lastni zemlji dovoljuje ljubezen do svojega rodu in njega — naobrazbe!
PRIMORSKE NOVICE.
Tržaška statistika. Od dne 18. do
24. sept. je bilo v Trstu rojenih 111 otrok, in sicer 57 možkih in 54 ženskih. Umrlo je 74 osob, 30 možkih in 35 Ženskih. Poročilo se je 24 parov.
V Opatiji je bilo pa do vštetega 28. Od 22. sept. 1904 sept. je prirastlo 506 osob. Dne sept je bilo navzočih 1371 osob.
Ubegli ptiček zopet prijet. lOletni Artur Glessicb je bil v zaporu v Gorici. Pred nekoliko dnevi se mu je pa posrečilo pobegniti. Policija je sumila, da je Glessich prišel v Trst in se tu skril pri svojej materi. Sli so ga toraj iskat na stanovanje njegove matere in so ga tudi res tam našli. Seveda so ga odvedli v zapor v ulico Tigor, odkoder so ga poslali nazaj v kletko, iz ktere je bil ušel.
HRVATSKE NOVICE.
Umrl je v Zlatarn okrajni zdravili i k dr. A vrel Gnstiša.
Milka Trnina, sloveča hrvatska ^operna pev ka, je prišla za nekaj dni ,v Sarajevo, kjer so ji pripravili v prostorih "Trebeviča" slovesno po-
■ Seen je. Iz Bosne potuje v Hercego-ino in Dalmacijo.
Za Strossmayerjevo spomenico, ki
se izroči temu velikemu domoljubu kovana v zlatu povodom njegove 90-letniee 4. februarja 1905, je došlo • losedaj že 3355 kron prispevkov.
Šesto Bmrtno obsodbo je izreklo
ravnokar v tem letu sodišče v Mitro-vici. V prvih petih slučajih se je izreklo pomiloščenje.
Časopis je hotel podkupiti. Zagrebški Žid in občinski svetovalec Mosko-cič je ponudil uredniku "Obzora"
150 kron, ako bi prijazno omenil, da so bratje Gutmaun dobili baronstvo. ; h Pasarič je ponudbo odklonil.
RAZNOTEROSTI.
Belgrad za časa kronanja. Na kronanje kralja Petra je prišlo v Beli-zrad 30 do 40 tisoč ptujcev. Beli-irrajski listi so izračunili, da so ptuj-ci potrosili v Belemgradu okolu 1 milijon kron. Sedem rednih in dvanajst izrednih vlakov ter 32 parnikov je danoma dovažalo ptujce. Na dan kronanja je bilo v Belemgradu zaklanih 2500 volov in telet. Vsega je bilo dovolj; le šampanjca je zmanj kal o.
Beli grajski dnevniki. V Belemgra
dti izhajajo sledeči dnevniki: "Beo-gradske No vi ne", "Dnevni List" •Jutro". 'Mali Žurnal"Narodni List". "Novi Svet", "Opozicija'" "Politika". "Pravda", "Štampa" •4 Sam> i uprava "Večerne Novosti" n "Trgovinski Glasnik".
Oklic macedonskega odbora. N,>
ranji macedooski odbor je izdal že lalje časa napovedano spomenieo, c ter i našteva vse važnejše dogodke >d leta 1903 nadalje. Spomenica, ka teri sta priložena dva zemljevida, natančno našteva vse boje vstašev in zlodejst va. Končno izjavlja, da lw>de »dbor toliko r-a-a vodil boj za osvo bojenjc Maeedonije, dokler ne bode |k» mednarodnem vojaškem posredovanju odstavljeno vladarstvo Turčije v Macedoniji in zagotovljen prebivalstvu človeški obstanek.
od 1. sept. 1904 sept. 2935 osob. do vštetega 28.
28.
Slepci v Rusiji. Na 100.000 prebivalcev je v Rusiji 240 slepcev. Pt tem je v vsej Rusiji približno 300 tisoč slepcev.
Oderuh se je obesil s 500,000 rabljev pri sebi. Radi velikih izgub na borzi se je obesil v Kijevu oderuh Tereščenko. — Preiskovaje njegovo obleko so našli pri njem 500.000 rub ljev , ktero svoto je vedno nosil pri sebi.
lijanov, četrt milijona Nemcev, 4000 Angležev, 400 Amerikanov, morebiti ravno toliko Slovencev, ali pa še ne, ker so se zadnji čas močno selili v Severno Ameriko. Tudi Čehov je nekoliko sto, kakor tudi Poljakov in Hrvatov. Drugi so zamorei in Indijanci.
Leta 1871 je imela Nemčija nekaj nad 39 milijonov prebivalcev, danes jih šteje nad 60 milijonov. Glavno mesto Berolin je imelo 1. avgusta t. 1. 1,9G9,S74 prebivalcev.
Nemški cesar — pedagog. Univei-zalni cesar Viljem je sestavil učni in vzgojevalni načrt za svoje najmlajše tri prince. Kot nov predmet je cesar uvrstil takozvani prometni nauk. Princi bodo poslušali predavanja o vsem, kar je pomembnega na komer cialnem, industialnem, ali železuo-tehničnem poljn, nadalje o prometnih in trgovinskih vprašanjih in o iznajdbah na celem svetu. Ako si bodo sinovi o vsem tem le nekaj zapomnili, lahko bodo govorili o vsem mogočem, kakor oče.
