255. Številka.
V UuMloni, v ponedeljek 4 novembra MOJ.
XL leto.
fatajs vsakdan Evefter, tzhn« nedelje inCpraanlke, ter veli« po posti prejeman za avatio ograko dežele os vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 b. Za LJoblfano 8 pošiljanjem na dom za vse leto 14 K, za po! leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50fta, za en mesec 1 K 90 h. — Za tule dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe frrezjistodobne vpošiljatve naročnine se ne ožim. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, Če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat — Dopisi naj se izvole frankovati Rokopisne ne vračajo. — UroAnUtva In npravnlatvo le v Knaflovih ulicah št 5. m sicer uredništvo v 1. nadsu„ upravništvo pa v pritličju. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari
čreataistra teleloa ŠL K Posamesae številke po lO. ■* Opravništva telelon it 89.
Župana Hribaria premaši in interpelacije u državnem zboru.
V zadnjem času je podal župan Hribar sledeče predloge ter interpelacije:
1. Glede obrtne organizacije.
Skrb za izvedbo obrtne organizacije po obrtnih zadrugah je na Kranjskem jako nezadostna. Potreba bi bilo posebnega inštruktorja za to kronovino, potem pa tudi podpor za kurze v pouk zadružnim funkcionarjem, kakršni kurzi so bili na Češkem in Moravskcm. Nadalje manjka slovenskih tiskovin ter obrazcev za poslovanje obrtnih zadrug, kakor bi tudi imela biti naloga vlade, da preskrbi slovenska vzorna ura vila za obrtne zadruge. Sedaj ni niti 50 zadrug v celi deželi in nekateri politični okraji nimajo prav nobene. Glede na to predlagamo podpisani: »C. kr. vlada poskrbi naj na primeren način za izvedbo obrtne organizacije v krono-vini Kranjski.«
2. V zadevi   sposobnost nega dokaza
za sodavičarje.
Visoka zbornica skleni: »C. kr. vlada se poživlja predložiti državnemu zboru v kar najkrajšem času zakonski načrt, s katerim se naj iz razlogov, ki jih je navela »Zveza avstrijskih zadrug izdelovalcev ogljiko-v<»kislih pijač« v Kremsu na Dunavu v svoji spomenici z dne 16. marci j a 1905. za izdelovalce sodavice upelje sposobnostni dokaz.«
3. V zadevi  naprave  posebnega poslopja   za   jetniške   paznike v Ljubljani.
Jetniški pazniki sodnega dvora v Ljubljani morajo biti v službi vsak dan od 1/o6. ure zjutraj do l/27. ure zvečer; zgodi se pa tudi. da jim je zvečer ostati v službi celo do 8. ure. Poleg tega morajo opravljati po dvakrat na teden nočno službo. Večina paznikov je v 4. službenem razredu; med njimi je pa tudi 9 provizorično nameščenih. Le-ti dobivajo plače po 800—1000 K na leto. Ker so jetniški pazniki večinoma oženjeni, je naravno, da morajo vsled skromnih svojih plač in v očigled draginji stanovanj v Ljubljani, stanovati v bližnjih vaseh ali pa vsaj na skrajni periferiji mesta. Vsled t<*<ra morajo j>o prestani — itak jako mučni in težavni — službi napravljati ši> daljnjo pol do svojega stanovanja, katero je v najbolj-
ših slučajih po pol ure — če še ne več oddaljeno od justičnega poslopja \ Ljubljani. Pazniki pridejo tedaj 'v najugodnejših slučajih po 7. uri zvečer domu in morajo vstati že ob poln 5. uri zjutraj, ako hočejo — kar je se-\ eda njihova dolžnost in se od njih tudi strogo zahteva — priti pravočasno v službo. Rodbinsko življenje justičnili paznikov je tako vsled mnogih ur, ki jih morajo prehiti v službi, skoraj uničeno; imelo bi se jim torej vsaj omogočiti, da bi se zvečer in zjutraj mogli nekoliko dalje pečati s svojimi otroci. To pa je mogoče le tedaj, ako se jim poskrbi, da bodo mogli stanovati blizu uradnega poslopja. Ker je pri justičnem poslopju v Ljubljani dovolj prostora, bi bilo torej s človekoljubnega stališča priporočati, da se za justične paznike sezida posebno stanovanjsko poslopje ter jim v najem oddajo stanovanja proti primerni mesečni odškodnini. Na ta način bi se tudi vsota, ki bi se v to porabila, ne le na primeren način obrestovala, temveč v teku let tudi amortizovala. Glede na to stavimo podpisani predlog: »C. kr. pravosodna uprava sezidaj pri justičnem poslopju v Ljubljani posebno poslopje za stanovanja justičnih paznikov ter jim oddajaj v tem poslopju stanovanja proti primerni mesečni odškodnini v najem.«
4. Glede zgradbe  interurbarne telefonske proge na Gorenjskem.
Za napravo telefonske proge na < ioreiijskein potegujejo se že leta in leta interesenti in gospodarska zastopstva. Potrebo je priznala tudi deželna vlada sama. C. kr. poštna oprava pa še do danes ni pristopila k izvršitvi dotičnega dela: temveč zavlačuje stvar z zahtevo,naj bi interesent-je prispevali 30* < k stroškom te naprave. Ako se pomisli, da bi imela telefonska proga vezati manjše občine, katerih finančno stanje ni prav sijajno, umevno bo, da te občine niso v stanu dovoljevati zahtevanih prispevkov. Ker je prav gotovo, da bo ta telefonska proga povzdignila trgovino, ter ho jako dobro služila tujskemu prometu, ni skoro dvojbe, da se bo izplačala in da se zlasti ako se pomisli, da so se pristojbine za porabo telefona prav izdatno podražile, napravili stroški v kratkem amort izu jejo. Glede na to predlagamo podpisani: »C. kr. vlada se poživlja skrbeti za to. da se telefonska proga po Gorenjskem kar najhitreje izvrši, ne da bi so zahtevalo od interesentov in občin ka-kega prispevka k stroškom te na-pra ve.«
5. V zadevi nadzorovanja vodovodov.
\a Kranjskem se je v poslednjih 15 letih napravilo jako veliko vodovodov. Tudi je izdelanih mnogo načrtov za vodovode v posameznih krajih dežele. Ti vodovodi imajo se izvršiti s pripomočki države v prihodnjih letih in so njih stroški proraču-njeni na več milijonov kron. Dovršeni vodovodi se izročajo v nadaljnje oskrbovanje in vzdržavanje občinam, ali, kjer rabi vodovod več občin skupaj, odboru, sestavljenemu iz teh občin. Naravno je, da vodovod potrebuje stalnega tehničnega nadzornika in vsakovrstnih poprav, ako se hoče, da redno fukcionuje. Kjer tega nadzorstva ni, morajo vodovodne naprave od leta do leta bolj propadati in končno popolnoma nerabne postati. Umevno je, da mora imeti država, katera je naprave vseh vodovodov z izdatnimi prispevki pospeševala, interes na tem, da ti vodovodi ustrezajo svojemu namenu in da se zabrani njih propadanje. Zato bi bilo neobhodno potrebno, da se namesti pri e. kr. deželni vladi na Kranjskem posebna tehnična moč, katere naloga naj bi bila, vse vodovode v deželi od časa do časa pregledovati ter onim, ki imajo dolžnost vzdržavati jih, potrebne poprave predpisovati. Podpisani predlagamo torej: »Za nadzoro-\ anje vodovodov in vodovodnih naprav v vojvodini Kranjski namesti naj se pri c. kr. deželni vladi kranjski poseben tehnični organ, ki naj se plačuje iz državnih sredstev in čigar naloga naj bo vse vodovodne naprave imeti pod stalnim nadzorstvom ter skrbeti za to,da se eventualno potrebne poprave   izvršujejo pravočasno.«
ti.  Interpelacija  do domobranskega ministra.
Dne 25. avgusta t. L se je vršila na dvorišču gostilničarja Alberta Mašere v Kobaridu veselica, ki so jo priredili ondotni dijaki v korist fondu za spomenik pesniku Pagliaruz-ziju. Dva dni pred tem je dospel v Kobarid 4. domobranski polk iz Celovca. 11. kompanija tega polka je bila nastanjena v prostorih gostilničarja Alberta Mašere, v katere prostore se je prihajalo čez dvorišče. Videč te priprave stotnik te kompanije Oton Schrever, se je začel spodtikati nad njimi: zahteval je celo, da naj se odpravi oder in plesišče, češ, da je njegovo moštvo ovirano v kretanju, ni da hi se vsled veselice utegnilo moliti v spanju. Ko pri prirediteljih veselice ni ničesar opravil in so le-ti njegovo neopravičeno zahtevo narav-
nost odklonili, se je znosil omenjeni stotnik nad njimi s tem, da je svojemu moštvu prepovedal udeležiti se veselice, rekoč: »dass die \\ indisehe Bagage dort eine dramatische Vor-stellung hat«. To potrdijo lahko vojaki omenjene kompanije; potrdi pa tudi lahko kobariški župan Josip Ra-kovšček, h kateremu je stotnik Oton Schreyer poslal drugega stotnika z opravičevanjem, da se je prenaglil in s prošnjo, naj starejšinstvo ničesar ne stori v tej zadevi in naj stvari ne spravlja v javnost. Glede na to, da to ni prvi slučaj nekvalifikovane žalitve slovenskega naroda iz častniških krogov, temveč, da imajo nekateri gospodje častniki navado znašati se nad moštvom slovenske narodnosti s tem, da ga žalijo v njegovih narodnih čutilih; glede dalje na to, da bi utegnilo tako ravnanje nasproti moštvu, katero je vedno zvesto stalo za svojo zastavo in na neštetih bojiščih dokazalo svojo hrabrost, imeti v resnih časih žalostne posledice; končno glede na to, da bi imela biti dolžnost gospodov častnikov naše armade odgo-jevalno vplivati na svoje moštvo in ne ravno v nasprotnem smislu, vprašamo podpisani: »1. Ali je ta slučaj znan Njegovi ekscelenci gospodu domobranskemu ministru? 2. Ce mu ni znan, ali se hoče nepristransko o njem poučiti 1 in 3. Ali hoče izdati strog ukaz, da se tako sramotni dogodki ne bodo več ponavljali f«
7.   Interpelacija   do domobranskega ministra.
Domobranski polk št. 4 iz Celovca je bil letošnje leto več mesecev na italijanski meji; v Celovcu je ostal samo takozvani »\Vachdetacheinent>. Od tega »detachementa« poročajo se glede obnašanja nekega častnika z moštvom naravnost neverjetne stvari. On je namreč svoje podrejene ti-tuloval dosledno z »Rindvieh, Kerl, Soh\vein. Trottel, Hund«; samo človek mu ni bil nobeden. Slovence je vedno imenoval »Windische«, Italijane pa »Katzelmacher«. Dasi je vojaštvu prepovedano politikovati, vendar je ta častnik, katerega ime tukaj zamolčujemo, a je Vašej ekscelenci vedno na razpolago, zanesel tudi politiko v vojašnico. Ko je pri nekem rezervistu zagledal užigalice »Ciril in Metodove družbe«, ga je vprašal takoj, zakaj ne kupuje vžigalic »Sud-marke«; tudi mu je dokazoval, da ni Slovencev, temveč da so samo »Win-diseherji«. Cisto naravno je, da tako obnašanje nasproti moštvu ne hudi vesolja do vojaškega stanu in da sra-moteuje njihove narodnosti v sedanji
dobi ljudske zavednosti ne povzdiguje v moštvu patriotičnih čutil, katera bi imela VSO našo armado prevevati. Skrajno potrebno je torej, da se takemu ravnanju z moštvom in proti po-
litikovanju. kakršno je dandanes v vojašnicah pri nekaterih častnikih žalibog na dnevnem redu, stori konec in podpisani vprašamo Vašo escelen-co: »Ali je voljna izdati strog ukaz, da se kaj takega ne bo več ponavljalo?«
8. Predlog zastran uredbe službenih razmer nadzorovalnega osobja taba-čne režije. tl^tt****
Visoka zbornica izvoli skleniti: C. kr. vlada se poživlja, urediti čimprej službene razmere nadzorovalnega osobja c. kr. tabaeue režije, in sicer v naslednjem smislu: 1. Namesto obstoječe razdelitve, po kateri se nad-zorovalno osobje deli na pazniške kandidate in provizorične paznike, potem na definitivne paznike in na delovodje, naj ima nadzorovalno osobje c. kr. tabačne režije v prihodnje samo uradna naslova: delovodni-ški aspirantje in delovodje. 2. Službena doba delovodniških aspirantov naj znaša eno poskusno leto in štiri službena leta, na kar naj sledi imenovanje za delovodje. V poskusnem letu naj dobiva delovodniški aspi-rant po 20 K na teden, v štirih provi-zoričnih letih naj dobiva letne plače 1000 K in krajevnorazredno aktivi-tetno doklado. 3. Plačo delovodij je določiti po štirih službenoletnih razredih na 1200 K, 1400 K, 1600 K iu 1800 K ter krajevnorazredno doklado. Pomikanje v višji razred se zgodi vsakih pet let. 4. Delovodjem je priznati poduradniški čin. 5. Delovodje imajo pravico do štirih štiriletnic po 100 K, ki se vštejejo v pokojnino. 6.
Za delovodniške aspirante in za delovodje naj se izda službena pragmatika, ki naj določa: a) službeno dobo na 35 let; b) dopust, ki mora znašati vsaj 8 dni pri službeni dobi do 10 let, vsaj 14 dni pri službeni dobi 10 do 20 let in vsaj 21 dni pri službeni dobi nad 20 let; c) odpravo tajne kvalifikacije; d) uvedbo popolnega nedelj skega počitka: e) odškodnino za čez-urno, nočno in prazniško službovanje po 1 K 20 vin. za uro, in je pol ure računati kot celo uro; f) da morajo biti v disciplinarni komisiji svobodno izvoljeni stanovski tovariši. 7. Vdovske pokojnine naj znašajo vsaj 600 K na leto, prispevki za vzgojo pa 120 K na leto. 8. Pri oddaji uradniških mest v razproda j aln ib skladiščih naj so jemlje ozir na delovodje, če so za to sposobni. 9. Za prevzema-
LISTEK.
Čez trnje do sreče.
Povest. (Dalje.)
XI.
Dan na dan je hodila Pavla dolgo pot od gradiča do Medenove hiše. Vsakikrat se je pripravila, kako začne starega krošnjarja izpraševati zastran fotografije, a nikdar ni prišla do tega, ker je bil vedno kdo od Me-denovih v sobi, ki ga ni mogla odstraniti, vpričo drugih ljudi pa seveda še omeniti ni hotela fotografije
Pavla je sedaj še z večjo pozornostjo skrbela za krošnjarja, da se je okrepčal. Tudi je skrivaj pisala v Ljubljano, da bi vzeli krošnjarja v hiralnico, ker ji je zdravnik rekel, da mož ne bo več za delo, in ponudila se je, da bo sama plačevala nekaj za njegovo preskrbljenje, kajti da ne sme ostati v bližini njene mačehe, to se ji je zdelo neizogibno potrebno.
Končno se je vendar primerilo, da je prišla k Medenovim, ko je bila dekla sama doma. To je Pavla iz lahka odpravila iz sobe, da je mogla nemoteno govoriti s krosnjarjem.
Stari mož je sedel na postelji in si kratil čas s čitanjem knjige, ki mu jo je bila prinesla. S hvaležnim pogle-
dom jo pozdravil Pavlo, ko je stopila k njegovemu ležišču in mu >cgla v T-oke. V tem pogledu je bilo toliko brezmejne udanosti in hvaležnosti, da je več povedal, kakor bi bilo mogoče izraziti z besedami.
»Kakor vidim, ste se res popravili,« je izpregovorila Pavla. »Postali ste polnih lic in dobili ste zdravo barvo.«
»Vaše delo, plemenita gospodična, samo Vaša zasluga,« je rekel kro-šnjar in poljubil Pavli roko, ki je ni izpustil, dokler je stala pri njem.
»Ker ste tako dobri, da bodete sedaj lahko sami hranili svoje stvari, sem Vam prinesla listnico, ki ste mi jo dali spraviti,« je začela Pavla svoj že davno sklenjeni govor. Vzela je listnico iz žepa in jo odprla. »Poglejte in prepričajte se, da sem Vam vse nazaj prinesla, kar ste mi izročili.«
»Gospodična jaz pa naj bi pregledoval —«
»Da, da, le preglejte«, ga je smehljaje silila Pavla »in če ste mi res tako hvaležni, kakor vedno pripovedujete, in če me imate res tako radi, kakor mi vsak dan prisegate, potem dovolite, da si vzamem nekaj za spomin na Vas.«
»Za spomin name — kaj naj bi vam dal,« je otožno vzdihnil kroš-njar. »Kar jc moje, to ni vredno, da se tega dotakne Vaša roka. Svoje življenje bi dal za vas, gospodična, z radostjo bi je dal, pravo blaženstvo bi
bilo zame, če hi smel za Vas umreti. A kaj naj hi Vam dal za spomin, tega res ne vem.«
»Pustite, da si sama izberem,« je z navidezno šaljivostjo vzkliknila Pavla. »Izbrala si bom nekaj takega, kar Vam je ljubo. Račune Vam pustim, tudi dokumente, tudi krošnjo in škatljice s sladkorjem--«
Pavla se je postavila sredi sobe in se ozirala kakor bi premišljevala in iskala, kaj naj izbere. Potem je naglo segla po listnici.
»To fotografija mi dajte v spomin,« j«1 rekla z odločnim glasom: »Ničesar drugega nočem. Ta slika me bo vedno spominjala na vas . . .«
Pavla ni mogla dalje govoriti. Staii mož je bil prebledel in je padel v i »ost el ji vznak. A čez trenotek se je /o vzravnal. Z obema rokama je segel po fotografiji, ki jo je držala Pavla na prsih tako trdo, kakor bi je nikdar več ne hotela dati iz rok.
»Gospodična prosim Vas — gospodična — bodite milostiva — pustit« mi to sliko,« je promil krošnjar.
»Ali Vam je toliko do te slike?« je ostro vprašala Pavla. »Stara je in obledela.«
»Najljubša stvar mi je na svetu, edini spomin na pretekle dni, edina tolažba v moji žalosti,« je ihtel krošnjar. »Gospodična — s povzdignje-niitij rokami Vas prosim — pustite mi to fotografijo.«
»Kdo pa je ta ženska, ki je tu na-
slikana, da Vam je toliko za to podobo?« je vprašala Pavla kolikor mogoče* brezbrižno, a trepetala pri tem po vsem životu in z zadržano sapo čakala, kaj da odgovori stari mož.
Krošnjar je naslonil glavo na blazino in komaj slišno dihnil.
»Ta ženska, ki jo že toliko let iščem križem sveta, je moja hči.«
Pavla je stala sredi sobe, kakor okamenela. Zastala ji je kri, ni se mogla ganiti, ni mogla izpregovoriti, niti dihati ni mogla.
Njena mačeha — hči kočevskega krošnjarja, ki je skoro za plotom umrl, kakor sestradan pes.
Trajalo je nekaj časa, prodno se je Pavla zavedla in spoznala svoj položaj. V tem trenutku je pa že tudi premagala SVOJO silno razburjenost. Zavedala se je, da se mora delati mirno in brezbrižno, če hoče od krošnjarja izvedeti skrivnost njene mačehe.
S prisiljeno ravnodušnost jo je zopet stopila k postelji in se vsedla na stol, ki je tam stal.
»Kje pa je vaša hčer?« je vprašala »in zakaj jo iščete po vsem svetu — saj tako ste menda rekli?«
»To je dolga povest, gospodična, dolga in žalostna i>ovest, ki vas pač ne bo zanimala. In tuda grda je ta povest, in nečem, da bi poslušali gr-dobije.«
Pavla je spoznala iz teh besed, da ji krošnjar neče povedati zgodovine svoje hčere. Te besede so ji pa
tudi pokazale, da je skrivnost njene mačeh* \!>ka in sramotna in zato se tren »tel ni mislila, da odneha od svoje zahteve.
»Kar se vas tiče, me vse zanima,« je rekla z vso svojo ljubeznji-vostjo Pavla in prijela starega moža za roko. »Rada vas imam. Ne iz usmiljenja, ker ste siromak, star in slab, nego ker ste dobri in pošteni. Ce mi poveste, kaj je z vašo hčerjo, vam bom pomagala, da jo najdete. Moj oče ima mnogo znancev v raznih krajih, in z združenimi močmi bomo vašo hčer laglje našli, kot vi sami.«
Starec je odkimal, kakor bi ne imel nič upanja, da se Pavline obljube uresničijo, toda Pavla se ni dala odpraviti.
»Vi ste stari in slabi,« je nadaljevala Pavla. »Ce bodete morali zopet krošnjariti ik> svetu, je pač malo upanja, da najdete svojo hčer. Jaz pa bom dala fotografijo posneti in pomnožiti, razposlala jo bom po vseh mestih, obrnila se bom na oblastva..«
»Ne, ne,« je naglo vzkliknil krošnjar, kakor bi se bil ustrašil in potem hitro dostavil, »po oblastvih pa že nečem iskati svoje hčere.«
Pavla ga je pogledala, kakor bi hotela z njegovega obraza čitati, se-li boji, da bi oblastva iskala in našla njegovo hčer ali pa hoče le hčer obvarovati sramote.
»Pa pustimo oblastva pri miru,« je rekla Pavla.   »Saj   imamo dosti
nje tabaka naj se namesto finančne straže uporabljajo delovodje.
Pismo s Hruoikeio.
Upanje na sporazumljenje splavalo po vodi. — Nadaljna borba.)
Zagreb, 31. oktobra.
Kakor sem vam dokazoval v zadnjih dopisih — situvaeija za hrvaško delegacijo pri otvoritvi peštanskega parlamenta ni bila prav nič v ugodni luči. Ko je bila železniška pragmatika vzakonjena ter so delegatje prišli iz parlam., je bilo upanje,da nastanejo na jesen za ogrsko vlado razne težavne komplikacije od strani Avstrije, narodnosti in socijalistov. Toda Madžari t. j. vladujoča kasta je še vedno znala prebroditi vse te težave ter nadaljuje svojo umetno vladanje. Vsled nagodbe z Avstrijo je Hrvaška zopet prodana, ravno tako tudi vse notranje reforme Ogrske, s katerimi se je hotelo potisniti madžarski šovinizem, na milost in nemilost aristo-kraški in klerikalni kliki.
A ta klika je, ker zna brutalno in brezobzirno do skrajnosti izrabljati državno oblast v svojih rokah, močna in preveč močna, da bi jo morda premagala sama hrvaška delegacija, pa bodisi tesno spojena z nemad-žarskimi narodnostmi.
Mnogo se v časopisju pretresa vprašanje zveze nemadžarskih narodnosti na Ogrskem s Hrvati, in mnogi mislijo, da bi madžarski nadvladi odzvonilo s tistim časom, ko bi se izvršila taka zveza. Kaj takega more trditi le tisti, ki ne pozna razmer na Ogrskem. Hrvatom in narodnostim ni treba šele sklepati nekako sporazumljenje, teniuč da le enako delujejo, enako odbijajo Madžare. A vendar se ne more govoriti o kakšni formalni koaliciji, vsled katere bi ta dva kluba vse skupno izvrševala. Kadar so delali Hrvatje znano obstrukcijo ter je kateri nemadžarski poslanec vstal ter makar le mimogrede odobril postopanje Hrvatov v njihovi borbi, nastala je takoj na strani Madžarov nepopisna graja. To jih je najhujše razdraževalo. S tem so se narodnostni poslanci izpostavili najhujšemu maščevanju Madžarov, in brez nade na pomoč od Hrvatov. Mi smo namreč državnopravno ločeni, oni imajo svojo avtonomijo, a mi brez oškodovanja zase ne moremo direktno vplivati na ogrske razmere. Mogli smo pač tedaj in moremo še danes skleniti kompromis z ogrsko vlado, potem pa bodemo znotraj Hrvaške uživali državljanske svobodščine, dočim nemadžarske narodnosti ostanejo še nadalje v madžarskem žrelu izpostavljeni preganjanju, dokler hi se naša delegacija iz ne samo razumljive oportunitete. temuč tudi na temelju zakona (nagodbene-ga) ne bi mogla zavzeti za nje ter jim povrniti milo za drago.
Zato morejo nemadžarske narodnosti in naša delegacija iti naprej le vzporedno, provzročati morejo vsaka od svoje strani udarce današnji madžarski vladi, toda o kaki skupni taktični akciji ne more biti govora zategadelj ne. k»r bi niti trdno spojeni ne mogli tako kmalu zdrobiti vlado.
Ker je tedaj bila situvaeija za borbo naše delegacije znatno poslabšana, nastalo je težavno vprašanje, kako pot naj krene, kako najuspešnejšo borbo naj vodi v Pešti.
XaŠ položaj otežuje še tudi n o-t r a n j a neslo ž n o s t delegacije, kar se pri presojevanju položaja ne sme za molčat i. V naši delegaciji so še vedno močni elementi hrvaške stranke prava, ki se z vsem srcem niso od-
znancev. ki nam bodo radi pomagali iskati vašo hčer. Kaj si nič ne želite, najti svojo hčer \«
»O, da,« je dejal krošnjar iskreno. »To je edina željn. ki jo še imam. Samo enkrat bi jo še rad videl, samo enkrat, potem bi lahko mirno umrl.«
»Zdaj pa zahtevam, da mi vse poveste,« je odločno rekla Pavla. »Ce sem vam že rešila življenje, hočem tudi, da najdete še svojo hčer. Torej — govorite. Kaj je z Elvirot«
Krošnjar je planil pokonci in ves zbegan zakričal:
»Elvira — gospodična — od kod veste to ime. Vi nekaj veste o moji hčeri. O, govorite! Prosim vas, gospodična govorite.«
Pavla je čutila, da se je v prenagljenosti izdala in da ne more tega preklicati.
»Zdi se mi, da nekaj vem,« je končno rekla, »a če mi vi ničesar nećete zaupati, vam tudi jaz ničesar ne povem.«
Trdo, skoro neusmiljeno so se glasile te besede.
»Gospodična, blaga, plemenita gospodična . . .«
»Ali mi hočete povedati kar sem vas vprašala t Ce ne je bolje, da kar grem.«
Pavla je ostala in segla po klobuku. Tedaj pa je starec s sklenjeni ma rokama prosil.
»Gospodična — prosim  vas — ostanite, vse vam povem, vse.« (Dal}« prihodnjič.)
ločili za aktivno pozitivno politiko. V teh elementih še vedno dremljejo stare pravaške tradicije pasi vitete napram Pešti, in vedno so pripravljeni, da se izrečejo za geslo: Pojdimo domov! Odcepimo se od Ogrske! Kakor tla bi se s samo proklamacijo te devize že tudi zares — odcepili od Ogrske!
Xaša delegacija bi morala biti celotna skupina, ki bi zavestno stoječa na zakonitem temelju si v prvi vrsti prizadevala, da obrani, utrdi z zakonom zajamčeno avtonomijo, da o-krepi — seveda v neprestanem potegovanju z Madžari — našo gospodarsko moč, a potem se pošteno preide na razširjenje političnih pravic. Ta misel res tudi prevladuje v delegaciji z močjo svojih razlogov, toda ako bi se vsi zavedni končno tudi odločili za takšno taktiko, ne pa da jo poskušajo le kot nekak eksperiment, nato pa zopet zapadejo v drugo taktiko, ne bilo bi toliko razočaranja, depresije, ako se pokaže majhen oblaček, ako se ne more takoj vsega doseči. Kakor stoje stvari sedaj, mora naša politika obstajati v tem, da s pravo taktiko silimo Madžare, da pomalem popuščajo sedaj tu, sedaj tam, da jim kos za kosom jemljemo, kar je našega vsaj po besedilu zakona!
Ko je delegacija sedaj prišla v Pešto, poskušala je novi teren z interpelacijami. Za kulisami šele med posamnimi poslanci z ene in druge strani se je poskušalo, da se najde formula, da se morda pride do kompromisa.
* * *
Kakor poročajo iz Budapešte, je ministrski predsednik VVekerle še v torek pred sejo mislil, da pride do kompromisa s hrvaško delegacijo. Pripravil se je namreč premeteno na vsako eventualnost, zato zahteva proračunski provizorij za 4 mesece, ker se hoji, da se bo razprava o nagodbi umaknila, in ostati bi znal brez proračuna. Za proračunsko razpravo je odredil samo dva dneva. Ali obenem pride v parlament ter sliši govoriti Supila madžarsko, ki napoveduje boj vladi, ker je pohodila pakt z našo koalicijo, da ne bo posegala v držav-no-pravna vprašanja ter ne predloži železniške pragmatike, a potem nam je poslala Kakodczavja.
Kakor je bil poprej delegat Šupilo najzaupnejša oseba pri madžarskih ministrih ter je reševal vse diplomatske spore, sklepal zveze med ogrsko vlado in Hrvati, tako je sedaj najbolj sovražena prikazen pri Madžarih. Madžari namreč mislijo, da jih je Šupilo z reško resolucijo prevaril, ker so Madžari smatrali, da je naša koalicija madžarofilska ter da bo ustrezala njihovim madžarizatorskim namenom še bolj kakor bivši madža-roni. V tem so se res Madžari grdo zmotili. Zato so že večkrat očitali, da Supila za vedno izključujejo iz vsakršnih dogovorov za bodočnost.
Tako je mogoče, da je Wekerla razdražil najbolj baš pojav Supila, zato se je takoj za njim vzdignil ter z zofizmom starega državnika zavil vsa dejstva in z drznostjo pravega Mad-žarja zavrnil vse argumente o našem pravu. Ne ogrska vlada, teniuč uprava hrvaško-srbske koalicije se je izneverila svoji dani besedi, odkrila je nevarne tendence, je dokazoval We-kerle. Zopet te tendence! VVekerle je očital naši koaliciji, da je ustvarila na Hrvaškem »hrvaško - ^rbski narod«, dočim je po zakonu priznan le eden hrvaški politični narod. S tem je hotel vreči vado proti našim frankovcem, razpihniti neslogo med Hrvati in Srbi, kar bi Madžarom tako zelo ugajalo. A ta izmišljina o hrva-ško-srhskem narodu odkriva baje tendence koalicije preko meje. Tedaj veleizdaja, koketiranje s kraljevino Srbijo, jugoslovanstvo. No Wekerle se vara, to pri nas ne užiga več, za to se pri nas nihče več ne grabi. Končno je Wekerle razkrival svojo ljubezen napram rnadžaronom, tem edinim »prijateljem Ogrske«, ter je hotel tako pokazati obenem svojo zadovolj-nost, da jih je ogrska vlada lansko leto tako lahko zapustila, a na drugi strani jih je hotel osokoliti, da se že vendar enkrat zbero okoli Rakod-czavja ter ustanove tako dolgo zaže-ljeno »ministrsko -stranko«.
Da pa vendar pri tem Wekerle računa na mnoge člane koalicije, dokazuje njegov vzklik pri govoru dr. Popovića, ki je odbijal Wekerlejeve napade na koalicijo. Nisem proti celi koaliciji, temuč le proti enemu njenemu delu!« Madžari se potemtakem še tolažijo, da bodo morda s Srbi in s člani koalicije izven strank ter z madžaroni zvarili eno stranko! A o tem seveda ne more biti govora. Dr. Popovič je predlagal Wekerleju, ki ne veruje, da koalicija zastopa večino naroda, naj ukrene, da se razpusti hrvaški sabor ter se razpišejo nove volitve, in to bo najbolje merilo!
Nade za kak kompromis so se vsaj za sedaj izjalovile. Ostane boj! To je pri nas vsekakor popularneje, toda do katerih mej in kako dolgo se bo ta borba zdržala, to je drugo vprašanje. Upamo najboljše.
Delna ministrska kriza.
Dunaj, 3. novembra. Sedaj je gotovo, da stopita dr. Fort in grof Auersperg iz ministrstva, dočim dr. P a c a k ostane na svojem mestu. Poljedelsko ministrstvo prevzame vodja čeških agrareev posl. Prašek, dočim prevzame trgov insko ministrstvo do končne preosnove ministrstva ministrski predsednik ba ron B e c k. Grof Auersperg postane baje namestnik na Nižje Avstrijskem, ker bo dosedanji namestnik Kielmansegg imenovan za guberua-torja zemljiške kreditne banke. Dr. F o f t postane baje predsednik dunavske parobrodne družbe. Tozadevno cesarjevo lastnoročno pismo izide prihodnji četrtek.
Praga, 3. novembra. Dočim razpravljajo češki izvrševalni odbori v Pragi in Brnu o nagodbi, parlamentarnem položaju in ministrski krizi, posvetuje se min i stiski predsednik z zastopniki nemških strank in poljskega kluba o istih vprašanjih, posebno o tem, ali se naj preosnova ministrstva že sedaj izvrši na širši podlagi. Posebno dolgo je konferiral včeraj ministrski predsednik z Bili n s k i m , ki ga je smatrati za bodočega finančnega ali pa železniškega ministra. Ali se delna ministrska kriza reši že prihodnje dni, je odvisno od čeških agrareev.
»Hlas Naroda« poroča, da si ministrski predsednik prizadeva, pregovoriti dr. F o f t a in dr. P a c a k a , naj bi ostala v ministrstvu do novega leta. S tem se strinja tudi cesar, ki do takrat ne želi sprememb v ministrstvu.
Glasilo poslanca K 1 o f a č a »Ceske slovo« poziva načelnike vseh čeških strank v državnem zboru, naj skličejo vse češke poslance k skupni seji na Dunaj za prihodnji torek, da se določi končno razmerje Cehov napram vladi, oziroma nagodbi.
Hrvati in Madžar.
Budimpešta, 3. novembra. Proračunska debata se vleče brezkončno. Sedaj se je med kontra-govorni-ke vpisal tudi posl. L e n g y e 1. Ogrska vlada razglaša v lastno tolažbo, da hrvaški poslanci nimajo namena obstruirati nagodbe. Govorilo bo še deset hrvaških poslancev. Prvi med njimi bo govoril bivši sekeijski načelnik R o j c. — Obenem se razglaša, da namerava vlada spremeniti poslovnik ter se ne bo plašila nobenega sredstva, da onemogoči obstrukcijo hrvaških in narodnostnih poslancev.
»Az Ujsag« poroča, da se skliče hrvaški sabor v mesecu decembru. Političnim krogom se vest ne zdi verjetna, dokler še banu Rakodezavu ne posreči sestaviti večine.
Zagreb, 3. novembra. Starče-vičanci imajo prihodnji četrtek velik shod. Na dnevnem redu je tudi nagodba in splošna volilna pravica.
Hrvaški delegatje v peštanskem parlamentu so izvolili poseben odsek, ki naj skrbi za trajni stik z jugoslovanskimi poslanci dunajskega parlamenta. V ta odsek so bili izvoljeni poslanci: dr. T u š k a n , dr. Šur-min , Pribičevič in Zagora c.
Trgovinska pogajanjafjfs Srbijo.
Dunaj, 3. novembra. Pogajanja se vlečejo zelo počasi. Dasi se je prvo branje že izvršilo, vendar se še niso podrobno razgovarjali o tarifnih pozicijah. Srbski delegatje so vzeli molče na znanje, da je uvoz žive živne iz Srbije v Avstro-Ogrsko izključen. Pod katerimi pogoji se bo smela uvažati zaklana živina, o tem se <e ni razpravljalo.
Vstaši v Macedoniji.
Sofi j a , 3. novembra. V vilajetu Skoplje je bilo zadnje dni umorjenih 13 Bolgarov. Baje so umore izvršili srbski vstaši. Nedavno je prišel v Skoplje načelnik srbskega generalnega štaba ter hofe..l potovati v Prištino, toda turske oblasti so mu potovanje prepovedale, ker ga imajo na sumu, da je v zvezi z vstaši.
Izšel je sultanov ukaz, da se ustanovi v Solunu šola za policaje. Za začetek je sprejetih 75 frekventan to v. Skrajni čas je že bil, da se izvede tudi ta del reformne akcije, ker so dosedanji policaji popolnoma nesposobni, deloma skrajno sumljivi elementi, ki so navadno v zvezi s hudodelci. Policijsko šolo bo vodil Belgijec Bu-reanbev.
Na konferenci inozemskih orož-niškib častnikov se je sklenilo, da se preganjanje vstašev poveri le orožnikom, ker so turški vojaki za ta posel premalo izobraženi. Seveda se mora število orožnikov znatno zvišati. Administrativno vodstvo orožnikov prepusti Hilmi paša poveljniku De Georgis paši. Prebivalstvo se razoroži.
Volitve v rusko dumo.
P e t r o g r a d , 3. novembra. Do včeraj zvečer so bili znani sledeči volilni rezultati: Izvoljenih je bilo 395 poslancev, med temi 189 desničarjev in monarhistov,  113  oktobristov in
zmernih, 4 člani mirne obnovitve, 33 kadetov, 14 poljskih narodnjakov, 6 mohamedanov, 10 socialnih demokratov, 24 levičarjev in 2 divjaka. 47 poslancev se še voli.
Francoska politika.
Pariz, 3. novembra. Vlada je pripravljena pritrditi predlogu carinskega odseka, naj bi se pred revizijo celotnega carinskega tarifa iz leta 1892. ne pričela nikaka trgovinska pogajanja z inozemstvom.
Narodni odbor socialistične stranke je povodom najnovejšega razkola v stranki imel velik shod, !:i je soglasno sklenil, da se izreče poslancem, ki so se udeležili sprejema socialistom izneverjenega ministra Brianda, javno nezaupanje.
Punti v nizozemskih kolonijah
London, 3. novembra. Na otoku Floesu so domačini napadli 19 mož močno nizozemsko patruljo ter vse pobili. Nadalje so puntarji napadli vas Endeh ter j>omorili osem žensk in več otrok. Punt se čimdalje bolj širi.
Dnevne vesti
V* Izubijani, 4 novembra.
— Občinski svet ljubljanski ima
v torek, dne 5. t. m. ob 5. popoldne sejo. Na dnevnem redu javne seje so: Naznanila predsedstva in poročila glede ustanovitve, odnosno obnovitve obrtnega odseka občinskega sveta; o županovem dopisu v zadevi premem-be nekaterih sklepov glede pogojev doneska mestne občine k prezidavi južnega kolodvora; o dopisih mestnega magistrata glede prodaje mestnega zemljišča pare. št. 107 Kapiteljsko predmestje in pare. št. 450/2 v Spodnji Šiški; glede prodaje neke mestne senožeti ob Tržaški cesti in glede ponudbe za prodajo zemljišča v kat. občini Št. Petersko predmestje št. 297; o prošnji najemnika mestne koi>eli v Koleziji za odpis najemščine in podaljšanje zakupne dobe; o uspehu 42. žrebanja srečk mestnega loterijskega posojila; o nenadni škontraciji mestne blagajne; o prizivu Ferdinanda Staudacherja glede trotoarja ob novo zgrajeni vili v Nunskih ulicah; o prošnji vnanje šole pri Uršulinkah za brezplačni električni tok in za napravo novega hodnika pred šolskimi sobami; o porabi izredne dotacije za nakup zgodovinskih zemljepisov na mestni slovenski dekliški osemrazred-nici; o oddaji cesar Franc Jožefove ustanove za realce; o dopisu mestnega magistrata glede utesnitve preku-povanja na trgu in o prošnji prodajalcev sadja v tej zadevi; o prošnji zadruge gostilničarjev in kavarnar-jev za dovolitev godbenih avtomatov do polnoči, oziroma do 2. popolnoči; o ugovoru gostilničarske zadruge proti podelitvi koncesije Antonu Bizjaku za točenje kave in čaja; o delovanju »Prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva« v III. četrtletju; o prošnji delniške družbe »Union« za odpis večje porabe vode; o prošnji posestnika A. Sušnika za odpis večje porabe vode; o prometnem uspehu cestne električne železnice v Ljubljani za prometno leto 1906. Na dnevnem redu tajne seje so: Predsednika naznanila in poročila o neki prošnji za podaljšanje 3', državnega potresnega posojila; o prošnji nekega poli cijskega uslužbenca za podporo.
— Politična predstava v »Uni-onu«. Klerikalci skrbe za zabavo svojih ljudi. Vsak čas prirede kak shod ali kak drugi »špas«. Za včeraj je bil sklican shod v »Union«. Vabili so na ta shod z listki kakor v kak cirkus. Scenerija je bila običajna in videti je bilo tudi vse tiste obraze, ki se zbirajo na klerikalnih shodih. Tuintam kak boljši človek, drugače sami klerikalci, pristni klerikalci, ljudje, kate rim se od daleč pozna, da so klerikalci. Predstava je bila prav mična. Kar je v »Krpanu« Luea, kar je v »Brani Martinu« osel, to je bil na tem shodu dr. Šusteršič, namreč tista moč. ki je hvaležno občinstvo zabavala, luster šič je skakal, brcal, tulil, zabavljal, blazne! in norel, tako da so ljudem od smeha silile solze v oči. V sirovosti in podlosti je Šusteršič prekosil samega sebe, a drugače je bil malo originalen. Pravil je o belokranjski železnici le to, kar smo že čitali v škofovem listu. In to mu je pokvarilo efekt. Ljudje so se razšli razočarani. Pričakovali so, da jim pove Šusteršič kaj novega, a podajal jim je samo pogreto zelje. Zato so se tudi razšli, ne da bi bili »govorniku z Dunaja« izkazali svoje priznanje za njegov nastop. Luco so nekoč na šentpeter-skem predmestju venčali, brata Martina oslu so na Dunaju priredili ovacije, v Ljubljani pa so sicer tako hvaležni klerikalci brata Bonaventure — govornika pustili oditi, ne da bi ga dvignili na ramena in nosili po dvorani, kakor bi bil pač smel pričakovati. Bržčas ni bila režija v pravili rokah.
— K gimnazijskemu vprašanju.
Klerikalno izdajstvo ni škodilo samo vsemu narodu, ampak tudi slovenskemu dijaštvu I. državne gimnazije na najobčutnejši način. Na I. državni gimnaziji se mora zgoditi velik pre vrat, kajti del učiteljskega osobja, ki je sedaj poučeval na tem zavodu, mora na II. državno gimnazijo Človek bi mislil, da bodo postavljeni tja nemški profesorji, a temu ni tako. Tudi slovenski morajo zapustiti L državno gimnazijo in dijaki dobe zop»t nove, kar gotovo slabo vpliva v vseh o/i rib. Najškandalozneje je pit to rta tu zopet odločujejo osebni Schwarz-Kalteneggerjevi interesi. Kajti ču.;e se namreč, da bo zato, da sinček Schvvarzev in Kalteneggerh v ne spremeni ordinarija, dr. Tomimek prestavljen na nemški zavod in izvrstni prof. dr. Tominšek je žrtvoval vladnemu terorizmu, ker je tako dobro za privatne koristi deželno pred sednikovega sina. Koliko časa bomo še prenašali take škandale? Koliko časa naj trpimo še vsled izdajstva klerikalno-nemške koalicije. X
— Na skupščini »Narodne stranke za Štajersko«, ki je bila včeraj v »Narodnem domu« v Celju, so bile po delegatih zastopane vse okrajne organizacije. Vdeležencev je bilo okoli 500; zlasti številno je bil zastopan kmetski stan. Na zborovanju je vladalo veliko navdušenje in vse resolu cije so bile po stvarni debati sprejete soglasno. Splošno se je opažalo, da se shoda niso udeležili takozvani prva ki. Obširneje bomo poročali o shodu jutri.
— Narodna delavska organizacija je priredila včeraj tri javne shode v tržaški okolici. Pri sv. Križu se je udeležilo shoda okoli 500 ljudi. Prišlo je tudi na shod nekaj socialistov, ki so hoteli delati zgago, kar pa se jim ni posrečilo. Ko pa so uvideli, da je njih trud zaman, so odšli in shod se je vršil v najlepšem miru in redu. Na shodu pri Sv. Ivanu je govoril med drugimi tudi kaplan C o k. Rekel je, da se sicer strinja v bistvu z načeli narodne delavske organizacije, vendar pa mora zahtevati pojasnila, kakšno stališče zavzema organi zaci j a napram veri. Predsednik dr. M a n d i č mu je odgovoril, da smatra narodna delavska organizacija vero za tako sveto stvar, da je ni smeti mešati v politične boje. Vera spada v cerkev in se ne sme izrabljati v politične svrhe. Xa shodu v Sked nju je bilo okoli 1000 ljudi. Zborovanje je bilo docela mirno, ker si soein listi niti blizu niso upali priti. V Pu-lju je bil včeraj ustanovni zbor na-rodne-delavske organizacije. Za pred sednika je bil izvoljen g. Lacko Križ.
— Volitev župana in podžupana
v Ptuju. V sredo se je vršila v Ptuju nova volitev župana in podžupana, ker sta zadnjič izvoljena Orni g in S t e u d t e odklonila izvolitev. Bila sta znova izvoljena in sta izvolitev sprejela. Seveda je bila odklonitev uprizorjena, da so Ornigu kadili, češ. da brez njega obstoj Ptuja ni mogoč!
— Profesorska vest. Bosenski srednješolski profesor g Vekoslav R a d m i 1 o v i č sme ta mesce hospi-tirati pri jezikovnem in zgodovinskem pouku na tukajšnji I. državni gimnaziji, realki in gimnaziji Kranju.
— Iz davčne službe. Davčni asi stent g. Rajko Mlejnik je premeščen od davčnega referata v Kamniku k davčnemu referatu v Ljubljano.
— Iz davčne službe na Štajerskem. Od vojakov se vrnivši davčni asistent Fr. C u š je prideljen v Šmarje pri Jelšah, davčni praktikant Avg. M a k (» t e r pa v Maribor.
— Iz železniške službe. Postaje načelnik na Jnvorniku. stavbeni pristav g. Jakob Koch je premeščen v Prvačino, železniški ofieijal g. .losip To in a n d 1 pri železu, gradbenem vodstvu na Jesenicah je pa dodeljen novemu trasovalnemu oddelku v No vem mestu.
— Šolske vesti. Učitelj g. Rajko B o ž i č v Mengšu je dobil zaradi ho lezni dopust, na njegovo   mesto pa pride kot suplentinja izprašana uči teljica gdč. Ana Z a r n i k.
Dr. J os. vitez Tonkli. Po več! nem bolehanju je umrl v Gorici mož, ki je nekdaj igral v slovenski javno sti veliko vlogo, dr. Josip vitez To n k 1 i. Pokojnik je bil mnogo let poli tični voditelj goriških Slovencev. Bil je deželni poslanec goriški in državni poslanec.   Ministrski predsednik grof Taaffe mu je za   njegove politične usluge i/posloval red železne krone, in ž njim združeno plemstvo, še prej pa je pokojnik dobil Frane Jožefov red.   Več let je bil umrli namestnik goriškega deželnega   glavarja, član državnega sodišča in   upravni svei nik avstro-ogrskega Llovda.   Ko je prišlo na Goriškem do raz]>ora, se je umrli Tonkli postavil na starokleri kalno stališče in je to plačal s svojo politično eksisteuco. Od tedaj, zlasti odkar je bil bolan, se ni več bavil s politiko, sedaj o njegovi smrti pa razpošilja   njegov   sin — samonemške parteliste. ,
Iz gledališke pisarne. Repertoire za tekoči teden je-sledeči: jutri, v torek, (par) se uprizori četrtič Audra-uova opereta »Punčka«, v četrtek (nepar) se poje Massenotova velika opera »M a n o n«, v soboto (par) se ponovi Grillparzerjeva žaloigra »P r a b a b i o a«. Y nedeljo, 10. t. m. se uprizori v Celju burka »Dva s r e č n a d n e v a«.
Slovensko gledališče. Snoči smo a-ideli premiere Urillparzerjeve »P r a b a b i e e« v Vlad. Levstikovem prevodu. Stara je ta »Prababi ca«. Leta 1817, so jo dali prvikrat na dunajskem dvornem gledališči] in do-nesla je jedva 261etnemu pesniku prve lavorike njega dramatske umetno sti. Mladi Cirillpar/er je bil takrat še popolnoma pod vplivom romantiške struje, živel je še v dobi, ko so »usodne drame« bile moderne, in podal je dunajskemu občinstvu vzor take tesnobne poezije. Žaloigra je bila dosegla izreden uspeh in se je ohranila v repertoarju vseh večjih in manjših jrledališe. Poznejše drame Grillpar-aserjeve imajo sicer večjo umetniško vrednost, posebno tiste, ki jim je vzeta snov iz klasiške in domače zgodovine, a vendar je ostala »Prababica« najpopularnejša drama avstrijskega Schillerja. In tako smo jo po preteku 90 let dobili tudi na slovensko pozor-nieo. Čudno, da so jo prejšnja gledališka vodstva toliko časa odlašala. Saj malokakšna snov tako zelo ugaja našemu širšemu občinstvu, kakor ro-mantiška. naj si bo staro- ali novoro-mantika. Neodvratna usoda, ki ravna dejanje in nehanje junakov, dasi ji kljubujejo, davni greh staršev, ki se mora maščevati na potomcih, zlokobno orožje, staro bodalce na steni, tajnostmi napetost skozi vso igro in vrhu tega težki resnobni troheji v dikciji, to vse vzbuja v gledalcu tisto ubranost, da čuti z junaki in se boji "zanje. A pesnik je dodal se več. tla dejanje ne ostane samo grozna povest: resne, težke misli izraža v vznesenem pesniškem jeziku, in tudi slovenski prevod je ohranil pesniški značaj iz-Airnika. Pil je to večer na umetniški višini. Z veseljem čestitamo vodstvu na lepem uspehu, radi priznavamo skrbno režijo, predvsem pa izrekamo zasluženo priznanje igralcem, ki so znova dokazali, da znajo v resnem stremljenju za dovršenostjo nuditi našemu občinstvu res umetniški užitek. G. N u č i č je imel svoj veliki večer. Vemo. da ima izborne igralske zmožnosti, vendar nam je v svojem Jaromim podal veliko več kakor smo pričakovali. Skozi vseh pet dejanj protagonist, v najrazburljivejših prizorih od prvega, ko pribeži kot speha-na zver v zavetje k Borotinskim, ko najde tam svojo nevesto, ko ga zasle-cle ces. vojaki, ko se mora Berti razkriti kot ropar, ko izve. da stari Ro-leslav ni njegov oče, pač pa da je svojega pravega očeta Borotinskega smrtno ranil, do zadnje scene v grobnici, ko se ob krsti Berte mrtev zgrudi. — vseskoz je svojo težavno, tudi fizično na]»orno vlogo izvrstno igral, ue. živel je v njej. To ravno ga je včasih zavedlo, da je v strastni razburjenosti prestopil meje glasovne umerjenosti. Ne manj izborna družica mu je bila gospa Borštnikova kot Berta. Vso vrsto afektov, ki vznemirjajo mlado žensko srce, od viška sreče do globin nesreče, je izražala s finim pojmovanjem naturalistiške igre. Ob mrtvaškem odru svojega očeta je bila prava umetnica v mimiki. Stari Borotinski, g. D r a g o t i -novic, je bil mož na svojem mestu-* zavedal se je kot grof svojega aristokratskega značaja v govorici in kretnjah, nikjer ni pretiraval, dasi je slutil, kaka usoda visi nad njegovim rodom. In prababica [ Ce jo omenimo ] k »slednjo, ni zadnja. Ni lahka stvar igrati vlogo, ki je motiv vse grozne povesti. Cim tajnostnejši, čim bolj molčeči so njeni nastopi, tembolj mora znati vladati vsako kretnjo, vsak pogled, vsak korak. Gospa D a ni 1 o-v a jo je igrala dostojno umerjeno, tudi njena maska je odgovarjala podobnosti z Berto. O drugih sodelujočih izpregovorimo, ko bomo poročali o reprizi. Vobče so gg. Danilo, Bnkšek in Toplak ugajali, zadnjemu le priporočamo, da pazi na jasno izreko, saj mu slovenščina dokaj gladko teče. — Hiša je bila razprodana in vladala je v njej tista razpolo-ženost, ki dviga človeka nad topo vsakdanjost.
»Svoboda«, glasilo narodno-na-prednega dijaštva, ki izhaja sedaj v Ljubljani, ni pogodu klerikalcem, zato so uprizorili ljuto gonjo proti temu listu z namenom, da bi ga na ta ali oni način uničili. Zavedajo se prav dobro, da bo klerikalizmu med dijaštvom prav kmalu odklenkalo, ako se med njim razširijo napredni dijaški listi. Na vseh zavodih so agitatorji, ponajveč razni klerikalni profesorji na delu, da bi preprečili, da bi dijaki ne dobili v roke »Svobode«, dočim delajo z vsemi sredstvi na to, da bi med dijaki čim najbolj razširili glasilo klerikalnega dijaštva »Zoro«. Cele kupe »Zore« se vsak me-sec brezplačno razdeli med dijake, da bi se jih s tem pridobilo za klerikali-
zem. In res jih je mnogo, ki se s čitanjem tega lista dado omamiti, da se prilagode klerikalnemu mišljenju. Ako si hočemo med dijaštvom ohrani ti krepko napredno strujo,nam je treba poseči po istem sredstvu. To pa je mogoče samo, ako narodno-napredno občinstvo izdatno z gmotnimi sred stvi podpira »Svobodo«. Zato pozivamo vse naprednjake, ki jim strankarska stvar ni deveta briga, vse n a p redne č i t a 1n i c e , b r a 1n a in druga d r u š t v a , naj se naroče na »Svobodo« in jo podpirajo s svojimi prispevki. Naročnino in vse eventuvalne prispevke je pošiljati na uredništvo »S v o b o-d e« v Ljubljani, Knaflove ulice št. 5.
Društvo c. kr. davčnih uradnikov direktne davčne službe na Kranjskem
je imelo včeraj dopoldne v salonu hotela »Ilirija« svoj   ustanovni občni /bor, ki ga je otvorit predsednik pripravljalnega odbora  davčni upravitelj g. Obla k.   Pozdravil je vse navzoče,    predstavil    oblastvenega zastopnika mag. pristava   g. G u t n i -k a ter dejal, tla so se davčni uradniki direktne davčne    službe    na Kranjskem sklenili    združiti v društvo, ki ima namen   pospeševanje gospodarskih, strokovnih in s 1 u ž b e n i h z a d e v c. k r. d a v č-u i h      u r a d n i k o v direktne d a v č ne    s 1 u ž b e.     Položaj teh davčnih uradnikov je posebno zadnji čas jako žalosten, ker po sedanji službeni razdelitvi ne morejo postati ne le nikoli samostojni uradni voditelji, ampak tudi ui kak njih kolega njih predstojnik,   temveč   so brezpravno podrejeni najmlajšemu koneeptnemu praktikantu ter jih označujejo kot same »pomožne t'unkeijonarje«. Razen tega jih premeščajo nazaj k davkarijam, kadar se gotovim gospodom zdi potrebno. (Ogorčenje). Nato se je vršila volitev odbora, ki se je takoj sledeče konstituiral: predsednik davčni upravitelj g. Josip O b 1 a k , tajnik davčni asistent g. Rajko M 1 e j n i k . blagajnik davčni   oficijal   g. Vinko X e il e 1 j k o , odbornika pa sta davčni asistent   g. Ivan Hočevar in davčni   oficijal   g. Ivan   L a v r i č. Preglednika računov sta gg. D a m -j a n in O z i m i č. Za tekoče leto se je določila udnina z 2 kronama, za prihodnje pa 6 K.   Neadjutirani davčni praktikant je se sprejmejo   zastonj v društvo, adjutirani pa plačajo do 300 goldinarjev letno po 1 K. Pri slučajnostih se je sklenilo, da postane društvo član centralnega društva v Linču in potom tega član osrednje zveze društev avstrijskih državnih uradnikov na Dunaju. Soglasno je bila nato sprejeta peticija na  finančno ministrstvo za ureditev službenih razmer davčnih uradnikov direktne davčne službe:   Personalne razmere davčnih uradnikov   direktne   davčne službe oziroma merodajnih  finančnih oblasti se urede, da se ali 1. osnuje za nje lastna   enotna    uradniška skupina (konkretualni status) ali   2.   da se uvrste    davčni     uradniki direktne davčne službe v njih službenim poslom bližje stoječo   vrsto finančnih računskih uradnikov. (Ad 1. Nanovo osnovana uradniška skupina bi obsegala štiri najnižje einovne razrede in bi se uvrstila ena desetina uradnikov v VIII. in po tri desetine v IX., X. in XI. čin. razred.   Praktikantje, ki bi dokazali, da so dovršili srednjo šolo z maturo, bi se mogli sprejeti le do petine vsega uradniškega statusa. Vojaški certifikatisti naj bi ne imeli nobene pravice do uradniških mest. Ad 2. Ako se uvrste davčni uradniki direktne davčne   službe v vrsto finančnih računskih uradnikov, bi   se moralo pri teh seveda temu primerno povišati število osobja    v    smislu preje označenega    tretjinskega razmerja.) Vsak praktikant bi moral prebiti tekom enega leta kot strokovno skušnjo ali skušnjo iz  državne računske* vede ali pa izpit, ki bo obsezal tisto tvarino kot svojeeasni davčnonadzor-niški izpit.      Službena mesta naj bi se tako uredila, da bi se za vodje samostojnih davčnih referatov določili le taki konceptni uradniki,  ki stoje najmanj v istem činovnem razredu z najstarejšim   ne juridično izobraženim uradnikom uradniške skupine, ki se ima na novo ustanoviti oziroma računske stroke dotičnega davčnega referata ali   dotičnega   oddelka. — rradne ure naj se urede tako kot pri konceptni h uradnikih dotičnega urada. Govorilo se je končno zaradi upokojitve dosluženih    davčnih uradnikov, glede česar se združi društvo z društvom ostalih davčnih uradnikov. Zoper nameravano namestitev davčnega    upravitelja     K 1 o p t s c h i -tseha, ki je nekod na Štajerskem, za davčnega revizorja na Kranjskem se je naj odločnejše   protestiralo in sklenilo storiti vse korake, da se ta namestitev prepreči. (O tej stvari bomo   še   govorili!)   Ko se je izrekla končno še zahvala gg. predsedniku in tajniku za njuno dosedanjo požrtvovalnost, je g. O b 1 a k zaključil zborovanje. Službeni jezik v društvu je v prvi vrsti slovenski in se korespondira   samo   s predpostavljenimi oblastvi nemški.
C. kr. davkarija v Celju. Piše se nam: Po odredbi z dne 1. avgusta t. 1. imajo vse davkarije, odnosno dosedanje glavne davkarije, imeti dvojezičen napis: »C. kr. davkarijski in depozitni urad«. — Kolikor nam je znano, nabavile so si ta napis že vse davkarije, celo ona v — Mariboru; le c. kr. »glavna« davkarija v Celju imaše danes vedno samo-nemški pečat z napisom: »K. k. H a u p t s t e u e r a m t C i 1 1 i«. — Sedanji vodja davkarskemu uradu v Celju, g. H a s e a b u h e 1 , se je kazal doslej še vedno kot objektiven uradnik, zato tudi upamo, da se bode davkariji v Celju pravočasno oskrbel napis, oziroma pečat, kakršen mu po postavi gre!
»Društvo svobodomiselnih slovenskih akademikov »Sava« na Dunaju, naznanja, da se je odbor za tekoči zimski tečaj sestavil sledeče: Predsednik: iur. Mate Suhač; podpredsednik: phil. Evgen Vavken; tajnik: iur. Vit. Feod. Jelene; blagajnik: iur. