81. it, — f£. leto
Poštosraa pavšalirana. Posamezne številke 1
V Ljyb!|anl, v petek 7. aprila 1922.
Naročnina za kraljevi
SHS
Mesečno 15 D. Letno
•no
180 D
Inozemstvo:
Mesečno 20 D. Letno 240 D.
Oglas:: enostolpna mm vrsta za enkrat 50 para, večkrat popust
JUGOSLAVL
''o do:
Uredništvo:
Wolfova ulica 1/1. Telefoh 360«
^ialna knjižnica
PavSalni frankn.
'elefon 44,
*
Ljubljana. :iti
racajo.
znamk«
Kraljeva civilna lista sssreleSa.
2EMLJORADNIKL jugoslovanski klub, narodni socualish
REPUBLIKANCI IN SOCIJALNI DEMOKRATI GLASUJEJO PROTI. POSL. DERŽIČ PROSTESTIRA PROTI NAČINU PREDLAGANJA.
Beograd, 6. aprila. (Izv.) Današnjo dopoldansko sejo narodne skupščine otvarja predsednik dr. Ribar ob 10. dopoldne. — Pred prehodom na dnevni red vpraša socialist Divac predsednika narodne skupščine, zakaj vlada ne sankcionira onih naredb, o katerih je Zakonodajni odbor razpraljal že pred štirimi meseci in zakaj še niso uzakonjene, ter vprašuje ali je predsedništvo narodne skupščine vse te sprejete navedbe poslalo vladi. Predsednik dr. Ri-ar odgovarja, da so bile vse sprejete naredbe takoj dostavljene vladi. —
Gornica preide nato na dnevni red: razprava o kraljevi civilni listi. Poročevalec finančnega odbora Filipovič čira Poročilo o civilni listi in prosi parla-™eDt, naj jo sprejme. — Zemljoradnik j“azič rneni, naj se dovoli znesek 2 in milijonov v zlatu iu izjavlja, da bo-?° zetnljoradniki glasovali proti pred-j®gu* — Dr. Šimrak (Jugoslovanski Juub vprašuje, zakaj vlada ni predloži-
tega vprašanja preje klubom v pre-*?es. da bi se tako mogla civilna lista v Kupščini sprejeti soglasno. Ni mu jas-n?’ kaj. naj se razume pod onimi sesti-1 milijoni frankov, ki jih predvideva Wediog o civilni listi in vprašuje, ali so •O franki v zlatu ali v papirju. Fin?nčni ®inister dr. Kumanudi izjavlja, da sre .,a franke v papirju. Dr. Šimrak izjavna, da bo glasoval proti predlogu. —
Radikalni disident dr. Ivanič, republikanec Gjonovič in socialni demokrat Uolotth izjavljajo, da bodo glasovali proti- Narodni socialist Deržič je proti načinu, kako je bil ta predlog stavljen. Izjavlja, da bo glasoval proti. — Radikalec Dragovič meni, da je ta civilna lista potrebna v oni obliki, kakor je bila predložena. Govornik je prepričan, da ako bi se o tem vprašanju priredilo ljudsko glasovanje, bi 95% prebivalstva glasovalo zanj. — Po nekaterih
pojasnilih poročevalca, povzame besedo ministrski predsednik Pašič in pravi, da je vlada stavila predlog, naj se poviša civilna lista, ker ne odgovarja več sedanjim razmeram. Dosedanja civilna lista je bila določena že pred 40 leti, ko je imela Srbija en milijon in par stotisoč prebivalcev. Srbija se je medtem že povečala v balkanski vojni in po svetovni vojni imamo veliko državo. Naš narod priznava žrtve in priznava tudi vladarja, ki je svojo usodo zvezal z usodo naroda, in "Iz tega vzroka mu hoče narod izkazati svoje priznanje. To priznanje pa leži v tem, da se kralju zagotovi ono stališče, ki mu gre in da more dostojno reprezentirati našo državo napram inozemstvu. (Ropot na desni in na levici, odobravanje v sredini.) Vlada je morala povišati plače uradnikom, ker je življenje postalo dražje. Kako naj se zagotovi življenje onemu, ki reprezentira našo državo, kateri ima večje izdatke, kot vsak drug državljan? Zaradi tega sedi, da storimo dolžnost in urlugo državi, ako povišamo civilno listo. Ker smo skrbeli, da so bile osvobojene Slovenija, Hrvatska in ostale pokrajine naše države, zato smo in bomo tudi skrbeli, da naš troimeni narod ostane in da mu dokažemo, da bo srečnejši in zadovoljne®, ako živi v svobodni državi in ne več v stari Avstro-ogrski. — Finančni minister dr. Kumanudi odgovarja na izvajanja nekaterih poslancev in nagia-ša, da znesek, ki ga predvideva predlog o kraljevi civilni listi, ne bo vplival na padanje naše valute. — Nato pride predlog na glasovanje. Oddanih je 17»? glasov, in sicer 132 za in 41 proti. Pri drugem čitanju glasuje 1/5 poslancev: za predlog je oddanih 134 glasov, proti pa 41. — Seja se je zaključila ob dveh popoldne.
Parlamentarna anketa za ugotovitev krivcev smrti naših rekrutov.
Anketa mora najpozneje v dveh mesecih poročati nar.
SKUPŠČINI O USPEHU SVOJEGA RAZISKOVANJA. ČLANI ANKETE 1	SE	ZVOLIJO	JUTRI.
mornarico in sklene, da devetčlanska anketna komisija narodne skupščine preišče vprašanja, ki so jih interpelacije spravile na površje. Anketnemu odboru se stavlja rok 60 dni od dne^a izvolitve, tekom katerega naj anketa konča svoje delo in predloži narodni skupščini svoje poročilo.« — Vojni minister general Vasič sprejme ta predlog poslanca Timotijeviča, nakar preide zbornica na glasovanje. Dnevni red poslanca Timotijeviča je sprejet z večino glasov. — Ssja se zaključi ob 8. zvečer. — Prihodnja seja je določena za jutri dopoldne ter se na njej izvolijo člani anketne komisje.
Beograd, 6. aprila. (Izv.) Popoldanska seja narodne skupščine se je začela ob 5.50. Na dnevnem redu so interpelacije, večih opozicijonalnih poslancev na vojnega ministra zaradi obolelosti in nekaterih smrtnih slučajev letošnjih rekrutov. Skupščina sprejme Stališče, da se o vseh interpelacijah Skupno razpravlja, ker se nanašajo na Isti predmet. — Po izjavah opoaicijo-Balnih skupin Čita republikanec Gjono-Vlč predlog glede prehoda na dnevni *ed, ki ga stavlja v imenu vseh opozi-Sijonalnih skupin. — Nato predlagu demokrat Kosta Timotijevič sledeči prehod na dnevni red: »Narodna skupščina je čula odgovor ministra za vojno iu
Važni sklepa rimske konference.
BIVŠI AVSTROOGRSKI URADNIKI IN ČASTNIKI DOBIVAJO SVOJO PENZIJO OD DRŽAVE, KATERE DRŽAVLJANI SO POSTALI. — PO-SLOVANJE BIVŠE POŠTNE HRANILNICE SE PRENESE NA NACIONALNE ZAVODE NASLEDSTVENIH DRŽAV.
r Rim, 6. aprila. (Izv.) Finančna komisija rimske konference je dogotovila odgovor, ki se tiče zelo važnih vprašanj likvidacije bivše Avstro-ogrske monarhije. Podpisali bodo ta dogovor na zaključni seji, ki se bo vršila v petek ali v soboto. Prvi dogovor med Vsemi nasledstvenimi državami se tiče Civilnih in vojaških penzij in temelji na načelu, da vsaka teh držav prevzame Pokojnine onih bivših uradnikov, ki so sedaj postali njihovi državljani. Drugi dogovor, ki je bil sklenjen med Avstrijo in Italijo, se tiče deželnih in občinskih pokojnin. Tretji dogovor, ki je bil sklenjen med vsemi nasledstvenimi državami, se tiče poštne hranilnice, ki se obdrži kot avstrijski zavod, vendar izključuje poslovanje na ozemlju nasledstvenih držav, katero se prenese na
nove nacionalne zavode. Četrti dogovor se nanaša na poslovanje bivše avstrijske poštne uprave in poštnih uprav nasledstvenih držav. Peti provizorični dogovor z nasledstvenimi državami se tiče uprave dolgov in temelji na načelu pogodbe, ki je bila že sklenjena z Italijo, a se omejuje najpoprej na ugotovitev dolgov. Končno so bili sklenjeni trije dogovori z Italijo glede drugih predvojnih dolgov in gotovih vojnih odškodnin, in sicer na isti podlagi, kakor so bili sklenjeni že obstoječi dogovori s Francijo, Anglijo in Belgijo. Glede nniogobrojnih finančnih vprašanj so bila zasnovana načela in podane smernice za dogovore, ki se še imajo skleniti. O tem se vlade, ki so pri tem zainteresirane, še pogajajo.
SMRT IZDAJALCA.
Budimpešta, 6. aprila. (Izv.) Vrhovno lionvedsko sodišče v Budimpešti je obsodilo n rednika Ludovika Fekete, *i ie leta 1919. izmaknil tajne vojaške ^stine iz nadžarskega ministrstva de* želne 1' .. be in jih izročil češkoslovaški mi ji, ; a smrt na vislicah. Obsodba je iia du.' izvršena.
B,’ impešta, 6. aprila. (Izv.) Kakor
je dognalo sodišče pred usmrčenjem narednika Fekete, je njegovo pravo ime Evgen Margittay. Star je bil 31 let in je pripadal reformirani cerkvi. Na-zival se je po krivem Ludovik Fekete, da bi utajil svoje prestopke kot komunist. Med diktaturo sovjetov je bil predsednik revolucijskega sodišča na deželi in je odredil veliko število smrtnih obsodb
Pogreb Karla Habsburga.
Funchal, 6. aprUa. (Izv.) Danes je bil pogreb bivšega cesarja in kralja Karla, katerega se je udeležilo zelo mnogo občinstva iz mesta in okolice. V župnijski cerkvi je bil postavljen mrtvaški oder. Funclialski škof je blagoslovil truplo. Pri pogrebu so bili na-vzočni skoraj vsi člani obitelji pokojnika in spremstva. Na krsti je bilo položenih mnogo vencev, med njimi tuci venec španskega kralja.
V.	na	p©S3j
v ©akacij©.
Zagreb, 6. aprila. (Izv.) Kakor že javljsno, je včeraj popoldne s praškim brzovlakom dospel semkaj češkoslovaški senator bivši vojni minister in ustanovitelj ter voditelj Nar. soc. stranke v CSR Vaclav Klofač, ki potuje skozi Zagreb v Dalmacijo. Ob 10.15 zvečer je nadaljeval svojo vožnjo čez Bakar v Split. V njegovem spremstvu se nahaja poleg njegovega zeta s hčerko tudi češkoslovaški konzul v Splitu Herš-man. Na povratku se bo ustavil v Zagrebu, odkoder odpotuje v Ljubljano, nato pa v Maribor. V vsakem teh krajev se bomudil ''den do tri dni. V teh treh mestih bo nastopil na javnih shodih, katere priredi Nar. soc. stranka. Senatorja Klofača spremljata nar. soc. posl. Brandner in vseučiliški profesor dr. Rostohar.
ODHOD RUMUNSKE KRALJICE IZ BEOGRADA V ATENE.
Beograd, 6. aprila. (Izv.) Rumunska kraljica Marija je snoči odpotovala k svoji bolni hčerki. Na kolodvoru so se od nje poslovili minister dvora Jankovič, predsednik narodne skupščine dr. Ribar, generali in drugi dostojanstveniki. Kralj Aleksander ni mogel priti na kolodvor, ker še vedno ne more zapustiti sobe.
KONFERENCA ZANELLE Z ODBOROM REŠKE JUGOSLOVANSKE STRANKE.
Zagreb, 6. aprila. (Izv.) Predsednik reške vlade dr. Zanella je danes sprejel odbor reške jugoslovanske stranke in je z njim nad poldrugo uro razpravljal o važnih zadevah, ki se tičejo Reke.
AKCIJA DR. ŠUŠTERŠIČA’. — RADI-KALCI NIMAJO SREČE V SLOVENIJI.
Zagreb, 6. aprila. (Izv.) »Slobodna Tribuna« doznava iz Beograda, da so gotovi krogi lansirali vest o akciji skupine dr. Šušteršiča v svet s posebnim namenom. Kakor poročajo iz Slovenije, je propadla akcija radikalcev, ki je zasledovala cilj osnovati v Sloveniji radikalno stranko. (Mislimo, da zgoraj omenjeni krogi ne bodo daleč od dr. Žerjava.)
Borzna poročila.
Curih, 6.	aprila.	(Izv.)	Berlin,	1.65,
Newyork 515,	London	22.88,	Pariz	46.95,
Milan 26.95, Budimpešta 0.58, Zagreb 1.55, Varšava 0.13, Dunaj 0.066, avstrijske krone 0.07, Praga 9.625.
Berlin, 6.	aprila.	(Izv.)	Dunaj	4.055,
2307—2313, Berlin 2495—2505, Budimpešta 583.25, Pariz 2826*45, London 1364.25, New-york 310.61, Curih 6042.40.
Praga, 6.	aprila.	(Izv.)	Dunai	0.595,
Berlin 17, Rim 276.60, Budimpešta 5.85, Pariz 483, London 232.50, Newyork 53.575, Curih 1028, avstrijske krone 0.595, italijanske lire 273.50.
Dunaj, 6. aprila. (Izv.) Devize: Zagreb 2307—3214, Berlin 2495—2505, Budimpešta 872—878, London 33.675—33.725, Milan 40.120—40.180, Pariz 69.750—69.S50, Praga 14.415—14.435, Sofija 5170—5180, Curih 148.625—148.875. Valute: Dolarji 7619 6731, bolgarski levi 5095—5105, nemške marke 2525—2535, angleške funti 33.475—33.325, francoski franki 69.350—69.450 .italijanske lire 39.770—39.830, dinarji 9225—9252, ru-munski leji 5444— 5456, švicarski franki 147.875— 148.150, Češkoslovaške krone 14.400—14.470, madžarske krone 879.50—
885.50.
Zagreb, 6. aprila. (Izv.) Devize: Berlin 105-106, Milan 1705—1725, London 1427.50 —1440, (ček) 1425—1430, Newyork 319— 323, Pariz 2925—2975, Praga 618—620, Švica 6300—6350, Dunaj 4.20—4.30, Bud. 39.25 —40. Valute: Ameriški dolarji 318—320, avstrijske krone 4—4.50, češkoslovaške krone 0—610, napoleondorl 1000—0, nemške marke 112—0, italijanske lire 1690—1705, madžarske krone 39.50—0.
Beograd, 6. aprila. (Izv) Na današnji borzi so zahtevali za devizo London 356.75, ponujali so jo pa po 358, zaključila je no 357 Devlza Pariz je zaključila po 740, Ženeva 1567, Newyork 81.25, Italija 410, Praga
155.50, Berlin 25, Dunaj 1.10, Budimešta 9.10.
Pogladi® n fisoiiiižnih špekulantih.
Žurnalisiičiio hajduštvo in odmetništvo je danes triumf našega javnega mnenja. V Beogradu opravljajo ta posel »novinarski opaši«, v Ljubljani in po Sloveniji pa razširja svoj smrad skupina Pribičevičevih »Landsknechtov« okrog ■»Jutra« in »Domovine«. Janičarsivo je bilo vedno inkarnacija kupljenih duš, pokvarjene krvi, ki je pri vsaken svojem pohodu razsipavalo ogenj, uničevanje, smrt in pogin, rušeč in teptajoč pred seboj in za seboj vse dobro, pošteno Ut vzvišeno. Izdajalec vedno duši svojo vest v krvi, zlobi in hudobiji. V zadnji številki »Domovine* se je zopet oglasil slovenski odmetnik ter izbrizgal svoje strupene pline po domovini, da sc znese nad »Jugoslavijo«, a je v umazanetk plinu le zakril spačeni obraz političnega najemnika.
Vsa slovenska javnost je danes pravilno orijentirana: dr. Žerjav je žarišče naše pokvarjene javne morale, za njegovim hrbtom in v polsvetlobi tega žarišča se zbira danes vse, kar je v Sloveniji na prodaj, od zadnjega »proletarca«, ki v njegovem imenu kupuje delavske duše za njegovo organizacijo, pa do visokega uradnika, ki je na razpolago povsod in vsakomur. Židov sivo je simbol naše današnie. politike, v znamenju trgovine deluje in razdira takozvani demo-kratizem, k' za ie inaugiriral dr. Žerjav v naši državi. Žid vse pokupi in vse proda ter presoja tudi svojega poštenega nasprotnika s svojega trgovskega stališča. Tako in nič drugače je razumeti zadnji napad »Domovine« na »Jugo■* slavijok in na gospoda Peska.
Za tem židovstvom se skriva majlma in neznatna skupina slovenskih ljudi, političnih parazitov, ki pod krinko narodnosti in demokratizma dobro živi, nabira premoženje ter kriči in prav po farizejsko kaže na svojo državotvornost, da pred javnostjo zakrije svoje politične špekulacije, svoje nagnenje do mate-rijelnih dobrin, svojo vladožcljnost, zle nagone, ki so nevarni družbi, državi ih človeštva.
Med vojsko mo opazovali to neznatno politično skupino v zadnji sobi Narodne kavarne, danes poseda v kotu kavarne Zvezda. V kavarniškem dimit ustvarja svoje politiške ideale in uh zastrupljene z nikotinom pošilja med slo-venski in jugoslovansk1 svet. Najvidnejši reprezentant slovenskega politiškega židovstva je gospod Dolfe Ribnikar, po poklicu živinozdravnik in bivši tržni nadzornik. Med vojsko je imel v rokah vso ljubljansko aprovizacijo, godilo se mu je bolje kakor ljubljanskemu županu in vsa javnost ve, da je mož dobro situiran, bogataš. Toda to šc m vse. Izučen živinozdravnik se je pustil nastaviti od prijatelja dr. Žerjava v IV. činovnem razredu — v socijalnem skrbstvu, dasi tam nimajo opravka z živino. Tako se godi gospodu Ribnikarju v naši državi. Odkod? Zakaj? Zakaj niso drugi živinozdravniki v taki poziciji in vendar delajo več? Al< je mož stal v borbi za domovino pri aprovizaciji? Ali se je odlikoval na kulturnem polju? Ali je podjeten trgovec? Nič in nič? Gospod. Ribnikar je demokrat in prijatelj dr. Žerjava.
Poglejte dr. Knalliča! Živi kakor se spodobi za kavalirja in vendar ne ve nihče odkod. In našteli bi jih lahko še več. Vsi so žurnalisti pri »Jutru« in vendar vemo, da se vsi Usti borijo s težkočami. Kdo pa plačuje te ljudi, da prodajajo svojo državotvornost? Adi jih plačuje naš narod? Naša javnost nhl razmišlja o tem in si odgovori na ta vprašanja. Potem bo takoj jasno, zakai je naše javno življenje tako zastrupljeno, kje je izvor naših nekonsolidiranih državnih razmer. Ali je čudno, da se v takih razmerah trgovci in obrtniki M. vidijo iz davkov, da uradnik umira od lakote?
Le poglejte v njihovih vrstah odvetnike brez klijentov, ki pa kljub tema dobro in sijajno žive od demokratske državotvornosti. V tej židovski senci je še nekaj manjših parazitov, ki tudi prihajajo na svoj račnn. Malo je število vseh teh ljudi, a škode napravijo narodu in državi ogromno . . .
Ne pomaga nič, povedati je treba resnico: Nikdar se ne bodo zboljšale rap-i mere v naši domovini, dokler bodo razlivali svoj strup kupljeni ljudje, koItH idealizem ne sega preko meje lastne telesnosti.
S tistim dnem, ko bo enkrat za vselej onemogočeno politiško delovanje javnih zaje d alk, se bo pričela sanacija naše države. Ta čas ni več daleč, a vendar, ie potrebno, da ga vsa javnost brez razliko strank z vso vnemo pospešuje v svojem življenskem interesu. Še-le za tem velikim čiščenjem pride dan našega vstajenja!
Pred genovsko konferenco.
KAJ PRIČAKUJE AVSTRIJA OD GENOVSKE KONFERENCE. ZEDINJENE DRŽAVE AMERIŠKE SE KONFERENCE NA NOBEN NAČIN NE UDELEŽE.
Dunaj, 6. aprila. (Izv.) V današnji seji odseka za zunanje zadeve je zvezni minister in voditelj ministrstva za zunanje stvari dr. Hennet podrobno govoril glede mednarodne gospodarske konference v Genovi in je predvsem izjavil: Ne smemo iti s prevelikimi nadami v Genovo. Vendar smo upravičeni pričakovati, da dosežemo tamkaj, kjer bo zbranih do 30 narodov, kateri so prišli tjakaj z isto željo kakor mj, povoljne uspehe. Z ozirom na opomin angleškega ministrskega predsednika Lloyd Georgea, da naj potrpimo, zaupamo na to, da mora priti dan povračila, ko se ižkaže pravica, dasi ne moremo dosti storiti, da se prihod tega dneva pospeši. Vendar pa bo avstrijska vlada tudi na genovski konferenci storila vse, kar je v njeni moči, da prispeva za ureditev in zboljšanje razmer v srednjii Evropi. Z ozirom na sedanji položaj se zboljšanje razmer v srednji Evropi urediti vsekakor polagoma. Avstrija se smatra, da je činitelj reda in miru v Srednji Evropi in želi, da bi jo smatrale za tako tudi druge države. Iz tega razloga se bo ogibala vseh odredb, ki bi mogle kršiti red in mir. — Glede problema, ki se tiče ureditve odnošajev napram Rusiji, je minister izrazil željo, da bi se skoro rešil, in sicer na podlagi medsebojne strpljivosti, ki bi pri*
vedla do ureditve gospodarskih odi nošajev, katere potrebuje Rusija, ki pa je tudi za Evropo velike važnosti. Avstrija nikakor ne namerava doseči na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi posebnih predpravic zase, temveč želi po svojih skromnih močeh sodelovati pri ureditvi evropskih gospodarskih vprašanj. Minister je končno opozarjal na znatne uspehe graške konference izvedencev in je izrazil željo, da bi tudi Poljska, Jugoslavija in Rumu-nija čim preje odobrile graški dogovor, da bi se mogel raztegniti ha vse nasledstvene države.
London, 6 .aprila. (Izv.) Nasproti drugače se glasečim poročilom /izjavljajo krogi, ki so v stikih z Belo hišo, da se Zedinjene države ame-> riške na noben način ne udeleže mednarodne gospodarske konfetom ce v Genovi.
Bern, 6. aprila. (Izv.) Strokovnjaki nevtralnih držav so danes popolna razpraljali o vprašanjih, s katerimi še bo bavila gospodarska konferenca v, Genovi. Razprave se bodo jutri naŽŽa« ljevale.
ITALIJANSKA MORNARICA ZApfa* STI SPLITSKO LUKO.
Split, 6. aprila. (Izv.) V ponedelJeE jc bila v šibeniški luki zamenjana 'ta-mošnja ital. voj, ladja. Kakor se iz zanesljivega vira doznava, bo v kratkem di ta Jadja definitivno zapustila
Zečevi?in naši samo-stojneži.
Beograd, 31. UL 1922,
Te dni se vrši v parlamentu obravnava o zadevi, ki je prav tipična za naravnost zločinsko postopanje naše uprave In odgovornih vladnih krogov. Celokupna opozicija je naperila proti generalu Zečeviču, prejšnjemu vojnemu ministru (bolje rečeno: eksponentu in zastopniku zloglasne »bele roke« v vladi) naravnost strašno obtožbo, ki izpričuje, s kako zločinsko lahkomiselnostjo se naši vodilni državniki v Beogradu igrajo z življen-skimi interesi najširših mas.
Ta mož je poklical neposredno pred Božičem (včasih so dobivali naši fantje za Božič dopust) pod orožje vojaške novince. Vpoklici so se vršili v najneugodnejšem vremenu in če bi bilo za njihov prevoz vse urejeno najlepše, bi ga nikakor ne mogli odobravati. O potrebni urejenosti prevoza pa seveda pri nas ni niti govora. Kaj se briga takle beograjski mogotec za take »sitnice«. Vlačili so naše fante iz Slovenije po 5—6 dni in še več v Ma-Cedonijo in obratno Macedonce v Slovenijo. Nagnali so jih kot govedo v nezakurjene živinske vagone. Posledice niso izostale. Neštevilno fantov je Zbolelo in tudi pomrlo. Pa to še ni vse. Tudi za sprejem rekrutov ni bilo preskrbljeno po posameznih garnizijah prav nič, zato so mnogi morali ležati, ko so dospeli na svoj cilj, po cele tedne brez odej in brez potrebne obleke na goli zemlji v največji nesnagi. Posledica: nadaljna obolenja in smrti. To niso pravljice, ampak vse te škandale Je na široko opisal pred kratkim v parlamentu sam sedanji vojni minister.
Razumljivo je, da so te razmere in posledice teh razmer vzbudile po vsej državi strašno ogorčenost, zlasti pa še pri nas, kjer doslej nismo bili vajeni takega balkanizma, da ne rečemo culukafrstva. Saj je popolnoma jasno: Če ni bilo transportnih sredstev, obleke, odeje in bivališč, bi se rekrutov ne smelo vpoklicati, če so pa te res rabili, bi morali pa preskrbeti vse to. Eno ali drugo. Seveda je moralo najti to obče razburjenje primernega odmeva tudi v parlamentu in vsa opozicija brez izjeme je naperila proti temu čednemu vojaškemu ministru obtožbo, ki je prišla te dni v obravnavo. Zahtevala je, da se pozove na odgovor, postavi pred sodišče in eksemplarično kaznuje tudi vse sokrivce.
Radikalci, ki so v največji zvezi s famozno »belo roko« o taki obtožbi seveda niso hoteli ničesar slišati. Tudi »demokratje« Pribičevičeve sorte so se obsodbi uprli, le nekateri srbijanski demokratje z Lj. Davidovičem na čelu •o zahtevali vsaj parlamentarno komisijo, ki naj preišče to strašno afero. No, niso uspeli, ampak v parlamentu krepko glasovali za »prost prelaz na dnevni red«, kar je tudi umevno, kajti kdo bo zapuščal zaradi smrti ali obolenja par sto »zanikanih kmetavzarskih bu-tic« tečne vladne jasli, zlasti še, ker to niso demokratski volilci.
V vsej nagoti so se pa pokazali naši »samostojneži«. Glede njih smo bili na Jasnem že prej, namreč, da je ni v naši politični zgodovini stranke, ki bi s takim cinizmom prevariia volilce, kot so to storili samostojneži. Nastopili so volilno borbo z avtonomističnim in protijedeesarskim programom, a kakor hitro so prišli v Beograd so na ljubo političnima pustolovcima Puclju, ki je postal minister in dr. Vošnjaku, ki se je preril do poslaniškega mesta, zapustili svoj program, prevarili svoje volilce ter se z dušo in telesom prodali dr. Žerjavu, temu zlemu duhu našega naroda. Zagovarjali so vse korake sedanje vlade, podpirali vse, za naš narod še tako katastrofalne ukrepe, a človek bi mislil, da se bodo uprli vsaj sedaj, ko je direktno prizadeto zdravje in življenje njihovih lastnih volilcev. Ne, v svojem cinizmu se ta »samostojna« družba ni sramovala izmed prvih skleniti, da bo v Zečevičevi aferi glasovala za »prost prelaz na dnevnf red«, torej za to, da se niti parlamentarna komisija ne osnuje, ki bi preiskala, kdo je kriv, da je zbolelo na tisoče naših zdravih in krepkih fantov ter jih na stotine pomrlo. Seveda, če bi glasovali za Zečevičevo obtožbo, bi moral g. Pucelj zapustiti ministrski fotelj in to je za naše »samostojneže« Važnejše, kot pa življenje tisočerih naših kmetskih fantov.
Postopanje SKS je tukajšnje politične kroge naravnost osupnilo, še krepkejši odmev bo pa brez dvoma našlo med njihovimi prevaranimi volilci. Saj je pa tudi čas, da se pri nas pomede z ljudmi, kojih edini cilj je — Dtebna korist
Priporočamo Jugoslovanski kreditni zavod v Ljubljani, Marijin trg 8. Hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun obrestuje po 4 In pol odstotka; hranilne vloge z odpovednim rokom pa po dogovoru.
lli IMaijaslede oporaMi isto in it-M-Mto mm m i ReM&to
Pratim od začetka boj, ki se bije za progi Kočevje-Brod Moravice in pa Kočevje - Črnomelj - Vrbovško, med interesenti teh dveh projektiranih prog. Preklajo se med seboj različni inžener-ji, katerih pač vsak svojo robo hvali.
Pričakoval sem, da se tudi kak starejši železničar - praktik oglasi, a doslej zaman. Kot železničar, ki sem služil na različnih progah izjavljam odkrito: Musilove, t. J. proge Kočevje-Brod Moravice pod nobenim pogojem, vsaj ne v tem obsegu, kakor je zamišljena. Ako se že gotovim interesentom tako silno mudi za to progo, naj si jo zidajo sami v obsegu, ki odgovarja njihovim interesom.
Da bi pa država z ljudskimi žulji gradila ali v kakršnikoli obliki subven-cijonirala tu preko teh hribov prvorazredno progo, na to pač ni misliti. V projektu sami priznavajo, da bi imela Musilova proga vspon 25 0/oo. to se pravi faktično rajše nekoliko več. In-žener, ki Je trasiral to progo pač sam dobro ve, da se ne bi ista nikdar ren-tirala, ker vzdržavanje takih gorskih prog stane tako ogromne vsote, da la-jik o tem nima niti pojma.
Stroji, ki vozijo po takih progah, morajo biti največje vrste. In koliko stane vzdržavanje teh nestvorov, koliko premoga in drugega materijala po-žro, to ve samo železničar. Madžarska je morala samo radi proge Reka-Srp-slce Moravice graditi posebne vrste stroje, serijo 601, ki so še sedaj v porabi na tej progi In s temi stroji imamo precej slabe izkušnje. Popravkov je toliko pri njemu, Vsled njegovega kompliciranega sestava, da se lahko trdi, da vrši isti komaj 60% svoje službe. Osobja potrebujejo taki hribovski vlaki še enkrat toliko, kakor pa horizontalne proge. In kaj to danes, pri tako dragem osobju pomeni, si vsak lahko sam predočl
In še nekaj se mi ne dopade na Musilovi progi. Teren ni pravi. Poglejmo samo postajo Brod Moravice. Ta vam leži v padcu 16 0/ou, je stisnjena v ozki dolini v podobi črke »S«. Razširjanje te postaje bi zadelo na velike težkoče in bi bilo zvezano z velikimi denarnimi žrtvami. Temu bi se sicer lahko od-pomoglo na ta način, da bi vlaki vozili na Srpske Moravice, ki je edina postaja cele proge Zagreb - Reka, ki po svoji razsežnosti more obvladati promet, ki bi se razvil po izvršitvi spoja Slovenije s Kvarnerom. Graditi bi se moral eventuelno drugi tir med tema postajama, kar bi bil pri blatnem terenu, ki se poseda, jako drag eksperiment
Ta svet je že Madžarski delal preglavice. Tu je večna vožnja v koraku. Da se Izognejo temu nedostatku, se je že pred vojno nameravalo progo preložiti čez Ravno goro, kjer je boljši teren. In ravno v to blato sili nova proga.
Vse drugi je položaj pri progi Kočevje in Črnomelj - Vrbovško. Teren ugoden, največji vspon je tu 150/«>. Tista dva navadna mostova čez Kolpo pač ne dajeta povoda, da bi se izpod-tikalo ob njiju. In 5 km dolgi tunel Lovnik pred Vrbovškem, no to ni nobena umetnost danes, ko imamo tunele od 20 km dolžine. Za me, starega prometnika, je pač ljubši tunel, kakor pa kašne preseke, kakor so na reški in liški progi, kjer ob času zametov pozimi nanese burja do 5 in še več metrov snega, katerega je včasih par dni nemogoče predreti. Vozilo bi se tu lahko s srednjimi stroji iste vlake In z manjšimi stroški, kakor pa na Musilovi z najtežjimi lokomotivami. Naj navedem samo en primer, da se Sz istega vidi resničnost podatkov:
Na Musilovi progi bi bili zavorni procenti, ako ima ista samo 25 o/oo za brzino 40 km na uro 44%, — pri isti brzini na Klodič - Hrovat - Kavčičevi progi pa samo 29%. Izračunano v praksi: tovorni vlak od 500 ton težine potrebuje na Musilovi progi 500 . 44 = 220 ton zavora, t. j. po 20 ton na en vagon, računano, 11 ljudi brez vlakovodje in strojnega osobja. Isti vlak na Klodič - Hrovat - Kavčičevi progi potrebuje 500 . 29 = 145 ton 2avora, L J.
7 ljudi Torej pri isti težini 4 ljudi manj.
Isto Je pri strojih. Srednji stroj, ki rabi % manj premoga in drugega materijala, vleče po Klodič - Hrovat -Kavčičevi progi več in z večjo brzino, kot pa njegov težki brat po Musilovi progi. Kot primer: Na Musilovi progi bi vlekel najtežji stroj 360 ton z brzino 25 km na uro. Porabil bi za pot od Kočevja do Brod Moravice ca 8 ton premoga. (360 ton odgovarja nekako 18 vagonom). — Isti stroj bi vlekel na Klodič - Hrovat - Kavčičevi progi z brzino 30 km na uro 600 ton z istim osobjem in bi porabil največ kakih 6 ton premoga. (600 ton bi odgovarjalo 30 vagonom). Torej bi po Klodič - Hrovat - Kavčičevi progi z manjšimi stroški Is z večjo brzino prevlekli z enim
vlakom 30 vagonov, a po Mašilo vi * večjimi stroški in z manjšo brzico samo 18 vagonov. Pri enem vlaku 12 vagonov razlike pa pomeni — pri prometu dveh vlakov Klodič - Hrovat -Kavčičeve, tri vlake Musilove železnice. — Mislim, da drugega komentarja glede komercijelne prednosti ene in druge proge ni treba.
Po piščevem mnenju bi se moral zgraditi med Vrbovskem-sever in Srp-skimi Moravicami drugi tir, ki bi omogočil tudi večji razmah prometa. Kajti če centraliziramo celi promet nove proge v Srpskih Moravicah, si prihranimo težke miljone za zidavo novega obširnega kolodvora, kar bi pri današnji finančni polomiji bilo velikega pomena. Danes moramo pač štediti pri vsaki priliki in tu bi nam imenovana postaja s svojimi 19 tiri in s še prostim železniškim svetom za kakih nadaljnih 15 tirov, s svojo veliko kurilnico, pač zelo v prid prišla. — Vlaki bi po drugem tiru lahko direktno vozili do Srpskih Moravic, kjer bi se preuredili za različne smeri.
Tarifi Klodič - Hrovat - Kavčičeve proge bi bili izdatno nižji, kot pa gorske Musilove, kar je velikanskega pomena za državo in trgovce, predvsem pa pri morebitni konkurenci z Južno železnico, ker bi v slučaju nižjih tari-fov, sčasoma če ne vsega, pa vsaj del avstrijskega, češkoslovaškega prometa potegnili po Klodič - Hrovat - Kavčičevi progi na Sušak. Na to progo bi gravitiralo ozemlje severno iste vse do Save in še preko, ako bi se ideja spoja Novomesto-Brežice oziroma Št Janž-Sevnica z vzhodno štajersko ljutomersko železnico uresničila. Gorenjska, Belokrajina in velik del kočevske kotline pa že itak po svojih železnicah in deloma cestah gravitirajo na Klodič -Hrovat - Kavčičevo progo.
Da bi pa mi na naše proge z zidavo Musilove trase pritegnili osebni promet južne Nemčije, na to pa ni misliti Nemci se bodo pač tudi v bodoče posluževali italijanskih luk Genove, Benetk in deloma Trsta. Saj še v mirnem času na alpski progi Celovec - Trst, vkljub vsem mogočim olajšavam in udobnostim, vkljub temu, da je Nemčija bila zaveznik in nekak varuh Avstrije, nismo mogli pritegniti uvaževanja vreden del tujskega prometa iz Nemčije na Trst. Ce bi se pa res del teh potnikov posluževal naših prog, jim bo gotovo Klodič - Hrovat - Kavčičeva vsled cenejših tarifov bolj ugajala. — Musilova proga je strogo lokalnega pomena in to predvsem za izkoriščanje kočevskih pragozdov, kar naj bi dotični kapitalisti po vzgledu Steinbeisa v Dr-varu v Bosni upoštevali. Istemu ozir. še boljšemu smislu bi služila proga Prezid - Delnice ali Lokve.
Kar se tiče vojaške strani je Musilova proga zelo pomanjkljiva. Teče po pragozdih, kjer je pač bolj izpostavljena vsem mogočim atentatom kot pa Klodič - Hrovat - Kavčičeva, ki se vije večjidel po odprtem, obljudenem svetu med gričevjem, varna tudi pred napadi aeroplanov. Spominjam se mnogih napadov italijanskih letalcev na progo Hudajužna - Sv. Lucija za časa svetovne vojne. Vsaki dan so frčale bombe na železnico, a vse so padale na bregove hribovja, niti ena ni zadela proge. In toliko obrekovani tunel bi novo Klodič - Hrovat - Kavčičevo progo v dolžini 5 km popolnoma varoval pred sličnimi napadi. — Opozarjam tudi da je ta proga v slučaju sneženih zametov lahko za izčistiti, vsled njene lege med obljudenimi kraji. Nasprotno pa je pri Musilovi progi, ki se vije več-jidel po pragozdih, snežni zamet lahko vzrok večdnevne zaustavitve vsakega prometa. In zameti so po kočevskem In gorskem kotaru pozimi na dnevnem redu. Saj so ti kraji poznani po svoji ostri zimi in visokem snegu. Mogoče mi bo kdo ugovarjal, Češ, da ima železnica snežne pluge. Da, gotovo, ali ti so vporabni, dokler ni sneg previsok, če se pa istega precej nabere, obtiči snežni plug s strojem vred v snegu, kar se vsako zimo v gorskem kotaru, t L na železnici Srpske Moravice -Lič - Reka dogodL — In taka proga gotovo nima prave strategične vrednosti.
Tudi ugovor, da je proga Kočevje-Brod Moravice za par km krajša, ne drži, ker kolikor je ista proga krajša, toliko daljšo vožnjo imajo vlaki po nji, vsled njene hude napetosti (250/oo). Vr-hutega menjava Musilova proga vspon in ima serpentine in dosti lokov, ki so za brzino vlaka velika zapreka.
Mislim, da Je s temi vrsticami dovolj Jasno dokazano, da Musilova kot prvorazredna, strateglčna, komercljalna proga ne more nikakor priti v poštev, kar se pa o Klodič - Hrovat - Kavčičevi z mirno vestjo lahko trdL
Politične vesti.
X Spojitev češko-slovaške republike s Črnim morjem. Vprašanje neposredne vodne zveze Češko-slovaške s Črnim morjem se uresniči v dogledni bodočnosti. Za to govori med drugim tudi dejstvo, da so začeli graditi na
Donavi štiri nove ladje t največjo hitrostjo. Načrte za ladje je napravil ing. Prokop, ki je služboval do prevrata v budimpeštanski ladjedelnici »Danubi-us«. Poleg tega bodo zgradili v Gala-
»Slov. Narod.* Narodni poslanec Josip Drofenik piše o koncentraciji naprednih treznih strank in pravi, da je okreniti smernice na strogo gospodarsko pot. Kmet, obrtnik in trgovec nimajo principi-jelnih nasprotstev in zato spadajo skupaj. Istotako imajo ekonomske enotnosti soci-jalisti vseh barv. V današnji obliki so ti nasprotniki glavnemu pogoju socijalnega zboljšanja — delu in potom tega povzdigi produkcije. Za to 2 njimi kot takim ne more biti skupnosti. Gospod Drofenik se zato zavzema za koncentracijo vseh petičnih Slovencev.
»Jutro* piše o razkolu v SLS in pravi, da je neiskrena klerikalna politika izzvala reakcijo, ki grozi podreti dosedanjo enotnost klerikalne fronte. Klerikalci obetajo vsakomur nekaj drugega. Klerikalec danes proslavlja Ljenina in misli na Benedikta, govori o pravicah delovnega ljudstva, pa hoče duhovniške komisarijate, izjavlja da je proti kapitalizmu, a z mrzlično naglico gradi banke in velepodjetja. Klerikalizmu se bližajo težki času Ali je mogoče, da bi se našli napredni ljudje, ki bi mu pomagali preboleti krizo?
Takse na vozila.
Delegacija ministrstva financ v Ljubljani objavlja uradno:
Ker se predpisi o pobiranju takse na vozila iz tar. postavke 100 zakona o taksah in pristojbinah še vedno neenako in pogrešno razlagajo, se pojasnjuje sledeče:
Tarifna postavka 100 taksne tarife predvideva dve vrsti taks in sicer:
A) takso za prijavo, da Ima kdo avtomobile, fijakerske vozove, vozove na vzmeteh (fedrih) in bicikle in
B) letno takso za osebno uporabo avtomobilov in fijakerskih voz.
L
Vsake takse prosti so:
a) vsi vozovi ki niso na vzmeteh (iedrih), izvzemši vozila, ki jih omenja točka 20 čl. 49 taksnega in pristojbin-skega pravilnika (glej spodaj pod IV!),
b) vozovi na vzemeteh (koleslji zapravljivčki i. sl.) in navadni dvokolesni vozovi (na vzmeteh za konjsko vprego), ako jih uporabljajo lastniki kjerkoli redoma tudi za prevažanje lastnih poljskih pridelkov;
c) vozila pod b), ki so popolnoma nerabljiva;
d) mrtvaška vozila pogrebnih podjetij;
e) vozila, ki služijo izključno za prevažanje materijala, oseb in orodja za gašenje požara;
f) vozila, ki so posebej urejena za prevažanje sodavice;
g) v točki 21 čl 49 pravilnika navedena vozila;
h) osebe, ki v državi izdelujejo vozila, podlegajo prijavni taksi dokler se ta vozila nahajajo v skladišču in ako se ne uporabljalo za vožnjo.
Te osebe pa so zavezane, takoj po izvršeni prodaji obvestiti pristojno policijsko (politično) oblastvo o prodaji in priobčiti ime, poklic in bivališče kupca. Kdor tega ne stori, se kaznuje po toč. 17 Čl 49 pravilnika.
II.
Prijavna taksa
se plačuje za vsa vozila navedena v tarif, postavki 100 taksnega zakona, ki niso po I. takse prosta, torej tudi za takozvane koleslje, zapravljivčke i. sL, kolikor niso po I. b) takse prosti.
III.
Letna taksa
se plačuje 1. za avtomobile in 2. za fijakerske vozove, ki se uporabljajo zgolj za osebno potrebo.
Letna taksa se ne plačuje za
a) v čl. 49 točk. 3 taksnega in pri-stojbinskega pravilnika navedena vozila;
b) za čisto tovorne avtomobile v vseh obratih, ako se z njimi prevažajo le tovori;
c) za vozila podjetnikov, ki pogodbeno prevažajo pošto in poštne potnike.
IV.
Taksi po 2 Din za prijavo In taksi po 5 Din za dovolilo
so zavezana vozila na vzmeteh, ki se uporabljajo tudi ali izključno za prevažanje lastnih poljskih pridelkov in ostala vozila, ki niso navedena v tarif, postavki 100 samo tedaj, ako se morajo po policijskih predpisih prijavljati in se mora dobiti posebno dovolilo za obratovanje ali uporabo in ako ni v področju poedinih oblastev predvidena večja taksa.
Kjer dosedaj v Sloveniji ni takih policijskih predpisov, odpadeta obe taksi popolnoma.
Z ozirom na to je delegacija ministrstva financ odredila:
1.	Vsa vozila, ki po teh pojasnilih niso vsake takse prosta, in Še niso bila dosedaj prijavljena, ker so se smatrala po dosedanjih navodilih za takse
cu češko-slovaško pristanišče in m Črnem morju bo vsidrana češkji trgovska flotilja. Bratislavsko pristanišče pa bo razširjeno v največji meri.
»Slovenec.« Kompaktnost SLS, ki zn#“ či strankino moč in ji jamči uspeh V av* tonomistični borbi, jc vladi in n3en™ privržencem kajpada trn v peti in Bog v » kaj vse bi dali, da bi to neprodrljivo » nezmaglivo falango razdrli. Zamani « se njihovim papirnatim poizkusom sam smejemo; njihovi poizkusi in. sredstva * podobni mehurčkom, ki jih spušča v zr deca in se razblinjajo. S kako slastjo P°" ročajo ti politični pajaci o razkolu bi?" venske ljudske stranke, ki ga ni in ga n** kdar ne bol Za razkol stranke in l1!}anr* vitev kake nove stranke je treba vec kaKOi par ljudi, je treba ljudstva, ki tvor stranko.
»Novi čas.« Hoteli smo Jugoslavijo, » hoteli smo jo zato, da nam prinese »lobodo. Ostati v narodni državi državljan druge vrste, zamenjati samo drugega tlačitelja * bratom tlačiteljem — tega nismo hoteli* Zato in edino zato smo s sedanjim stanjem docela nezadovoljni in samo zato zahtevamo 2a svoje ljudstvo samoupravo, prepu* ščajoč srbskemu bratu, da istotako sam opravlja svojo zemljo. Slovenija je dan«* avtonomistična — oditevši izdajalce m prodane duše.
prosta, se morajo prijaviti najkasneje do 20. aprila 1922. ob plačilu prijavne takse.
2. Do ravnotega roka se mora do* nesti prijavna taksa za vsa vozila, ki so bila sicer prijavljena, a se je plaS* lo prijavne takse odložilo radi dvo* mov o taksni obveznosti do nadalln* odredbe.
3. Do ravnotega roka se mora Vj primerih II. in 2. plačati tudi letna tato; sa, ako ji podlega vozilo po zakonskih določbah.
4. Ako kaka stranka vzlic tem po* Jasnilom neopravičeno ugovarja talca* ni obveznosti, jo opozori, tak ugovol! nima odložilne moči, pač pa ima stran* ka pravico, prositi za povračilo po njenem mnenju nevtemeljeno pobrano takse po čl. 133 taksnega in pristoj* binskega pravilnika.
Občinstvo in občinski uradi se v ostalem opozarjajo na razglas finančne delegacije štev. B II 5/71 iz 1922, ki izide v najkrajšem času v Uradnem listu in bo vseboval tudi nekatere važno izpremembe kar se tiče poslovanja Občinskih uradov glede prijav.
-F Zagrebački velesajam. Minisfar, Pošta dozvolio je rješenjem od 4. IIL 1922, da se markice, što če ih prigo-dom velikoga sajma uprava Zagrebač-kog Zbora izdati — mogu lijepiti na pošt. pošiljke. Markice če se kroz kratko vrijeme staviti u promet, a dobivati če se kod uprave Zbora. Drugi broj »Vijesnika« izišao je ukusno opremljen na 40 stranica, te se več razašilje, a stranke ga mogu besplat-no podiči i u uredu Zbora Trg 29. ii-stopada 1918 br. 1.
+ Povišanje monopolske takso n* soL Z rešitvijo upravnega odbora sa-mostalne monopol uprave Pov. br. 47 in z odobrenjem finančnega minlstm Pov. br. 171 z dne 1. marca t. L Je povišana monopolska taksa na sol na 90 dinarjev v zlatu ali na 180 dinarjev V srebru. Povišana monopolska taksa so plačuje od 11. marca 1922 dalje.
•F češka trgovina s sadjem je danes v težki situaciji, kar potrjuje dejstvo, da so velike Izvozne tvrdke V Ustju nad Labo, prišle v denarne zadrege, dasi se Je mislilo o njih, da Jih kaj takega ne more doleteti Zabredlo so v dolgove deloma tudi zaradi valute. Dasi je že zima minila, Je naprodaj na tisoče vagonov domačih jabolk P° razmeroma nizki ceni. Navadna jabolka, katerih je v Pragi 3000—4000, se ponujajo po 400 do 420 č K na debelo, ostala najbolj okusna jabolka se plačujejo najdražje po 500 č K za q na debelo. Druga leta se je ta čas mnogo sadja uvažalo iz inozemstva, letos pa $e misliti ni na to. — V težiti situaciji i« danes tudi sadjarska obrt, ki ima 5e velike zaloge iz zadnjih let, a kupcev ni. Marsikateri podjetnik je moral marmelado, čežano iti, prekuhati da se mu ne izpridi. Prodajna cena je jako nizka ter večkrat pod lastno produ* centovo ceno.
-F Odprava odpremnih Izkaznic promet v obmejnem pasu 15 km od m«' je. Na intervencijo trgovske in obrtniške zbornice je inšpektorat državnih železnic v Ljubljani ukinil odpremne izkaznice za prevoz sladkorja, jedilnega olja, masti, poljedelskih pridelkov, mlevskih produktov, živali iti, ker po novem zakonu o izvozu z dne 23. septembra takih odpremnih izkaznic B* več treba. Izkaznice se sedaj zahtevajo le za one predmete, katerih izvoz Je prepovedan, med katere pa spada ra‘ zen dragih kovin samo živinska krma-+ Težave kemične industrije na C škem. Kakor poroča »Bohemia«, Jc ‘ la delavcem kemične industrije s cem tega meseca odpovedana pogo Podjetja bodo obratovala dalje, ka se zatrjeje, le ako se znižajo mezde 30 odstotkov.
Časopisni glasovi.
Gospodarstvo.
Dne^n® vesli.
N ~ Slovenija svojemu kralju: »Slov. «*rod« poroča: Odoor, na čigar čelu je kot eastmpredsednik, g. pokrajinski namestnik iT*? Hribar, kot predsednik pa dr. Danilo Majaron, predsednik odvetniške zbornice v VjubUani, je kupil od kneza VVindisch-*ratza njegovo vilo na Bleda in jo pokloni t slovenski narodni dar Njegovemu Ve-i anstvu povodom njegove poroke s krajno Marijo. Istotako se Nj. Veličanstvu Pfkloni kot slovensko narodno darilo Ce-Kinov grad za rezidenco v Ljubljani, da Postane tako Ljubljana ne samo imenoma, marveč tudi dejanski kraljeva prestolica. Adaptacijska dela z a kraljevo bivanje v KTadicu na Bledu so se predvčerajšnjem že Pncela. Kralj pride na Bled takoj po svoji poroki, ki je definitivno določena na <2an 5. junija in ostane tamkaj najmanj dva meseca. Z Bleda odide kralj s kraljico za 14 oni ali 3 tedne še v zdravilišče Rogaško Platino.
Legitimacije za tri polovične vožnje po nravnih železnicah. Druge države da-in] , svo^lln uradnikom in nameščencem Sploh železniške legitimacije v poljubilo Porabo, a jugoslovanski uradnik dobi let-legitimacijo po državni železnici samo p tn Polovične vožnje. Zato piše o njih $1 Glasnik« takole:... Zelo lepe so in ^OveKu se kar^ škoda zdi za papir, ki ga SP® omejeno število voženj ni vredno...
a ^Sitimacija za marsikoga nima ^poejiega pomena. — Nemška Avstrija, o Sjv11 te .toliko govori in piše, kako je be-■	’ češkoslovaška in Madžarska, ki tudi
"ah ?0.spod?rsk° na posebno čvrstih no-*fc» 1	•* državnim nameščencem železni-
■**. Jf2rtunacije v poljubno porabo,, a beo-ur=/ne nakloni obubožanemu 4n ^istv? te*a skromnega darilca, ki sila ?r °^ ne stane. Lahko bi poka-rada stori kar more. Ampak ne. *alostno> pa resnično!
sit. ~ nasprotniki so zopet pr.žeii s fir.«-K?atiCno Sonjo zoper naš list. Njihova .-Se,Veda m načelna, temveč zahrbtno-0Qrf^»\na. Prišlo je ie tako daleč, da bi« ?*!*)"? časopisne kolporterje, da ne g Prodajali našega li3ta. Opozarjamo na to Prošrii * pr^atelje, naročnike in čitatelje s iosl	p0VS0(i odločno zahtevajo »Ju-
tenavi30,< ki ne sme manjkati v hiši no-Ptiu* 1 -Te! sorialno-naprednega človeka * stelji, razširjajte naš list!
*"• 2 vig a j te zavarovalnine! Pokrajinska . a oziroma bivša deželna vlada je po-krat r! ^n, in policijskih oblastev že več-Pj°2va^a ljudstvo naj sedanjim razme-pj.ri.0“Sovarjajoče zviša tudi zavarovalnino elementarnim nezgodam, zlasti proti Uspeh teh pozivov je bil dosedaj
|!,?e*naten7ker' se še vedno dogajajo slu-#0v' ,.zna^a škoda, ki jo je posamezniku fto ^ro Požar, več stotisoč kron, med tem g ie zavarovalnina primeroma le majhna.
. «dstva, ki jih je imela pokrajinska upra-i na razpolago za podpore v elementarnih Zgodah, so bila že v prejšnjih letih primeroma majhna; v letošnjem letu so pa le ®?®njša, ker je tozadevna postavka v pro-™eunu za leto 1922 znatno reducirana. Po-finski upravi vsled tega tudi v nujnih *v*cajih ne bo mogoče, da bi prizadetim “sklonila državno podporo, ali vsaj ne v T*cji izmeri. Ker se bliža poletni čas, v kavern po navadi vsako leto izbruhne v Sloveniji več požarov, sem političnim in poljskim oblastvom naročil, naj iznova pojdejo ljudstvo, da zviša zavarovalnino, va bo pa uspeli čim večji, mi je čast za-P^siti uredništvo, da izvoli tudi ono v JOjem c. listu s primernim člankom pojasni ljudstvu potrebo zvišanja zavaroval*
j. ^ Teks oproščene reklame. Kakor K.®* javlja delegacija ministrstva financ v .pijani, so takse na objave proste vse «uatne, ki se nahajajo izlož. v kavarnah, J?*tilnah, kolonijalnih. delikatesnih in dru-rr® obratih, kakor tudi one izložene v zatrjenih mestih (lokalih).
_ Zakon o volitvi v občinska zastopaj* v Sloveniji je objavljen v Uradnem li-JJ* Pokrajinske uprave za Slovenijo v št.
■ * dne i. aprila I922. k — Nagrada finančnim uradnikom in ■•luibencem. V Uradnem listu (št. 33.) je zakon, ki določa nagrade finančnim Senikom in drugim uslužbencem za čim P®*snejše odmerjanje in pobiranje dav-P*.« Nagrada se daje uslužbencem, ki po-HTo tekom enega leta ter oddajo državni S**ajni kot zaostali in tekoči davek nad J® Odstotkov odmerjenega in predpisanega rfvka. Nagrade znašajo od 1 do 3 od-'«ke. — Ta zakon nam diši — pravea-smrdi — nekako po — turškem šiitom,
» — Poljsko dijaštvo za slovansko idejo. V dni se vrše med zastopniki poljskega, f*fajinskega in jugoslovanskega dijaštva
fccv	—	-
jy»vetovanja, kojih namen je, delovati za •Jhianje slovanskih akademikov ter even-2»»lno za ustanavljanje posamnih dijaških ”®Vanskih organizacij. Kakor se glase naj-7®*ejš poročila, »e posvetovanja ugodno **Vijajo.
* . —- Izpremembe v sodni službi. Za de-JlJ^osodnega svetnika je imenovan okrajni JPJmik in sodni predstojnik V Ptuju g. dr. Sr**- Štuhec. Za sodnike so imenovani gg.: 125® Groznik v Višnji gori, Miroslav B«midinger r Kočevju, Niko Iv. Vrabl v
* Saboru, Fr. Zorer v Kozjem, Ant. Savelj Kočevju, Ljudevit Batista v Škofji Loki,
Priderik Fabiani v Dol. Lendavi, dr. JK* Lavrič v Ribnici, Karol Novak v Slov. SJJtHci, Maks Petrič v Marenbergu, Jakob S®*1« v Celju, M. Dežela v Gor. gradu. Fr. gOvač v Kostanjevici, dr. Erih Konšek v rjoiožu, Viktor Durmi v Mokronogu, Gu-S!?' Zupančič na Brdu, Fr. Brečko v Ko-»Kah, dr. Ljudevit Zupin v Krškem, Iv. f !*tnik v Ljubljani, dr. Dominik Drnov-R* v Mur. Soboti in Karol Klenovšek v ki! i.cth- Premeščeni so gg.: Ferdo M®-srj* l* Kočevja k delel. sodišču v Ljub-dr. Jak. Prelern iz Skofie Loke v Radovljico, Viktor Kobe iz Mokronoga v fiOVo mesto, Jos. Grum iz Kostanjevice v R«nnik. — Viijl deželnosodni svetnik v r*«nboni g. dr. Jol. Kronvogl je na last-fi.jProinjo trajno upokojen. Za namestnika fc*»vne8a pravdnika v Ljubljani je ime-sodnik g. dr. Jak. Hodžar, za dr-Pravdnika v Mariboru g. dr. Iv. « namestnika pa okraj, sodnik
* dr. M. Zorjan.
a Ustreljen od obmejne straie. Dne ^ !• so obmejni stražniki na Pia-II !«Pr* Rakeku blizu državne meje ustreli-K 'Ihotspca Ivana Turka. Truplo ustre-so prepeljali v mrtvašnico v Rov-
^ V Brežicah je na kolodvoru pred K!«ino Pustila neka ženska par dni staro Brezsrčni materi so že na sledu, jj-i, "T" Notarijatu v Ljutomeru se je odpo-
■5rt! »i, *°AIič*Služba ie razpisana do
— Občinski odbor v Rajhenburga je razpuščen. Za gerenta je imenovan gostilničar g. Jos, Kosar. Značilno je, da je med prisedniki tudi trapist pater Robert Kukovičič, ki po strogem samostanskem redu ne »me govoriti.
— Državni službi sta se odpovedala provizorna kmetijsko-strokovna uradnika gg. Ivo Medik in Fr. Jelovšek.
— Poročno darilo hrvatskih kmetio kralju. Kmetice virovitiške velike županije so poslale kralju kot poročno darilo krasno svileno blazino z zlatim robom in z zlatima črkama A. M.
— B:v?a srbska kraljica za nalo državo. V tujini živeča bivša srbska kraljica Natalija, vdova po pok. kralju Milanu, se je odrekla svoji vojni odškodnini v znesku 2 milijona Din na korist državne blagajne.
— V Baranji je optiralo za madžarsko državljanstvo 4593 oseb.
— Jugoslov. akad. društvo Triglav v Zagrebu si je izvolilo dne 29. marca, naslednji odbor: predsednik Cernej Ljudevit, cand. med.; podpredsednik Nič Makso, medic.; tajnik I. Lapajne Dušan, šum.; tajnik II. Lenart Martin, vet.; blagajnik Stepančič Franjo, šum.; knjižničar I. Podkoritnik, Fr., med.; knjižničar II. Fink Vida, farm.; gospodar Silan Stanko, med.; arhivar Vol-bank Joža, med.; odb. nam. Grahli Ljubomir, šum.; odb. nam. Zaplotnik Ivan. agr.; preglednik Krebelj Peter, štim.; preglednik Medic Josip, šum.
— Podružnica »Družbe sv. Cirila in Metoda« za Rajhenburg, Videni in okolico ima dne 9. aprila t. 1. ob pol štirih popoldne v gostilni pri Schweigerju v Rajhen-burgu svoj redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Na občiji zbor se vljudno vabijo vsi prijatelji družbe, posebno pa p. n. uradništvo javno in privatno, učiteljstvo, orožništvo, finančna straža, obrtniki, trgovci in vse častito občinstvo. Posebno vljudno pa se vabi delavstvo vseh kategorij. Pomnite, da ste državljani svobodne kraljevine! Ljubezen do neodrešenih bratov mora Vam biti v srcu. — Odljpr.
— Otvoritev Jugoslovanskega akad. doma v VrrSavL V* četrtek, dne 30. marca obhajali 30 jugoslovanski dijaki v Varšavi pod predsedstvom jugoslovanskega poslanika minisrra Simiča otvoritev jug. akad. doma — Slavnostne otvoritve so se udeležili rektorji visokih šol, zastopniki raznih korporacij, mesta in pa prijatelji in prijateljice jugoslovanskega naroda. Svečanost je otvoril s slavnostnim in pozdravnim nagovorom predsednik jug. akad. društva >Jtigoslavije«, povdarjajoč gostoljubnost in naklonjenost poljskega naroda do jugosl. dijakov prišlih v Varšavo,s da spoznajo bližje poljski narod in poljsko kulturo ter dopomorejo do tesnejših vezi med obema narodoma. V svojem govoru se je 9pomnil tudi zgodovinskih momentov poljskega in jugoslovanskega naroda, ki so si bili mnogokrat tako podobni. Po pozdravnem govoru prevzel je besedo minister Simič, povdarjajoč znova dolžnost jug. dijakov pomagati k ožji zvezi obeh držav in ob povratku v domovino ponesti s seboj najboljše vesti o Poljski. Za ministrom Simičem je govoril rektor politehnike, naglašajoč veselje, s katerim so sprejeli prvo vest o prihodu jugoslovanskih dijakov, ter obenem skrb in priprave za olajšavo njihovega bivanja v Varšavi. Po govorih ostalih predstavite-Ijev je zaključil predsednik jug. akad. društva slavnostno otvoritev z tahvalo za požrtvovalno delo poljskih oblasti in predložil pozdravni brzojavki na kralja Aleksan-* dra in predsednika Pilsudfkcsa, ki so bile takoj odposlane. — M. J.
Občni sbor društva certifikatistov za Slovenijo ‘te vrši v ponedeljek, dne 10. aprila 1922 ob 19. (7) uri zvečer v posvetovalnici mestnega magistrata v Ljubljani.
— Za strokovno šolstvo, in sicer za zgradbo strokovno obrtnih, trgovskih in ženskih delavskih šol izdeluje ministrstvo za trgovino in industrijo podrobne načrte. V ta namen je že odobren kredit 4 in pol milijonov dinarjev.
— Invalidskim organizacijam. Vlada hoče ukiniti nekatere naše zavode, zavlačuje kredite za pokojnine, da se ne izplačujejo redno, doklad sploh ne izplačuje, razpušča urad za nakazovanje pokojnin, sploh krši naše že itak malenkostne pravice. Pokazati je treba odločei) nastop proti takemu nesocijaluemu ravnanju z vojnimi invalidi. Centrala poživlja vsa poverjeništva in podružnice, da skličejo v nedeljo dne 9. t. m. protestne shode in sprejmejo tozadevne resolucije, ki jih bodemo predložili na merodajna mesta. Umreti ne moremo, tako živeti pa tudi ne. — Odbor.
— Amerikanci posetijo Dalmacijo. Razni listi prinašajo vest, da obišče v kratkem večje število Amerikancev (seveda le bogatih) dalmatinsko obalo.
— Iz Baranje. V Baranji je za madžarsko državljanstvo optiralo 4593 oseb, za Nemško Avstrijo pa le par desetin.
— Smrt na veSalib. Pred kratkim je bil pred splitsko poroto obsojen na smrt na veialih ubijalec Žužulj, ki je pred nekaj meseci umoril župnika Lovrinčeviča in nato izropal župnišče.
— Odprava vizuma za brzovlake Dunaj — Jesenice — Trst. Z Dunaja poročajo: Potniki brzovlaka Dunaj — Jesenice — Trst so oproščeni jugoslovenskega potnega vizuma na progi od Jesenic do Podbrda. Obmejnim kontrolnim organom imajo potniki le pokazati potrebne dokumente.
— Jurisdikcija ameriških konzulatov v Jugoslaviji. Po poročilih zunanjega ministrstva spadajo v jurisdikcijo ameriškega konzulata v Beogradu Srbija, Vojvodina Crna gora, Hercegovina ter okrožja Vu kovar, Split, Dubrovnik, Tuzla in Sarajevo. Pod jurisdikcijo konzulata v Zagrebu spadajo Slovenija, Prekmurje, Medjimurte ter okrožja Bjelovar, Zagreb, Varaldin, Vi-rovitica, Polega, Travnik, Banjaluka la Bihač.
— Predrzen roparski napad. Neznani, roparji so te dni napadli v Zagrebu Al. Kurko, ki je doma v Kolinu na Češkem. Vzeli so mu Ček za 10.000 čsl. kron in dalje še en žek na Narodno banko v Beogradu za 2 milijona italijanskih lir. Roparji so izginili brez sledu.
— Tatovi obiskujejo tudi sodišča. Iz Osijeka nam poročajo, da so tatovi vlomili v blagajno ondotnega sdišča in odnesli JOo tisoč kron. Sumi se, da so to tatvino izvršili bivši kaznjenci.
**> I* ki Mikelnih vrst. Govori se, ds »o priili v klerikalnem ‘društvu »Dobrodel* no*U na sled velikim nepravilnostim. Janez Kalan je že odložil vodstvo zavoda.
= Javno predavanje Zvonimirja Ber-nota, glavnega urednika »Napreja«. se nadaljuje v soboto, dne 8. aprila 1922 v veliki dvorani Mestnega doma, in sicer bo govoril »O Mojzesovi zgodbi o ustvarjenju sveta in naša znanost.« Začetek točno ob pol 20., konec najpozneje ob pol 2?. Po predavanju ima vsak pravico na vprašanje ali tudi na daljši govor, vendar ne nad 10 minut. — Sedeži: v prvi vrsti po 5 Din., v 2. — 6. vrste po 2 Din., v 7. do 10. vrste po 1 Din. Stojišče 50 par. Sedeži bodo nu-merirani.
» Oljke za »Otroški in roate^nski dom« bodo prodajale na Cvetno nedeljo ljubljanske gospodične. Rojaki, rojakinje, vsak, tudi najmanjši dar je dobrodošel! Mislite na bedno in rinemarjeno deco in darujte!
= Daritveni dan mater. Na sestanku ženskih društev, dne 2. februarja v Ljubljani 9e je soglasno sprejel predlog ljubljanske Srbkinje, raj matere prve polože svoj dar za Otroški in materinski dom, ki ga hočejo Slovenke, zgraditi v Ljubljani. Na Cvetno nedeljo prirede daritveni d?n mater. Uverjene so, da bodo matere — bogate in uboge, vsaka po svojih močeh — uvidele velikanski pomen ustanovitve »Otroškega doma« in bodo storile svojo narodno in socialno dolžnost. Apeliramo pa tudi na vse ostilo občinstvo. Usmilite se ubogih, zapuščenih in teptanih, potsa-gajte lajšati njih gorje!
V ravnanje vsem Kolasicam! Redne odborove seje so vsak prvi in 3. četrtek v mesecu v9elej ob 5. pop. Odslej se te seje ne bodo več naznanjevale po časopi sih, povdarjamo pa še enkrat, da ima dostop k sejam vsaka članica.
Redni občni zbor Kola jugosl. sester je v nedeljo 9- t. m. ob 3. pop. v veliki dvorani Mestnega doma Prosimo obile udeležbe!
= Ateademsko društvo »Triglav« v Ljubljani. Med ljubljanskimi naprednimi akademiki se je pojavila struja, ki si žeii ustanoviti popolnoma nepolitično napredno akademsko društvo. V to svrho se je sklenilo sporazumno s cantralo v Zagrebu ustanovit v Ljubljani podružnico jugoslovanskega akad. društva »Triglav«. Konstituiral se je pripravljalni odbor, ki je sestavljen sledeče: cand. iur. Mejak ^rvin, načelnik; cand. iur. Hočevar Mirko, pod-načelnik; cand. iur. Roš Mirko, tajnik; stud. teh. Erhartič Ivo, blagajnik; stud, med, Tipllč Adolf, odbornik. Ustanovni občni zbor se vrši konccm aprila. Kraj in dan zbora se bo objavil pozneje. Akademiki, ki žek vstopiti, se naj zglase pri tajniku M. Roš, Aakademski kolegij.
= Aretacija nr kolodvoru. Na glavnem kolodvoru je stražnik aretiral 23 letnega Jos. Oreškovica iz Petrini, ki ga radi tatvine zasleduje sodišče.
= Tatvina. Dne 21. marca zvečer je neznan tat ukradel iz skladišča špediterja Ranzingerja iz lesenega zaboja 1 kos 35.3 m lila etamin blaga in 10.4 m navadnega blaga za otroške obleke v vrednosti Soc«? kron. Blago je bilo last trgovca Antona Gerkmana.
= Umrla je gospa Helena Jonke, soproga sluge Ljudske posojilnice, tu po kratki in mučni bolezni. Pogreb se vrši jutri petek ob 4. uri izpred hiše žalosti, Miklošičeva cesta št. 6. N. v m. p.
= Nevaren tat pod ključem. Včeraj je bil v Kolodvorski ulici aretiran možak, ki je nosil s seboj velik zavoj. V zavoju je bila 4000 kron vredna usnjata plahta, ki jo je možakar ukradel v Karlovcu. Ugotovilo se je, da je aretirani neki Andrej Stetter, nevaren tat, ki je pobegnil iz policijskih zaporov v Banaluki.
V dravski kasai-al naj se zglasijo do soDote 8. t m. med 13. ta 14. uro gospodje: podporočnik F. F. Pregelj, M. A. Ga§p#r, F. F. Haberman.
Važne premestitve. Kakor se čuje, bodo od cartaame v Mariboru napriljubnejši uradniki premeščeni. Čestitamo pa prebivalcem Gor. Radgone, ker dobe za upravnika v revizorju Tomšiču človeka, ki mu le težko dobiti para. Ravnotako pride v Celje zelo rlljubljen in vljuden revizor Srb Miljinkovič kot upravnik. V Rakek je premeščen ravnotako priljubljen car. Gnezda. Razen teh Je še nekaj drugih premeščeni. Želimo sarm, da bi v Maribor dobili enake namestnike. — Upravnik v Gor. Radgoni rev. Marič je podal ostavko in prišel kot deklarant k špediciji »Orijent«.
1« vsled take krnice vzet« vsaka možno«* izvrševati svojo nalogo na način, ki bi_ bil z« prebivalstvo koristen. Vsled tega izjavljajo, da odvrnejo od sebe odgovornost in da obvarujejo čast slovanskega prebivalstva pokrajine, da bodo v bodoče opravljali svoje funkcije le v toliko, v kalikor bodo smatrali od slučaja do slučaja za potrebno.
Smrtna nesreča. V Lloydovi ladjedelnici v Trstu je padel 69 letni Andrej Lipold 6 metrov globoko ter si prebil lobanjo, di» je cfoležal na mestu mrtev.
Pokrajina.
smo Izostanka
Celie.
LjmJsto vseučilišč« v Celju. V ponde* ljek Je na našem ljudskem vseučilišču predaval predstojnik celjskega davčnega urada davčni nadupravitelj gosp. Rafael Dolinšek »o devkih«. Predavanje je bilo zanimivo in gi bo gospod predavatelj skon-čal prihodnji ponedeljek dne 10. t m.
Savfcla in Voglajna sta vsled obilnega deževja miauLTi dni zopet Izstopile. Posebno Voglajna se Je hitro razlila čez travnike. Pri nas so ljudje že večinoma vsadili krompir f>i je nevarnost, če ne dobimo kmalu lcpcsa vremena, da bo isti v zemlji segni!
Nogoms ns tesana se igra v nedeljo med S. K. Celje in celjskimi atletiki.
Izredna seja celjskega občinskega sveta se je vršila v sredo 5. t. m. zvečer v mestni posvetovalnici Seja se Je v glavnem pečala s stanovanjskim vprašanjem, z načrti novih stanovanjskih hiš, ter kako bi se prišlo do potrebnega denarfa za zgradbo Istih.
Sestcaev članov In prijateljev oarodno-sodjalre stranke za CeJje ta okolico se vrši danes v petek ob 8, uri zvečer v Gaberju pri »Wllsonu«. Sestanek bo vržen, zato je potrebna ob!,na vdeležba.
Zbirka sa »Dečji dom«. K0J0 jugoslov. sester v Celju priredi na Cvetno nedeljo daritveni dan žen in mater ca Dečji dom. Pobiralo so bo v soboto in aedeljo s polami po blšeb. in v nedeljo tudi s pušicami po ulicali.
Mes.mi občinska zemlliiča so se razdelila in se je ustreglo vsem prosilcem. Isti naj prideio danes v petek ob 3. uri pop. na mestni rr.r.2istrat v svrtao nakazila.
»On in njegova sestra«, burka s petjem 'm godbo, Je tudi v tretjič dosegla popoln uspeh. Igralo se Je zopet pri razprodanem gledališču.
Plul,
Maribor.
Uubliana.
= Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije v filmu. Prva slovenska filmska tovarna atelje »Helios« Veličan Bešter je izdelal svoj prvi pokrajinski propagandni film »Smučarska tekma za prvenstvo Jugoslavije«, krasni naravni posnetek iz uase domovine. Ta film se bo predvajal 6. 7- *■ in 9. t. xn. v kino »Idealu« v Ljubljani.
Celioslovecska - jugoslovanska liga Is priredila v torek lepo čehosloveasko-JuKoslovansko manifestacijo. Generalni konzul dr. Beneš se je pripeljal popoldne z brzovlakom iz Ljubljane, ker je bil dr, Triller zadržan je prišel namesto njega dr. Hacin. Na kolodvoru so jo sprejeli dr. Pivko, dr. Reisman, dr. Pitamic ta še veliko drugih gospodov. Zvečer Je bil v Narodnem domu nad vsako pričakovanje dobro uspeli manifestacijski večer. Dvorana Je bila polna resnih mož, dam ta tudi mladine. Manifestacijski odbor je otvoril dr. Reisman v vznešenih besedah na CehoslovaŠko-Jugo-slovensko prijateljstvo. Viharno aklamiranl generalni konzul dr Beneš je najprej v češkem, potem v Slovenskem Jeziku pozdravil v Imenu češke države mariborske Slovence, ki so pokazali, kako se dobro zavedajo pomena bratske vezi med Cehoslo-vaki. Dr. Hacin Je pozdravil shod v imenu ljubljanske lige. Dr. Pivko le nam nato izčrpno predočil Masaryka od učenca, kovaškega vajenca, učitelja, profesorja, pro-pagatorja med svojimi legijonarji v Sibiriji, železničarsko pevsko društvo »Drava« Je po predavanju zapelo pod vodstvom neumornega Vladimirja Premroua par lepih pesmi. Po shodu Je bil v restavraciji društveni večer Jcjer Je bilo zbranih veliko število Cehov in čehoslovaških prijateljev. Govorili so: dr. Reisman, dr. Semec, dr. Hacin, dr. Rosina. Dr. BeneS Je zopet govoril bratske besede in je bil živahno po-zdravljan. Dr. Mohorič le govoril o gospodarskih stikih s Cehi. Na predlog dr. Ser-neca se ustanovi v Mariboru podružnica Ceh. jug. lige. Na predlog dr. Pivkota ki je tudi v češkem Jeziku pozdravil dr. Be-neša ta Cehe Je bil izvoljen pripravljalni odbor za podružnico ld obstoji iz B. Boz-kota dr. Reismana in dr. Beneša. Cel večer je pokazal, da *o v«® stranke edine za Ceboslovensko-Jugoslovansko ligo. Le pripravljalni odbor se tega ni zavedel ta je demokratska stranka vzela patent na to ligo, kar pa ni v prid čehoslcrvenski-Jugo-slovanskl vzajemnosti Na shodu ta prija* teljskem večeru niso hoteli motit bratske harmonije prisotni pristaši drugih strank, vendar demokrate resno opozarjamo, da ne nvajalo domišljavo visoko-diktatorsklh metod ker znajo doživeti presenečenje.
Danes bo predaval, oziroma nadaljeval svoje predavanje v Lludskl univerzi gospod luž. Kukovec o tehniki ta kulturi. — V gledališču bodo igrali »Manssello Nitouche« in bo zopet gostovala gdč. Anica Mitrovič. — Danes se vrši sestanek zastopnikov mariborskih društev v svrho sestave akcijskega odbora za pomoč Rusiji. — Navajamo vse to, da bo videla javnost, kako živahno je drušveno življenje v Mariboru. Ampak preveč le naenkrat, preveč se računa samo na začetek mesca, ko ima uboga para pare.
Smrt. V soboto Je umrl« ga. Alojzija Kirbiš, soproga mesarja in gostilničarja gospoda Kirbiša v Vetrinjski ulici.
Pfotituberkulozna liga v Ptuju. Na ptujskem okrajnem glavarstvu se je vršil dne 30. marca t. 1. sestanek zastopn. vseh slojev v svilio posvetovanja o ustanovitvi p roti tuberkulozne lige za politični okraj ptujski. Gospod vodja okrajnega glavarstva dr, O. Pirkmaier je v svojem pozdravnem nagovoru povdarjal važnost smotrenega protituberkuloznega delovanja v naših krajih, kjer se do danes ni posvečalo dovolj pozornosti za sistematično obrambo proti tej uprav rak-rani našega naroda. Da se doseže resničen uspeh, je treba sodelovanja vseh slojev. Prosil je vse navzoče, da se nikdo ne odtegne idealnemu delu, ki je istotako karitativno, kakor je zdravstvene in socijalne važnosti. Uradni zdravnik je kratko označil razvoj Mararykove lige proti tuberkulozi v bratski Češkoslovaški ter povdarjal pomen socijalne organizacije proti tuberkulozi. Gospod dr. Bela Štuhec (iz Ptuja) je kot blagajniški zdravnik navedel zanimive primere izza vsakdanjega življenja ubožnejših slojev, ki jasno osvetljujejo nujno potrebo temeljite od-pomoči. Rnzpravljalo se je tudi o načrtu pravil. G. veletržec F. Čuček je obrazložil da se zamore v doglednem času uresničiti ideja protituberkuloznega doma, ker že obstojajo znatne vsote za ta namen. Ustanovni občni zbor se skliče v Ptuju še tekom tega meseca. Upa se, da se pri tem človekoljubnem delu najdemo vsi.
Nemški koncert. V torek zvečer dne 4- marca priredila je gospa Gisela Gabriel sopran iz Graza in g. dr. Bela Štuhec, bariton s spremlievalko gospo Schwab nemški koncert v prostorih mestne glasbene šole v Ptuja pod firmo invalidov. Kakor se zagotavlja, je bil ta koncert že plakati* ran pod firmo mestne glasben* šole s samo nemškimi, v gotici pisanimi letaki in barvan z izzivajočimi ljemškimi barvami. Lepak 3e je nahajal tudi v kavarni »Evropa«, ki ga je odstranil neki zaveden Slovenec. Čudno *e nam zdi, da dovoli kura-torij glasbene mestne Šole slične koncerte, posebno še z izzivajočo reklamo, pod lastno firmo. Sicer pa poznamo dr. B. S. ie od prej kot izvrstnega prijatelja vsenem-štva. Koncert je bil nad vse dobro obiskan, vse razprodano, kar se žal pri slov koncertih ne dogaja. To je pač nemška disciplina, ki spravi vse svoje na krov, vrhu tega jim pomagajo povsod in vsikdar vse slov. vodilne osebe, da se tako lažje shajajo najboljši »državotvorni Jugoslovani«. Nerazumljivo nam je to dejstvo, da naša »narodna« inteligenca ne poseča narodnih prireditev — ali pa če, hoče imeti iz uradnega naslova proste vstopnice — medtem, ko je ta »cvet« vsikdar na vseh nemških prireditvah polnoštevilno zastopan. Tako se pripeti, da se slovenska glasbena prireditev gmotno ne izplača, ker se inkasira za prireditev 600 do 800 kron, medtem ko nemške prireditve nesejo po 5000 K in več. Razumljivo je, da se nam Nemci rogajo in ne posečajo naših prireditev, nerazumljivo je pa to, da vračajo vstopnice na slovenske prireditve ljudje, ki so vsakikrat n» nemških prireditvah in to še z izgovorom, da žalujejo. Mi iskreno obžalujemo vse te zaslepljence, ako mislijo, da bodo privabili Nemce na tak način v »slovenski« tabor. 5e bolj pa obžalujemo vse narodne delavce, ki se zaman trudijo. Cemu ves trud in delo v raznih društvih? Kdor je še danes idealen naroden delavec tu ob severni meji in vse to vidi, gotovo mora tgu-biti pogum in veselje za vse.
Primeri«.
Krivite aa Slovane v istrskem deželnem odboru. Istrski izredni odbor je za večino prebivalstva skrajno krivično sestavljen. V širšem deželnem odboru so sicer milostno 4 Slovani (dr. Vratovič, prof. Ma-tejčič, Pangerc in Fleso), toda v oisjem izvršilnem odboru, ki je odločilnega po:ne-na, ni nobenega slovanskega zastopnika. Slovanski zastopniki so vsled tega poslali predsedniku dr. Chcrsinichu izjavo, da jim
Polzela. Dne 29. marca t. I. ročlti materi zemlji zemeljske gosp. Franca Kolšeka, posestnika in pre-zaslužnega občinskega tajnika. Dosegel je starost 73 let. Izmed sedem otrok mo je vzela vojna dva, najstarejši _ g. major Aug. Kolšek pa še sedaj služi v jugoslovanski armadi. Pokojnik je bil blagega src*, rad je pomagal revežem, katere je kot dolgoletni tajnik dobro poznal. Politična strankarija mu je bila zoperna, njegovo delovanje je bilo namenjeno le gospodarskemu napredku občanov. Kot odličen ud krajnega šolskega sveta ima v novem šolskem poslopju najlepši spomenik. Polnoštevilna udeležba občinskega odbora, požarne brambe, zastopnikov občin St. Peter, St. Pavel in Braslovče, kakor tudi mnogobrojnega občinstva pri njegovem pogrebu priča o veliki priljubljenosti pokojnika ter mu zasigura trajen blag spomin. Ob odprtem grobu tm domači pevci zapeli ginljivo žalostV.ko in marsikatero oko se je osolzilo, k« je rog požarne brambe zatrobil slovo. Z** lujočim ostalim izrekamo naie
Gledališfe in glasbi*.
Dr. Čerinov simfonični koncert s- tprU la v Unionu. Dr. Čerin je priredil tc.com dveh let že devet simfoničnih koncertov, kar kaže, da je njegovo delovanje čezdalje plodovitejše, čezdalje uspešnejše. Pesimil« so pred začetkom prirejanja simfa-venfl* koncertov ljubljanskih obljuboval', 01 taki koncerti ne bodo obnesli. IzkazsCc p« se je baš narobe. Zanimanje za simfo*ift«0| glasl>o je med našim občinstvom progre« sivno raslo. Obisk je bil vedno dober in d«! je dober pripisujemo na rovaš zanimivosti del, ki nam jih dr. Čerinovi koncerti prlna* šaio. Vanje ima občinstvo zaupanje in radfli \ — Pondeljkov koncert se je odliko« val po pestrosti vzporeda. Slovanska in* stmmentalna in posebej naglniam* =** tu« jugoslovanska glasba j c bila zastekli a % izdtni meri. Predvsem imamo v nusHajSff* vo slovensko orkestralno delo, St. Fr«K?I«-ve Varijacije v Es duru, prve skladoo vt vrste v naši literaturi. Docela pnproSi.o t*. mo je skladatelj enajstkrat vaniral, okrasil v melediški črti in ji podložil različno har* zaorično podlago. Dasi podobne varijacije en« teme na klavirju ponavadi uonKUjejo suhoparno, šolarsko, so Premrlove yanja-cijc prav zanimive, se spretno gtbljejoj zdaj v duru, zdaj v molu, pa vendar v»ak* posebej prinese nove kontraste, novo »tv-ljenje. Instrumentacija dela je prozorn«, spretna in jasna. Orkester dravske divizije je to slovensko novost podal naravnost dobro in navzoči skladatelj se je moral X« priznanje občinstva ponovno zahval.n.
Del izrazito jugoslovanskega kolorit.*, p^t-110 ritmičnih zanimivosti in posebneži v živi instrumentacji je Dobroničevo »Vabilo u kolo«, ki tudi v harmoničnih okretin r.e more zakriti svojega stvaritelja škc?a modernista. — Dvorakovo »Pol-dnevnico« smo že nekoč z napetoit o po* slušali, topot nam je prelestna Dvorakov« skladba ugajala Se bolj. — Izmed vsen na tem koncertnem vzporedu zastopanih M Javanskih skladateljev pa se natn je omilil največ Rus Rimskij Korzakov. čigar »Noč na Triglavu« je eno najlepših orkestralnih del, kar smo jih v Ljubljani kedaj »poznali. Mistična snov je dala skladatelju pril<Vo, da napiše delo prekrasnih glasbenih domislekov, orientalske ritmike, bujnega ko-lorita. Delo s tako barvito instrumentacijo najdemo prav težko. Skladba je napravila na nas izredno globok vtis in prav bi bilo, da jo še kedaj slišimo. — Na vzporedn *ta bili dalje še dve točki: resno zamišljeni in pobožno navdahnjeni VVagnerjev »Čar velikega petka« iz Parsifala in Cherubmijatne-lodijozna uvertura k operi »Lodjjska«. Dr. Čerinov orkester je od zadnjega korcerta čutila rezkost in okornost v posameznih fn-štrumentih (n. pr. lesena glasbili), zvmU sem mnogo napredoval, Dočim se je le prej sedaj orkester enotno, posamezne^skumne hamonirajo dobro, intonacija je _^is_ta, tematika jasna in prozorna, dinamični kontrasti dobro zadeti. In le čuditi se moramo požrtvovalnosti dr. Čerina, da je zamogei v tako kratkem času prvič sestaviti,.drugič pa izvežbati svoj orkester do te visme izvajanja, ki ga je pokazal v ponedeljek. Dt. Čerinovi koncerti so važen činitelj v na^em glasbenem življenju.
Prihodnja (dvanajsta) številka Male pesmarice prinaša ponatis priljubljenegu fantovskega moškega zbora Emila Adamiča »Vasovalca«, gotovo v veselje našim pevcem.
Na klavirskem koncertu, ki se vrši v ponedeljek dne 10. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Filharmonične družbe igra gospa Dana Golia-Kobler mej drugim tudi znamenito klavirsko skladbo ruskega skladatelja Sergija Ljapunov: Zvonovi. Skladatelj je dal tej svoji skladbi sledeči komentar: Zvon kliče k službi božji, vmes pa je slišati cerkveni napev. Polagoma zvonenje narašča, mali zvončki se družijo z večjimi. Nato se izmenoma oglaša slavnostno petje in zvonertje. Konečno pa se združijo- v veličasten skupen zbor. spremljan od udarcev velikega zvona. — Za ta koncert so vstopnice v predprodaji v pisarni Glasbene Matice in to od četrtka 6. t. m. dalje.
Speri in turistika.
Klub kolesarjev in motociklistov »Ilirija« v Ljubljani priredi v nedeljo dne 9. aprila 1922 na progi Ljubljana—Št. Vid Otvoritveno kolesarsko dirko v sledečih kategorijah: 1. Glavna tekma na 10 km, a. dirka juniorjev na 5 km., 3- novinci na 3 km, 4. seniorji na 3 km, 5. handicap na 5 km in 6) tolažilna tkema na 3 km, 7. damska na 2 kin. Start in cilj pri km 2.200 v Šiški. Začetek točno ob 14.30. Dirke so otvor* jene za vse klube v območju Jug. koles, porisaveza za Slovenijo Prijavnina 2 Din. Vsi tckmovalci in reditelji so vabljeni, da se sisurno udeleže sestanka na predvečer ob 20. uri pri Novem svetu, PreScrnova soba. Istotam se zaključijo prijave dospele do 22. ure. Poznejše prijave se ne upošteva.
C. N. in A. M. VVilliamson:
Cesaričini biseri.
(Dalje.)
Beverley si je obetala malo uspeha, ko je potrkala na usmiljenje tega moža, a nepričakovana vest o Hero-novi želji se ji je zazdela tako čudna, da ji Je skoro morala pripisovati pomen. Te prilike ni smela pustiti v nemar. Ali bo mogla pregovoriti Ro-gerja, da ji dovoli odstopiti nakit — kdo ve? Vsekako naj 0’Reilly vidi bisere, da bo vedel poročati o njih krasoti. Mogoče se bo dal Heron zavesti v pogajanja. Načrt je bil goto-to vreden preizkušnje.
Molče je stopila k vratom, ki jih Je poprej zaprla, ter pogledala v sobo sestre Lakeove. Ni je presenetilo videti, da je Klo izginila; to je bilo v programu. Njen vzklik je veljal O’ Reillyju.
»Dete je vstalo!« je viknila. »To pomeni, da ji je odlegio. Najbrže je v moji sobi, ali pa v mojem budoarju. Ali hočete stopiti z menoj? Pogledala bova, kje je. Saj morate itak tnlmo.«
0’Reilly ji je sledil na hodnik. Z naglim preudarkom je krenila Be-verley k vratom svojega posebnega salona, ki je bil tik zraven vrat njene spalnice. Vtem se je ozrla in videla, da je spremljevalec obstal pred mostovžem, kamor so se iztekali vsi izhodi stanovanja. »Počakajte me hipec,« je velela. »Ozrem se, kam je šla.« Ko se je doteknila budoarjevih ▼rat, jo je iznenadilo, da so se podala, še preden je obrnila gumb. To je bilo čudno, zakaj dobro je pomnila, da jih je zaprla za seboj, ko je stopila ven. V tej sobi je bila do trenot-ka, ko je 0’Reilly prinesel poluneza-vestno dekle; zaradi biserov je še posebej pazila na to, da so bila vrata vedno zaprta. Imela jih je na mizi, v budoarju, pripravljene za nizalko. Ni se bala, da bi ji bil! ukradeni! Spletično je bila poslala za vse popoldne z doma: tudi dvema drugima posloma je dala prosto. Doma so bili samo sobar, kuhar in njegova pomočnica, ki so služili Rogerju že mnogo let. Bili so vzvišeni nad takšno sum-njo, ne glede na to, da vobče niso vedeli ničesar o biserih. Živa duša ni vedela zanje razen nje. Roger se Kloje in zdaj O’ Reillyja. Roger se je bil odpeljal z avtomobilom, preden je prenesla bisere iz spalnice v budoar. Kdo je potemtakem odprl vrata? Navsezadnje je bilo mogoče, *3a se je Clodagh zbala nadaljevanja. Morda je ostala doma in se je — iz neznanega razloga, ki ji ga pojasni kesneje — zatekla v budoar?
Toda že prvi pogled ji je razodel, da dekleta ni tukaj. Prelena, a strgana ovratnica je ležala še vedno v svoji zakloonici, navita v iskrečih $e sosrednih krogih; tudi raztreseni biseri so bili že pobrani in zloženi v kupček na škrlatni blazinici. Vrata med budoarjem in spalnico so bila odprta, Bever!ey je mislila, da je
menda zaprla tudi tu, a natanko se ni mogla spomniti. »Klo!« je zaklicala tiho. Začuia je rahel šum — vsaj zdelo se ji je tako. Naglo je stopila k vratom spalnice, pogledala vanjo ter navila električno luč. Kloje ni bilo videti. Beverley je utrnila elektriko in se vrnila k 0’Reillyju na mo-stovž.
»Stopite malce z menoj,« je dejala. »Pokažem vam nekaj.«
O’ Reilly se je obotavljal.
»Ali je vaša prijateljica notri?« je vprašal. »Bi morda rada govorila z menoj?«
»Vstopite, da vidite,« je vztrajala Beverley in ga odvedla v budoar; 0’Reil!y je nerad prestopil prag. Gospa Sandsova je pokazr-la na bisere. »Tako zelo sem vam jih želela pokazati. Le poglejte jih, kako so krasni! Gospod Heron je tako ponosen na svojo soprogo; prepričana sem, da se najde pot, ako — ako —«
Nekje v stanovanju so se zaprla vrata; Beverley je mahoma umolknila in zasopla od strahu. Pa ne, da bi se bil Roger vrnil — da bi se bil morda le navidez odpeljal k mizalki! Niti v mislih se ni upala izreči, kaj bo, ako nrjde Q_’ Rei!lyja tukaj, ž njo, v svojem stanovanju! Predobro je še pomnila d.a*i njunega edinega prepira, ko ji je očital ime tega moža, češ, da ga je klicala v snui
»Gospod 0’ReiIly,« je dejala zelo mirno, »nemara je to moj mož, ki se vrača domov. Ako je res on, se bosta srečala. Druge možnosti ni. Toda rada bi jaz prva govrrila ž njim — če hočete počakati hipec v tej sobi.a
Ne da bi mu dala odgovoriti, Je stekla ven. Minute so hitele. Justin je slišrl vznemirjen razgovor ženskih glasov. Eden izmed njih se mu je zdel posebno srdit. Vsekako to ni mogel biti Sands! O’ Reilly je postal nestrpen; hotel je pogledati na. uro., in je zapazil, da je nima več . . , Strela božja! Ukradena! In tedaj se je spomnil ključka, ki ga je nosil privezanega k verižici. Bliskoma se mu je razgrnila vsa zarota pred očrni. V prvi besnosti je že hotel zdreviti odtod, da bi ovadil glavno zakrivi-teljico. Toda Bevferleyin priziv do njegovega kavalirstva mu je oklepal noge kakor veriga.
Baš tisti hip ga je poklicala; odprl je vrata.
»Strežnica moje prijateljice se Je vrnila,« je rekla naglo. »Zagrozila je, da pojde še to uro. Morala sem govoriti ž njo in jo izkusiti potolažiti, preden se vrne soprog. Dozdaj ga še 'ni — in ga morda sploh ne bo tako kmalu. Toda že gola misel, da je nemara prišel, me je tako prestrašila, da se vas ne upam delj zadrževati. Preden greste, mi povejte enkrat za vselej — zdaj, ko ste videli bisere: ali je kaj upanja?«
»Nikakega upanja ni,« ji je O’ Reilly prestrigel besedo. »Odhpjam, gospa Sandsova. Kar se tiče vašega soproga, se mene nikar ne bojte, dasi mi je jasno, zakaj ste me spra-
vili semkaj in čemu ste me zadrževali, dokler vas niso preplašili drugačni oziri. Vaša mala prijateljica je prav tako sijajna v obračaju tujih žepov kakor v igranju komedije. S j enkrat vam čestitam, da jo imate. Toda njeno zmagoslavje se bo kmalu izpremenilo v nekaj drugega. Lahko noč.«
Beverley se ni genila z mesta, niti ga ni ustavljala, ko je Šel. Ni mu vedela česa odgovoriti. Kaj misli s svojo obtožbo, ni razumela natanko, a vedela je, da je Klo res poizkusila veliko dejanje, medtem ko ga je ona zadrževala. Za hip je Beverley malone z mržnjo pomislila na cesaričine bisere. Da so ji morali pasti v naročje baš danes, ko si ni želela pod milim Bogom ničesar razen izgubljenih listin, je bila pač ironija usode. Ni se vrnila v budoar. Pozabila je skrivnost odprtih vrat In se ni spomnila, da bi jih zaprla. Nervozna tesnoba jo je gnala, da Vi se opravičila sestri Lakeovi. Dolžnost, braniti Klojo, ji je bila nad vse. Priznati je morala, da se je dekle radi hje izneverilo strežničini oblasti.
»Ne bodite hudi na revico, prosim vas,« jo je- zagovarjala. * Vedela je, da je treba nekaj storiti zame — nekaj, česar nisem mogla opraviti sama. In tako se je žrtvovala. Oprostite nama obema.«
Toda sestra Lakeova se ni dala utolažiti: ako se počuti gospodična Riieyeva tako dobro, da lehko opravlja posle gospe Sandsove noč in dan, potem ji ni treba strežnice.
| Sestra Lakeova sl je dala izplačati, i kar ji je šlo, in ni hotela sprejeti ni-kake posebne nagrade.
Sobar je moral poklicati tevoščka in poskrbeti, da so znesli strežničino prtljago vanj. Na cesaričine btee-e ni mislil medtem nihče.
(Dalje priv’
Drobiž.
* Najslavnejši poStni golob »veta poginil. Nedavno tega je v Derby poginil 14 let stari poštni golob, imenovan »Kfalj Rima«, ki 6e je oroslavil 1. J913 z rekordnim letom iz Rima v Derby V daljavo 160o km. Golob je odletel pri mednarodnih tekmah dne 29. junija 1913 iz Rima ter je prispel isti dan pozno, zvečer v Derby. Ta let je bil toliko potneiiljiv£jši. ker je bilo vreme ob času lejtalne, dirke skrajno neugodno Golobje so morali preleteti pot 320 km nad obrežjetfa Sredozemskega morja ter jih jfe po .240 -km dolgem leiu. na kopnem večivvi pjK>ni'a, ko so hoteli preleteti Alpe. V Ameriki so poštni golobje preleteli sicer dalj$a~pDta. a niso imeli na J>oti nobenih sprskih ea-prek ter so leteli pod najugodntijši/ni po-goji.
* Žalostne družinske razmere. Štefanija H. iz Simmertnga je vložiU tožbo proti svoji sestri i81etni deklici Antoniji, ker je v prepiru z materjo in sestro potegnila r.abit revolver in jima zapretila: »vse vas postrelim«. Njen I3letni brat jo je izrinil iz kuhinje, nakar je v sobi izpro-žila samokres. Strel k sreči ni nikogar zadel. Pri zaslišanju je Antonija izjavila, da jo domači vedno zapostavljajo. Njen oče jo ie Se kot I3letjio učenko zapeljal ter imel potem z njo razmerje prav do zadnjega časa, vsled česar si je hotela sama vzeti življenje, Oče deklice,^ 54letni kočijaž, odločno zanika to obdolžitev in
skupno 2 materjo izjavlja, da neče nič Več slišati o svoji hčeri, katero zasleduje tudi policija radi tatvine. Deklica je oddana deželnemu sodišču, oče pa je prijavljen' državnemu pravdništvu.
* 2ensk* vas v Švici. Vas Champ£ry v valižkem kantonu, odkoder se pravilno hodi na 'Dent du Midi. je poleg svoje naturne lepote zanimiv tudi zaradi tega, ker ni v celi vasi nobenega moškega. Sanio nekaj usednikov se prišteva k moškemu spolu, ali ti bivajo v imenovani vasi samo ob gotovih dneh. Vzrok te posebnosti je dejstvo, da za moške v Cham-pery.ni dobiti posla. Tisto ped zemlje, kar je je okoli rasi. obdelajo z lahkoto ženske, in zato 30 molki primorani iti s trebuhom za kruhom po svetu. Zenske so krepke in lepe rasti, kar se o »vicarikrm .Vnsi vu sploh ne more reči. Njih obleka ne obstoji v ženskem krilu in stezniku, ampak nosijo hlače in bluze, ne glavi pa namesto klobuka rudečo ruto. Mlada dekleta ljubijo ples in petje, starke strastno pu-šijo iz pip tobak, ki ga same negujejo.
V Petelin-kokoš. Nedavno so prinesli listi novico, da imajo na nekem veleposestvu na Angleškem petelina, ki ima samo zunanjost petelinjo. sicer pa se obnaša kakor prava kokoš. Zadnje dni je prinesel' »Figaroi poročilo, v katerem piše neka bralka, da je med njeno perutnino podoben petelin-kokoš. To vam je prekrasen ptič, .visok, lepe barve, s črno-zelenim perjem in sc ponaša z jako lepim Petelinjim repom. Samo majhna glava z majhno rožo je znak kokošji. Ta petelin-kokoš pa ne poje in med kokošimi hodi čisto malomarno.
* Spomenik Gustav Flaubertu. 12. m. tn. so odkrili v Parizu v navzočnosti vladnih zastopnikov spomenik enega izmed največjih francoskih pisateljev, Gustava Flauberta. S tem so proslavili stoletnico slavnega pisatelja, 'čigar dela kakor »Salambo«, »Gospa Bovaryevaa in druga so znana vsemu izobraženemu svetu, Predsednik Millerand je načeloval slavnosti. Glavni govornik je bil Ed. Ha-roncourt, ki je proslavljal Flauberta kakor mojstra v slogu. Slavila sta ga tudi Leon Berard in Bourget. ,
* Smrt ruskega pisatelja. Varšavskim listom se poroča, da je umrl v sovjetski Ukrajini. znan ruski pisatelj Vladimir G. Korolenko v bedi in gladu. Bilo mu je 68 let. Korolenko je pisatelj velikih zmožnosti. V njegovih spisih se zrcali prava ruska _ duša, pravična Ln hrepeneča po pravici. ■ Zaslovel je tudi s - knjigo proti smrtni obsodbi, v katerimi s pretresujo-čimi barvami slika poslednje trenutke na smrt obsojenih. Njegovo najboljše delo je roman »Slepi muzikant«, ki je preveden v več svetovnih jezikov. Znamenite so tudi njegovce sibirske povesti.
* Grozote ruskega gladu. Nansen je izdal oklic na norveški narod, v katerem sJika strašno ru=ko lakoto. Pravi, da bodo po sto in sto tisočih, ki so že umrli od gladu, iStnrli še milijoni od lakote, ako ne pride krn.ilu nesrečnemu ruskemu narodu pomoč. Nansen pravi v oklicu, da je na svetu dosti živil, ki bi z lahkoto rešili rusko ljudstvo. Nujno je treba poslati na Ruska tnoke in drugih vsakdanjih živil.
* Impozanten ciganski pogreb na Dunaju. V Meidlingu je bil nedavno pogrfb nekega cigana, kateremu je prisostvovalo 300 ciganov in cigank v narodni noši in več tisbč ljudi Naval je bil tako velik, da je moralo osem stražnikov skrbeti za red na poti do cerkve. Pokojnik je HI 42letni cigan in trgovec s konji Peter Bi-dič. Mrtvec je bil položen V ciganski obleki, copatah in klobuku v prekrasno krsto, v katero so mu položili tudi konjski bič. ko‘ simbol njegovega stanu. Po starem. običaju so položili njegovi rojaki v krsto tudi denarja, kravato, srebrno cigaretno dozo itd. Pokojnika je blagoslovil župnik ob veliki asistenci duhovščine. V žalobni povorki so stopali cigani in ciganke v slikovitih narodnih nošah, okinčane z raznim nakitom. Mrtvaški voz je vleklo šest konj in povorka je stopala prav do pokopališča, kier so položili krsto v pro* vizorno grobnico.
* Boljževlška propaganda v inozemstvu. »Krasnaja Pravda« navaja celo vrsto
jako zanimivih številk, ki ^rast,c j. t
žejo boljševiške propagandne me	..
inozemsvu. List pravi, da so v_°, izdali boljševiki:	Na Nemškem.	.1
Vitki stranki 2,500.000 mark, oe zvezi »Helsenkirchen« 30000 marK, kovni zvezi poltretji milijon mar -	,
berlinski strokovni zvezi 1 inilupn 1	. .’
— Na Švicarskem:	socijalisticnt	s*r
in strokovni zvezi 45 000 frankov, ko nistični stranki 92000 frankov, ter tri gone blaga. - V Belgiji: komunistični stranki 30.000 frankov poleg firu5.‘„,; s{cu-
ostalim strankam in strokovni zvezi paj 175.000 frankov. — Na Holandske^. komunistični stranki
3.000 mark, sindi-
kalistom 500.000 mark. — Na Cešk . Združeni komunistični stranki 3000000	.
— Na Norveškem: komunistični Strani«
100.000 kron. — Na švedskem: do P° ^ vice septembra so izdali milijon mark- ""j V Nemški Avstriji: komunistični >t.ran .
3000.000 kron. socijalističnim strankam strokovnim organizacijam 15000.000 .
— Na Laškem: komunistični^ stranki sk raj en milijon lir, socijalistični stranki ^ strokovnim organizacijam poldrug m»j|) , lir. — Na Francoskem: skoraj en nnlO frankov. — Na Poljskem: Delavskemu nJ[ boru v Varšavi 500.000 poljskih mark.
Na Danskem:	komunistični	stranki ,r
StotiBOČ mark. — In Jugoslaviji: ?.
* Ugrabljena Sunyatsenova žena. proga predsednika kitajske republike čovala je k svojemu možu Sunyatsenu. *v»
je pregledoval kitajske čete. Pri Kseilio? gu. v Iprovinciji Kvangsi.^ navalili se n« potnike roparji in ugrabili ženo pred"eQJ niko?o, katero drže skrito, dokler njej fnož . rte plača zanjo pol milijona dolarjfif odkupnine. Zanimivo je, da so tudi Su* nyatsena 1. 1896. ugrabili v Londonu, ka* mor ji? pobegnil po ponesrečenem r^p.^ blikanskem gibanju. v^a_ Devonshirfl Streeu ga je napadlo več Kitajcev, zveza? nega so ga poslali na kitajsko poslaništvo« odkoder so ga nameravali poslati na tajsko, da ga tam postavijo pred sodišč*# Poskušal je vsa sredstva, da se osvobodi, metal je pisma skozj okno, nakar so n'™ okna zazidali. Osvobodila ga je končn^ neka kuharica, ki je služila ^na poslanif štvu. Ta je obvestila angleško zunanji ministerstvo, kje da se nahaja vodja kij tajskih republikancev v zaporu. Na enefl gično zahtevo angleškega zunanjega nuj nisterstva je poslanik izpustil Sunatsen^ na svobodo.	d
* Drznost ameriških banditov. V ne* ko kavarno najboj obljudene newyoršk| ulice. 90 prišli štirje banditi z reivolverjJ in prisilili blagajničarko in goste, da s<j jim izročili ves denar. To je opazil .neto mimoidoči šetalec in brž obvestil policij«^ ki.joJopove 2ajela uprav pri. odhodu. T<^* da logovi so skočili v avto, policija pa T drugi avto in bežala za njimi. Toda kier so irfftli banditi žal hitrejši avto, so od,* nesli pete.	a
* Pri gledališki predstavi ustreljen. T« dni je priredilo noko katoliško društvo % Ronansu dobrodelno gledališko predstavo, ki se je končala zelo tragično. Dijak Pavel Lukas je utrelil z revolverjem iia igrale* 16 letnega Edmunda Mangya, ki se zgruj dil v krvi in ostal na mestu mrtev,
9 Oženjen zaročenec. V Nizzo je pri* spel pred nekaj meseci elegantno oblečetj gospod ter se nastanil v hotelu pod >mej onm markiz de Lucignano de Linalunga* Pravil je, da izhaja iz stare, bogate ita« lijanske aristokrastke rodbine._ Neka od# lična angleška družina je sprejela plemef niterga,Italijana v svojo hišo. On se je za* ročil » hčerko te družine ter objavil rvojO zaroko na najfinejšem papirju. Začetkom pretečenega meseca je markiz odpotoval f Italijo, da dobi dovoljenje svojih starše^ za ženitev in prinese potrebne listine. K® se je vrnil, je svoji nevesti priznal breat ovinkov, da jo je ogoljufal. »Oženje« sem«, je dejal, »pa moja žena je težko bolna. Ko sem poprosil za vašo roko, seifl mislil, da je že mrtva. Sicer pa nič zato, ona je tako nevarno bolna, da nama nfl bo treba dolgo čakati.« — Deklica je ne* sramneža ogorčeno odslovila, on pa j« izginil brez sledu, ker se je tudi policijf začela zanimati zanj.	j
b '	‘	""	“
e
fj!	iz	£ta!boljsega	splitskega	cementa.
^ Znamka „SALONA“ od „Spalato“ d. d. portland cementa, Split ^
Blavna zaioia za Gmfsho: F59HC DOLENC, REMI q
—  ....  „,n,i	Ponudbe	na	zahtevo	takoj.	>■	*	■	-	®
m®e**	smr@kovein	hrastove
&
m
m
m
m
m
m
HLODE:
m m
kupuje v vsaki množini po najvUjih dnevnih cenah £	£
Ivan Šiška, rrr? .pc r*7?: |	J
Ljubljana, WJ-telkova ui- ^ m	•
Fri naročilih se sliiicuite Da oglase v Jugoslaviji"!
se sprejme v restavraciji na glav. kolodvoru v LJ&bllan!.
Soirolste potrebščine
za člane, članice in naraščaj kakor tudi sukno za kroj priporoča tvrdka
UtSM
Uubllan*. tlMtnl trg 10.
»IIP
Hfiuiga blaga
se priperefa ohtt masa tmlka
R. Miklauc,
Ljubljana,
liofftriava bL. Jflastni trg, Pred Sksfijo.
Traii se za Osi! ek
samostalni palir za
visokosradnjei
željezo-beton.
Prednost imadu, stavbenih prilika radi, ne2enje. Opšime ponude sa oznakom izvedenih radova, prepi-sima svjedodžba i plačevnitn zah je-vima treba poslati na tvrtku
BdolfS Ernst Ehrlich, Osijek.
Prodaja lesa.
Iz gozdov mesta Kočevje se ponudbenim potom proda 1500 Jelk v doprsnem premeru od 40 cm naprej, dalje kakih 100 podrtic (Wind-ffille) 3000 — 4000 stoječih bukev in pri sekanju poškodovana debla.
Pismene ponudbe je do 18. aprila 1922 vložiti pri tukajšnjem uradu.
Za kavcijo je položiti znesek K 50.000*— v gotovini.
Pogoji se lahko vpogledajo med uradnimi urami pri tukajšnjem uradu ali proti položbi 100 K dobe popisi
Premoženjska uprava mesta Kočevje 31. marca 1922.
i| MttUI Bil j OGLAS!
PR&BAJA:
Lepo posestvo, hiža z rrtom, gospodarsko poslopje, njive, travniki m fgozdovi, z doraslim jelovim in smrekovim drevjem. Na-slov v upr, lista._633
1000 kg dobrega, konjskega sena. Naslov v upravi lista,	632
Gozdno posestvo, 197 oralov trdega in mehkega lesa ca 10.000 kvadratnih metrov, 1,200.000 K. Vila v letovišču z 4 oralo%’ zemlje 550 000 K. Grajščinsko posestvo 150 oralov, posestva v različnih cenah proda Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. 631	no blago v dobrem stanju, sistema »Lingsaum*. Naslov v upr. lista. 626
	Krasno posestvo obstoječe iz ca 4 oralov, lepo zidano hišo in gozdom v bližini mesta Maribora. Cen« 120.000 Din. Kavarna Te-ment. Glavni trg številka 3, Maribor. 633
Hiš« 2 gostilno, zraven prostor za trgovino ali kako drugo obrt, na zelo prometnem kraju v okolici Ptuj. Več se poizve pri Francu Meznarič, Vel. Ne-della. 6ap	Sibirskega medveda črna 2 metra dolga koža »e proda. Cena 10.000 kron. Ogleda se pri P. Pire, pekarna, Ljubljana. Sv. Petra c. 9. KUP! s Odstrel divjih petelinov.
Čevljarski stroj, predvoj-	
Ponudbe na upravo lista pod it. »634».	634
SlUZBE:
Samostojni jamomerilee s večletno prakso se sprejme eventuelno takoj pri St. Janžkem premogokopu. A. Jakil, Krmelj, Dolenjsko. Plača po dogovoru. 636 "T^sarniSka moč, veič slov. oemikega in italijanskega jezika, v starosti as let išče slu2(>e. Naslov v upravi lista.	6a8
Trgovaiu pomočnik, veič slovenSčipe, nemičine in
italijanščine, 35 let star išče službe tudi kot skladiščnik ali kaj sličnega. Naslov v upr, lista. 627
Mizarskega pomočnika aa
deželi se išče po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiži. Jn«.ob Sernel, Begunie 6 i ti Cirknici. _______________ 633
Vajenec za slikarsko, pleskarsko _ in črkoslikarsko obrt tt iiče starosti od 14. leta dalje. Ivan Turšič, slikar, Cirknica pri Rakeku. _________________________  623
Uradnik lesne strok« z
večletno prakso želi službe
kot vodja kake žage, ali kot šutnski manipulant. Sprejme tudi me3to skladiščnika. Zmožen je več jezikov v govoru in pisavi. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe na upravo lista pod »Štev. ■619«.____________________ 619
Knjigovodja, popolnoma
samostojen, bilancist z 20-letno trgovsko prakso želi premeniti službo s i. majem. Ponudbe pod »Bilan-cist 5QQc na upravo lista.
Kontoristinjo v starosti 18—30 let z znanjem slovenskega, hrratskega in nemškega jezika ter dobro
računarico sprejme Ilija Prtdovie, Fram, Štajersko. Stanovanje in hrana r hiši, plača po dogovoru. Po* nudbe je poslati na Hija Predovie, Varaždin, Mcdji-inuraka cesta broj 3 «1» HiJa Predovič, Fram, broj 10, Štajersko.	S15
RAZNO:
Stanovanje iSče mirna stranka brez otrok z eno ali dvema sobama in kuhinjo z a takoj ali 7. 1. majem. Ponudbe se prosijo na upravo lista pod »Mirna strankac.	633
Sloviti zgodovinski j roman M. ZEVACA
KRALJEV* VITEZ
; ie Izšel In se do&l 1 v .Zvezni knjiga*0*’ \ Ljubljana, Mar. tfS 8 | v dveh delih; i Cena broš. za vsak 5 u del din. 15— B
Ulavni in odgovorni urednik Zorko fakin.
Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«,
""ska »Zvticna tiskarna« v LivkU?9***