Velikomestna beda. Nedavno se je
zgodil v neki ulici v Hanoveru gnju-sen prizor. Iz neke kavarne je vrgla kuharica na ulico psu kost, na kteri se je držalo še precej mesa. Pes se je plazil s kostjo na siran ter hotel za nekim drevesom použiti južino. Kar plane proti psu čedno oblečen človek, prime z eno roko psa za zavratnik, z drugo pa kost ter jo iztrga psu. Več mimoidočih je pristopilo k možu tei ^a vprašalo, zakaj to dela. Stokajoč zakliče: "Jaz sem bolj lačen ko pes; kajti že tri dni nisem jedel ničesar in prositi ne morem." Potem je s slstjo pojedel mesne ostanke ter použil vse kar je bilo užitnega. Nekaj mož je lalo revežu denarja, eden mu je dal zajuterk, ki ga je použil z isto slastjo Ko se je nabralo več ljudi ter so pri-eli zanj nabirati denar, je izginil. Videti je bilo, da je imel nekdaj bolje dni.
V Hamburg so leta 1903 razne la-lije pripeljale skupno 17,129,000 to-
elat različnega blaga.
Blagoslov mrtvaške kapele v Kitajski. Iz Pekinga poročajo, da so 8 julija t. 1. tam slovesno blagoslovili kapelo, sezidano v spomin avstro-ogrskim pomorščakom, ki so padi: oziroma umrli za časa vojnih dogod kov v Kitajski leta 1900—1901.
Morska sol. Morska voda ni povsod enako slana. Na polutniku je slaneja nego proti tečajem, v globočini sla neja, nego na povišju. Baltiško morje ma 1 odstotek soli. Severno 1 in po Vtlantiško 2—3 in Rudeče morje dstotke soli. Ako bi izsušili vse morje, dobili bi toliko soli. da bi za-mogli z njo nasuti vso zemljo 13 metrov na visoko.
Nova moda pri obedu. V angle-kill visokih krogih je sedaj nova moda. Pri obedu, kjer je gostija, he sedi vsaki gost ves čas 11a istem metu. Vsaki sedi tam, kamor je sedel d začetka, le toliko časa, dokler ni končana juha. Potem zazvoni gospo-linja na zvonec in vsak gospod se pomakne za en prostor dalje k drugi lami. To se godi tako pri vsaki jedi To je za ženske jako koristna moda da jim ni treba vedno poslušati pri smodarij svojih kavalirjev.
Po nedolžnem usmrten. Pred dese timi leti je bil v francoskem meste Entrammes des Mordes kapelan Bruneau obsojen na smrt in tud usmrten. češ, da je umoril svojega župnika, starčeka Fricota. Kapelan je dejanje sicer tajil, toda ni zamoge dokazati svojega alibi, to je, kje je bil v oni osodni noči. v kteri je bil /.upnik umorjen. Sedaj pa javljajo francoski listi iz onih krajev, da je bivša postrežuica umorjenega župnika izpovedala na smrtni postelji, da je ona umorila župnika s pomočjo še neke druge osobe ter je takoj potem kapelanu Bruneau na spovedi raz-odela svoj zločin. Ali Bruneau je šel raje v smrt, nego bi bil izdal izpovedno tajnost.
Z denarjem v grob. V Borbu na
Odrskem je umrla nedavno teta neke kmetice, po imenu Meiner. Pred smrtjo je izrazila željo, da jo pokopljejo v nekem starem kožuhu. To željo so jej izpolnili. Ker niso našli xi starici nikake zapuščine, krivili -;o nečakinjo, da se je ista na nedo ouščen način polastila tetinega imet ka. Toda ona je to odločno zanikala Konečno so se ljudje spomnili na stari kožuh, v kterem je hotela biti -tarka pokopana. Odprli so krsto ter našli v kožuhu zašitih 30,000 kron
Jezero, ki je izginilo. Jezero Sirv
južno-iztočno od velikega jezera Vie-toria-Nianea v centralni Afriki, ki -;e je že nekoliko let polagoma sušilo je sedaj popolnoma izginilo. To je zero je leta 1859 odkril znani potova lee Livingstone, in tedaj je jezero biio 45 kilometrov dolgo, 20 kilome t rov pa široko. Sedaj se nahajajo na mestu, kjer je prej bilo jezero, še sem ter tja velike mlake. Tudi neko dm pro jezero, blizo Niance, ki je je od kril omenjeni potovaleč, je zadela ista osoda.
Brazilija ima sedaj kakih 16 mili jonov ljudi. Med temi je poldrug mi lijon Portugizov, jeden milijon Ita-
IMENITNA KOBILA.
(Idila iz športnega življenja.)
Na Ruskem živi veselo in zadovoljno v krogu svoje razne živadi kakor konj, psov, itd. bogataš in velik prijatelj športa, Lazarev po imenu.
Nekega dne naznani v javnost, da se namerava prihodnje konjske dirke tudi on udeležiti in sicer se svojo mladoletno in čilo " Eleonoro Duze".
Listi so ta korak hudo obsojali in sicer radi tega, ker je lastnik kobile sto z tako imenitnim imenom krstil. To dejstvo je naravnost zloraba in zasmehovanje slavne laške tragedinje Eleonore Duze in se ji nikakor ne more vpoštevati v čast.
Predbaeivalo se mu je, čemu tudi kacega žrebca za 'Tolstoja' ne kliče. Lazarov je pa na to mirno v nekem poslanem" odgovoril, da ga ljudstvo oziroma časopisje napačno sodi.
Koliko psov se kliče po slavnih zgodovinskih možeh n. pr.: Hector, Achilles, Nero, Cezar itd. Zatrjeval je, da ne more nikakor zapopasti, čemu bi ne smel tudi on svoje lepe in mlade kobile — imenovati po znanej laški tragedinji.
Da se pa ta čuden prepir konečno reši, obrnil se je lastnik četveronožne Eleonore" naravnost do preje imenovane pevke, ter ji je razodel svoje srčne težave, da ima v hlevu' novo tekmovalko, ki pa ne bode pela po ledališeih ali tako po "notah", kakor ona.
Oglasila se bode le včasih z kakim {tfortissimo" rezgetanjem iz še ne uglasbene konjske "opere".
Operna pevka Duze se je pa velikodušno odzvala njegovemu pismu ter mu naznanila, da dovoli svoje ime za njegovo kobilo, a ne tekmovalko, in da temu nič ne oporeka.
S tem se je ta športni roman lepim potom dokončal in ljubimec živalij, Lazarev, se bode sedaj brez ovir lahko veselil in zabaval se svojo predrago "Eleonoro" z konjskim repom
Cenik: knjig,
KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, 109 GREEN -WICH STREET, NEW YORK.
Kretanje parni kov.
V New York so dospeli:
Prinz Oscar 19. okt. iz Genove. Teutonic 19. okt. iz Liverpool« z 1245 potniki.
Dm peti imajo:
Main iz Bremena. Pennsylvania iz Hamburga. Deutschland iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Umbria iz Liverpoola. St. Paul iz Southamptona. Slavonia iz Reke. La Gascogne iz Havre. Kroonland iz Antwerpena. Statendam iz Rotterdama.
Odpluli so:
Oceanic 19. okt. v Liverpool. La Lorraine 20. okt. v Havre. Blueeher 20. okt. v Hamburg.
Odpluli bode:
Numidian 20. okt. v Glasgow. Arabic 21. okt. v Liverpool. Belgravia 22. okt. v Hamburg. Lucania 22. okt. v Liverpool. Vaderland 22. okt. v Antwerpen. New York 22. okt. v Southampton-Prinz Albert 22. okt. v Genovo. Furnesia 22. okt. v Glasgow. Prinz Oscar 25. okt. v Genovo. Noordam 26. okt. v Rotterdam. Teutonic 26. okt. v Liverpool. Deutschland 27. okt. v Hamburg. La Bretagne 27. okt. v Havre. Celtic 28. okt. v Liverpool. St. Paul 29. okt. v Southampton. Koenigin Luise 29. okt. v Genovo. Kroonland 29. okt. v Antwerpen. Umbria 29. okt. v Liverpool. Pennsylvania 29. okt. v Hamburg.
Pri odhodu v staro domovino kličemo vsem rojakom 111 prijateljem Širom Amerike in onim v Willoughby Ohio, osobito rojaku John Salmiču prisrčen: Z Bogom!
Zajedno priporočamo naše prvo in občeznano podjetje g. Fr. Sakserja prav toplo, ker smo prepričani njegove solidnosti in gostoljubne postrežbe. —
New York, 19. John Fale, John Stiftar.
oktobra 1904. Ant. Pšenica Florijan Slapnik.
S tem .naznanjam vsem prijateljem in znancem v Riketts, Pa., da sem zdrav in vesel ter srečno aošel v New York, od koder se odpeljemo čez "veliko lužo" proti "stari kontri."
Predno pa odhajam iz tega mesta, pozdravljam vse znanen, drage mi tovariše in prijatelje na Campi Andreja Mikuliča, kakor tudi njegove vrle slovenske kuharice. — Imejte se dobro! Z Bogom! Živeli!
Tvrdko Fr. Sakser pa naj topleje priporočam vsakemu potujočemu rojaku.
New York, 19. oktobra 1904.
Geo. Kukič.
MOLITVENE KNJIGE:
Skrbi za dušo, fino vezane $2.00. Skrbi za dušo, -šagrin vezane $1.50. Sv. Rešnje Telo, 80 ct. Sv. Rožni venec, 80 ct. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza,
80 centov. Sv. Ura, platno, zlata obreza, 60 ct. Sv. Ura, šagrin, zlata obreza $1.20. Sv. Ura, fino vezane, $1.S0. Mali Zaklad, fino vezane, $1.80. Rajski glasovi, fino vezane, $1.50. Otroška pobožnost, platno vezane, ru-
deča obreza^ 25 ct. V nebesa hočem priti, platno vezane>
rudeča obreza, 30 ct. Rajski glasovi, platno vezane, zlata
obreza, 40 ct. Sveta" Nebesa, zlata obreza, $1.20. Filoteja, zlata obreza, $1.20. Vrtec nebeški, zlata obreza, 60e. Sv. Srce Jezusovo, zlata obreza, $1.20
ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE.
Spretna kuharica, 80c. Vošilna knjiga; 20c. Srečolovec, 20c. Štiri povesti, 20c.
Slovenski šaljivec, I. in II. knjiga,
vsaka 20c. Admiral Tegetthof, 20c. Spisovnik, 30e. Hedvika, 15c. Sveta noč, 15c. Benetska vedeževalka, 20c. Robinson, 50c. Princ Evgen, 20c. Godčevski katekizem, 15c. Skozi širno Indijo, 40e. Na indijskih otokih, 30c. Burska vojska, 30c. Sv. Notburga, 20c. Marjetica, 50e. Pravljice, 20c. Materina žrtev, 50c. Velika sanjska knjiga* 30e. Mala sanjska knjiga. 15c. Fran baron Trenk, 20c. Mala pesmarica, 30e. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostač, 20c. Mlinarjev Janez, 40c. Ciganova osveta, 20c. Slovensko-nemški slovar, 50c. Tisoč in ena noč, $6.50. Cvetke, 20c.
Gozdovnik, I. in II. del, vsak 70c. Andrej Hofer, 20c. Cvetina borograjska, 30e. Božja pot na Bledu, 15c. Ave Marija, 10c.
Razglednice Ljubljane, 3e. jedna. Razglednice božične, 3c. jedna. Razglednice "Narodna noša", 3c
jedna.
Lurake podobice, 5c. jedna. Izza mladih let, 40c. Resnicoljub, 20c. Zbirka domačih zdravil, 60c. Hitri račun ar, 40c. Rodbinska sreča, 40c. Sv. Genovefa, 20c. Pavliha, 20c.
Krištof Šmidt, sto pripovedk, 30c. Šaljivi Jaka, I. in II. del, jedna knji
ga, 20c. Vseznalec, 20c. Izanami, 20c. Marija, hči polkova, 20c. Strelec, 20c. Krištof Kolumb, 20e. Jaromil, 20c.
I Dve čudapolni pravljici, 20c. Izdajalca domovine. 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Čas je zlato, 30c. Stezosledec, 20c. Božični darovi, 20c. Venček pravljic, 20c,
Najdenček, 20e. Vstajenje, 20c. Hirlanda, 20c. Knez Črni Jurij, 20c. 60 malih povesti, 20c. Vojska na Turškem, 40c. Repoštev, 20c. Radecki, 20c. Spominski listi, 25c. Tiun Ling, 20e. Doma in na tujem, 20c. Hildegarda, 20c. Darinka, 20c.
Narodne pripovedke, I. in n. del,
vsak "20c. Potovanje v Liliput, 20c. • Vrtomirov prstan, 20e. Hutad, pripovedke, I. in II. del, vsak
po 20c. Naselnikova hče, 20c.
V	delu je rešitev, 30c. Leban, sto beril, 20c. Lažnjivi kljnkec, 20e. Na preriji, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Mirko Poštenjakovič 20c. Po* turškim jarmom, 20c. Pri Vrbovčevem Grogi, 20c. S prestola namorišču, 20c.
Cesar Maksimilijan I., cesar mehikan-
ski, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20c. Ženinova skrivnost, 25c.
V	zarji mladosti, 25c.
Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Stanley vAfriki, 20c. Roparsko življenje, 20c. Z ognjem in mečem, št. 41 do 56, vse
skupaj $2.50. Krvna osveta, 15c. Senilja, 15c. Spisje 15c.
Srbske narodne pesmi, 20c.
Izlet v Cari^ad, 20c.	" !
Veliki katekizem, 30c.
Mali katekizem, 15c.
Evangelij, 50c.
Zgodbe sv. pisma, mala izdaja 30c. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50c. Četrto berilo za slovenske šole, 50c. Abecednik za slovenske šole, 20c. Zbirka ljubimskih pisem, 30c. Mali vitez, v treh zvezkih, $3.50. Prešernove poezije, broširane, 50c. Prešernove poezije, vezane, 75c. Dimnik, slovensko-nemški besednjak, 90c.
Prva nemška vadnica, 35c. Pregovori, 30c.
Slovensko-nemški slovarček, 40c. Slovensko-angležki slovarček, 40c. Erazem Pred jamski, 15c.	i
May, Ery, 20c. Avstrijski junaki, 90e. Pravila dostojnosti, 20c. Naseljenci, 20c. Kako je zginil gozd, 20c. Šaljivi Slovenec, 90e. Stoletna pratika, 60c. Izidor, pobožni kmet, 25c. Hitri računar, 40c. Hirlanda, 20c.
Bleiweiss, Slovenska kuharica, $1.80 Spisi v ljudskih šolah, 30c. Zemljevid Zj edin j enih držav, 25e. Zemljevid celega sveta, 25c.
INDIAN TURNIP LINIMENT
je najboljSe sredstvo in najkoristnejše zdravilo sedanjega časa. Prekosi vsako drugo zdravilo te vrste. Ozdravi revraa-tizem, protio, bodtjajc, otekline, zobobol, nev-ralgijo, bolečine v križu, kakor tudi Izpahne-nje udov. To zdravilo se uporablja samo za zunanje bolezni. S tem zdravilom se mora mazati obolele ude. Cena steklenici s poštnino vred samo $1.50, ako se naroči 6 steklenic, velja	Pošilja
se na vse kraje Zjed. držav in Canade. Poslati se mora denar naprej. Za uspeh se jamči. Način uporabe le na vsaki steklenici v slovenskem jeziku.
Novo! Nič več sivih las!
Najnovejša iznajdba leka proti izpadanju las in za okrepčanjejlasnih živcevj jenje tega
* arva. Kam ieyo ,
je Tonic
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni
SALOON,
498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, CaL
Vedno tožim aveže pivo, do"bra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine sinodke itd. Preskrbim stanovanje in hrano a najboljšo postrežbo.
f obilen obisk se priporoča:
(3ldo)	Joh»
barvo; to ni barva, kajti že po prvi po-skušnji se pokaže uspeh. 10
kteri preide v lasne korenine. Kdor na temu trpi, naj piše takoj po eno steklenico Excelsior Hair Tonic. Stane steklenica poštnine prosto $1.50, ako pa kedo vzame 6 steklenic, stane $6. Pošilja se le proti protiplačilu. Ta zdravila se dobe le pri:
International Manufacturing Co.,
305 East 85th St., New York, N. Y.
Kdor želi natančnega pojasnila, naj piše v slovenskem jeziku na zgoraj ome
Math. Grahek,
<201—1203 Oor. ifcsa in Santa Toe At«.,
PUEBLO, COLORADO, priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo veliko zalog« možkih oblek in obuval vsake vr ste, kakor tudi svojo bogato zalog«
pcerijste blaga
!n železnine; v zalogi ima tudi Tri aeijevo grenko vino.
g0f' Pošiljam denarje v stan. domovino najceneje in najhitreje ter sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser* jem v New Yorku.
Za obilen obisk se priporoča
MATH GRAHEK- lastnik.
Naravna kalifariijska viaa aa predaj.
Dobrt in« im ktl« via« mi U da 45 c«at*v (al«ma; itan M« ali črm« rine 60 emWr gal—a, 8mm-lin« *6 ct. ffBleaa. K4«r kopi toaaj kak« 6# rti«« visa, mm dati tfctt
»raiaik W U H.79 1»*«, aH v »t i« a p« $S.M c^wa. Pri večj«aa aar*čilv dam 9*»wi > S m*t*rmmimm
ŠTEFAM JAKSHE, P. O. B«z n. On lihim, OOi*
za brzoparnik dobiš za ktero družbo hočeš najceneje in bodeš najso-lidneje postrežen pri Fa. Sakserju,
TIKET
njeno tvrdko. Priloži se naj 4 cente v 1 109 Greenwich Str., New York, zato znamkah za odgovor.	naj se vsak Slovenec na njega ebm*.
liepo urejena
SLOVENSKA GOSTILNA
▼ Ely, Minn., "
r kteri redno to&m iimtad pfr*, fino viaa in whlakey, ptodajaa tudi domače ln lmaortirane mod* ke. Dalje nasnanjam rojakom, da počiljam denarje T staro domovino in sem v sveai s g. Fr. Bakaer-jem t New Torka: rojake tudi rad postrežem t dnism sadevah gleda rošnjih listkov, posebno ako kdo teli koga Mm vmeti, ali potuj« ▼ ftaro domovina Z velettovaajem
A	IT A* 80TŽS.

LdJstželsu
L.J*
Milko Vegrio.
na*
Novela. Spisal dr. Btojaa.

A kakor ne izpusti bistrooki orel iz ožij svojega plena, tako je zasledoval Vogrin znani čoln. Srce mn je jelo močneje biti. Kri po njegovih Žilah se je hitreje pretakala, ko opazi da se ziblje čoln proti ondotnemn obrežju... Zdajci je ravno veslala Olga na onem mestu, kjer jej je bil on zadnjo osodepolno noč razodel svojo gorečo ljubezen! Blaženi spomini mu stopijo v dušo. Globok vzdihi jej izvije se inu iz globoiine žalujočega srca! A mati njegova, nevede, zakaj vzdihuje njen Milko, izprego vori vprašajoč ga:
"Kaj ti je Milko T Ali ti je slabo t Pojdi, pa greva zopet v postelj. Trga te li po roki, ali te boli glava, da se tako hudo poprijemljes z desnico po čelu?!"
"Nič mi ni, mati! Le sveža sapa me j« malo prevzela, ker že dolgo nisem bil na prostem", odgovori sin materi, zatajujoč svoje občutke, ki so mu nehote vzbujali v srcu ter ga de lali otožnega. Milko je nagnol glavo, podpirajoč jo z desnico. Tako je zakrival z dlanjo svetle solze, ki so mn kakor prozorni biseri kapale po bledem licu!.
V tem trenotku se ga je polastila neskončna otožnost. Nemo je zrl pred-se. Vse se mu je temnilo pred očmi. V njegovej duši pa so vstajale temne podobe njegovega osodepolne-ga življenja... Zavedel se je stoprav potem, ko ga je mati nagovorila, rekoč niu:
"Milko, pojdi v postelj! Zakaj ta ko žediš in premišljuješ t Glej, tebi je slabo. Na celem životu trepečeš!"
Po teh besedah se zravna Vogrin zopet po konci. Milo in proseče po gleda svojo mater. Ta pogled pa je bil tako nežen, tako pomenljiv, da je izražal več nego celi govor, več kakor vse prošnje. V njem je brala mati vso tugo, ki pretresa dušo nje nemu sinu. Po njem je razumela, da jo prosi Milko, naj mu dovoli, da Št ostane nekaj časa na prostem.
Vogrin je hotel seveda še dalje opazovati znani čoln na jezeru. Za toraj se ni mogel ločiti od Bvoj ega mesta na prostem. Ali ko je potem ozrši se na jezero mislil zopet ugle-dati čoln, ni ga bilo nikjer več vi deti. Zakrilo ga je košato drevje, ki je rastlo na brdu in ob obrežji.
Olga pa je med tem priveslala dt nevarnega mesta, kjer je bil onesre čil Rihard. Mati in hči si hitro ogle date ta osodepolni kraj. Nato se pr vsedete v mehko travo pod košat« lipo, občudujoč krasne prizore, Vi jih ponujajo Poreče in jezero tukaj šnjim sel j an om. Okoli njiju pa s< brenčale pridne bueele, frčali metu Iji, skakale kobilice »oglašali se čr čki: vse je bilo polno življenja > bnjnej naravi Kako pa tudi net Sa; je bila tu cvetlica pri cvetlici, rožica pri rožici. Vsa livada bila je kak ,»• najlepši cvetlični vrt, ki vabi na-s< žival kakor človeka. — vIn res nekaj rajskega, nezapopadnega ču tirno v svojem srci, stoječi sredi pi sano-cvetoČe ledine.
Tudi Olgino srce se ni moglo temi čudnemu vplivu in naravskej milin-ustavljati. Brhko kakor srna skoči deklica na noge. Zdaj leta po metu Ijih, tam utrga lepo dišečo cvetlico, tu občuduje bučelo, ki nabira meil za svojo družino, ondi pa skuša za slediti črička, ki jej čudnoglasno udarja za uho s svojim cvrčenjem.
To je bila zopet ona srečna deklica, kakor smo Olgo s prva poznavali. Sredi cvetlic in njihovih majhnih prebivalcev in gostov pozabila je na vse težkoče in nezgode svojega inla dega življenja. Čutila se je zopet srečno kakor nekdaj, radujoča se nad bujno naravo! V tej nedolžnej sreči prileti k svojej materi ter jej prnese šopek krasnih cvetlic.
"Glej, mama, kako lepe so te rožice in kako prijeten duh imajo!''
"Kje pa si nabrala tako hitro in toliko krasnih cvetlic, Olga T" vpraša jo radovedno mati ter poduha podarjeni šopek.
"Kar tam-le pod onimi drevesi je vsa livada posuta s cvetličnimi biseri, in kaj krasen je nje pogled! Vstani, mama, in pojdive malo gori proti Dolam, da si ogleda ve to krasno obrasteno brdo. Vidiš, mama, tukaj je vsemirno in prijetno, vse tako ljubo in milo! Take idilnosti ne nahajamo v Porecah!"
Mati ustreže rada tej želji, videč, da je Olga zopet živahna in vesela, kakor že dolgo ni bila. Obed ve greste toraj sredi po visokej travi, ne glede na pot, ki je vodil od jezera v vas, in tu trgate nežne cvetlice.
Tako dospete nehote blizo vasi. vsaka z velikim cvetličnim šopkom v roki. Sadno drevje, ki je rastlo oko! o vasi, ju še le ustavi. Zdaj se ozrete, in glej, krasen pogled se jima odpira na jezero in na gore, vzdigu-joče se vzadi za PoreSami.
"Ali ni to lep izgled, mama t'' vzklikne Olga vsa vesela.
"Prav lepo je tukaj", pritrjuje jej mati. "Nisem mislila,- da bi bil od todi takov razgled na vse strani; zadnjič k« smo tukaj hodili, nismo seveda tega prizora videli, ker je že bil mrak. Kakšna krasota se še le mora človeku razodevati tam-le na onem hribu, kjer smo netili kres!"
"Veš kaj, mama! Pojdive gori. Saj ni daleč. Mimogrede pa lahko pogledave, kaj dela Vogrinova mati, ako je doma. Saj ne pride ve zopet tako hitro semkaj, staro ženo in Re-ziko pa bode gotovo razveselil najin pohod!''
Mati je bila, nič hudega sluteč, 3 tem predlogom zadovoljna. Obedve se toraj napotite skozi vas proti Vo-grinovej hiši, ki je stala na vzhodnej strani konec vasi. V vasi je bilo danes popoludne vse kakor mrtvo; va-ščanje so bli na polji. Le tam pa tam se je prikazala kaka stara ženica, ki je varovala dom in otroke.
Polagoma dospevši do Vogrinove hiše, pogleda Olga same radovedno sli skozi okno v izbo. Ali tu ne zagleda nikogar v sobi. Zatoraj gre k vratom, a tudi ta so bila zaprta. Tedaj pa reče deklica malo nevoljna:
"Škoda, da ni nikogar doma. Rada bi bila z Vogrinovo materjo in sestro govorila."
Med temi besedami pa pridete Olga in nje mati do hišnega ogla na iz-točnej strani. A tu ju ustavi — čuden, nepričakovan prizor: Vogrin bled kakor smrt, počiva v naročji svoje uboge matere!!
Ta pogled je pretresel Olgo do dna njene duše. Kri jej je zastala, srce nehalo biti, kolena so se šibila. In ko je pogledala Vogrinu v globoke solzne oči, strepetala je same bolesti in tuge na vsem životu ter padla svojej materi v naročje!... Tu se je razjokala potem kakor dete, če mu draga mati na smrtnej postelji leži. Ihtela je kakor žena, ko jej polagajo v hladni grob ljubega moža. A kako bi tudi ne? Saj je videla, da so i njej pogubili in uničili — Vogrina, po kterem edino le njeno srce in duša hrepeni!
Smrtna tišina zavlada v našej družbi. Le globoki vzdihljeji so motili ta pomenljiv mir!... Tudi materama stopile so obilne solze v oči, in nobena ni mogla v prvih trenotkih tolažiti svojega otroka. Kakor zapira hud vihar sapo človeku, da ne more dihati, tako je srčna tesnoba krčila prsi našim znancem, in njih tuga in žalost ni mogla dolgo najti niti duška ne olajšanja!
Prvi izm»d vseh ohrabri se Vogrin. Premagujoč kolikor le mogoče svoje notranje boje, jame Olgo tolažiti — on, ki potrebuje sam največje tolažbe.
"Ne žalujte, gospica Olga! Opogumite se. Saj ni tako hudo, kakor se vam dozdevlje. Res, bil sem v smrtnej nevarnosti, ali zdaj je ni v6č. In tudi roka bode menda le ozdravela.''
Te besede iz ust najdražjega bitja utešile so dekličino srce. Zdajci pri-vzdign Olga zopet glavo in pogleda Vogrina z objokanimi očmi. Ta polled pa je izražal vso gorečnost njene ljubezni, a tudi strah in dvom v njuno bodočnost!
(Dalje prihodnjič.)
Očitanje med zakonskima. On:
''Oj, kako obžalujem, da sem te vzel za ženo!" — Ona: "Kdo te je pa silil? Sem te-li jaz lovila? Sem-K tekala za teboj?" — On: "Saj tudi past ne teka za mišjo, vendar se poslednja vjame v prvo."
Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV
SVETOVNI, PRENOVLJENI
it
SIDRO
if
Pain Expeller
kot najboljši lek zoper
HEUMATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGRO itd.
in razne renmatiČne nepriiike.
8Ano.' 25ct> ln 5Oct. * vseh Irfcarmfc
P. Ai Richter & Co.
215 Pearl Street, New York.
Telefon št. 59.
GEORGE L. BROZICH,
slovenski notar,
Ely, Minnesota,
priporoča Slovencem v Ely In —olici za izvrSevanje raznega notarskega posla, bodisi za Ameriko ali staro domovino. Izdelujem vsake vrste prepisna pisma, poroštva J {bonde), polnomoči (Vollmacht) in vse druge v to stroko spadajoča ( dela. Oskrbujem tudi zavarovalnino proti ognju ali na življenje v najboljših ameriških in inozemskih družbah. Vsa pojasnila dajem rojakom drage volje na zahtevo.
i
CUNARD LINE
CARINIKI PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR NA KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA.
mom
PAIOHIA ULTIMA
odpluje iz New Yorka dne 1. nov. 1904.
odpluje iz New Yorka dne 15. nov. 1904.
odpluje iz New Yorka due 29. nov. 1904.
Gompapie Renerale Transaflantique.
(Francoska parobrodna družba.)
ULTONIA, SLAY0NIA in PANNONIA so parniM na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroja in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrežena.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agent je in
The Cunard Steamship Co., Ltd,,
29 Broadway, New York.	126 State St., Boston.
67 Dearborn St., Chicago,
UNIONS AUSTRIACA LIB
vozi direktno
iz Hew Yorka do TRSTA ali REKE,
s parniki
"Frieda", "Gerty" ii "Giulia",
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, SVIGE, INOMOSTA IN LJUBLJANE
POSTNI PARNIKI SO S
"La Lorraine" na dva vijaka..................12,000 ton,	25,000 konjskih moči
"La Savoie" " " " ..................12,000 "	25,000	"	"
"La Touraine" " " " „r...............10,000 44	12,000	"	"
"L'Aquitaine" " " » ..................10,000 "	16,000	"	"
"La Bretagne"............................... 8,000 "	9,OCX)	"	"
"La Champagne".............................g^jOO "	9,000	"	"
"La Gascogne"............................... 8,000 "	9,000	"	44
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz prista* nišča št. 42 North River, ob Morton St., New York:
La Gascogne	27. okt. 1904. *LA SAVOIE	1. dec. 1904
*LA SAVOIE	3. nov. 1904. *LA TOURAHSTE	8. dec. 1904
*LA TOURAINE	10. nov. 1904. *LA LORRAINE	15. dec. 1904.
*LA LORRAINE	17. nov. 1904 La Gascogne	22. dec. 1904.
La Gascogne	24. nov. 1904. *LA SAVOIE	29. dec. 1904,
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
kteri so napravljeni navlašč za potnike medkrovja in bodo pljuli med TESTOM, REKO in NEW TORKOM.
Vse potrebščine so omislene po najnovejšem kroju, električno luč in razne udobnosti za potnike-
Vožnji listki po najnižji ceni.
Obrnite se na zastopnike te dražbe, ali
C. B. Richard & Co.,
generalni agentje,
31 Broadway, New York«
IE1
§TAR LINE
(Priikomorska jm rob rod na družba „ Rodeča zvezda*®)
posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpenom, * * * ♦ * ♦ ♦	Philadelphia in Antweroenoai,

Nižje podpisana priporočam potnjo&m Slovencem in Hrvatom svoj.........
SALOON
107=109 Greenwich Street,
• • NEW YORK . .
r katerem tofiir v e d n p pivo, doma presana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke.........
Imam vedno p- 'nravljen dober pr .ek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Žba solidna.......
Postre-
Za obilen poset se priporoča
FR1DA V0N KROGE
107-109 Greenwich Street, New York.
Prevaža potnike s sledečimi poštnimi parniki:
VADERLAND dva vijakadifM ton. ZEELANB............ 11905 ton.
KR00NLAN0.......... 12760 tea.
FINNLAND............ 12760to«.
Pri cenah za m od krov je so vpoštete vse potrebščine, dobra tirana, najboljša postrežba.
, Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike iz ali v Avstrijo: na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in drage dele Avstrije.
Iz NEW YORKA odpljujejo parniki vsako soboto ob 10. mi dopolndne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILADELPHIA JE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington St.
Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na:
Office, 9 Broadway, New Ytmc City.
»0—96 Dearborn Streef, CHICAGO. Century Building, SAINT LOUIflL tl Post Street, SAN" FRANCISOO. — ali »a »jen« MatepaikaL
Math. Grill,
1548 St. Qlair- St.,
Cleveland, Ohio.
Priporočam rojakom svoja
IZVRSTNA VINA.
Rudeče vino po 50c. gal., belo po 75c. gal. Najboljši domači drožnik 4 gal. za $11. Za Ohio, Pennsylvanijo in Illinois plačam prevožne stroške in dam posodo zastonj. Vino je najboljše vrste in ga imam skupaj v sodih po 120U do 1500 gaion. Pošljem ga ne manj kot 48 do 50 galon.
Rojaki! Ob priliki mojega obiska v stari domovini nakupil sem veliko brinja; brinja ie izvrstno, kupljeno v Ljubljani. Kuhal bodem
IZVRSTEN BRINJEVEC,
kakoršne^a ni v celi Ameriki. Cena mu bode 12 steklenic $12, 1 steklenica $1.25. Rojakom sc priporočam v obilno naročbo.
EF* Naročilom je priložit! denar.
r Rojakom v Clevelandn, Ohio,
in okolici priporočam svoj
SALOON,
1776 St. Clair St.,
tik bančne podružnice g. Frank Sakserja is New Yorka,
kjer točim izvrstno Leysy-jevo pivo, domača m Importirana vina, whiskey, liker« in pivo v steklenicah ter prodajam dobre smodke in je na razpolago sveži prigrizek.
Ob jednem se priporočam rojakom za
TOLMAČA,
ake kedo pemesreč! In se poftko-
ieje t tovarni, da mu iztirjam edikodnine, ker imam t tem že večletne ekufinje in postopam z rojaki pošteno ter jih varujem bres-veatneiev.
GAŠPER KORČE,
1776 St. Clair St, Cleveland, Ohio,
Rojaki, podpirajte rojaka I
FbdpUanl priporočam srojo dobro crejea*
GOSTILNO,
r kterej točim vedno SVEŽE PIVO, prod*-! jam DOBRE SMODKE in LIKERJE. Pri m eni se tudi dobi vsak dan DOBRA HRANA, j Ako kak rojak pride v Forest City, Pa., | naj na postaji Tprala za mene in gotovo bod« priSel do mene in do tnancev. Ako kedspo-trebaj* kak svet, na) m name obrne. Mah fcalo teraj bodit
•voli k svojim! 1_Karti« Mahič.
j Padpisani aazmanjam rojak«m Sla-▼encem ia tratam Hrvata«, da aem odprl
NOV SALOON,
Ali hočete potovati v Evropo? N. JOHNSON,
40 Second St., Hoboken, N. JM
potrebuje močne može, kteri se lahko na Nemško vozijo in za to delajo na parnikn.
Vsakdo naj pride za potovanje pripravljen.
iai s«. I3tk »t, •MAXA, mm*^
v ktoroai točim vodao irei« sratovmo-zaamemita ANHAETJSES * BUSOB, (fiaa vina in likerje. Na razpolago imam lepo dvorane za Teaelico. T otiloa okiak ao priporoča
JOSIP X. PEZDHTZ.
JE NAJBOLJŠA ŽELEZNICA, H vodi iz Pueblo na vse kraje iztoka. Vlak je treba premeniti samo enkrat na poti v New York in aieer na istej postaji. Vožnja do New Torka traja manj nego tii dni; prihod v New Tork po dneva. Oglasite se pri:
C.M.C0X H. C. POST,
An't Ticket Ajsat.	City Tkket Afeat,
ai3 IV. Main St., Pueblo, Colo.
Pozor 1 Po želji potnikov bodemq brzojavili Mr. Frank Sakeerju, laat' niku tega lista, čegar vslužbenee Vai pričaka potem pri prihodu v Nei? York na kolodvoru.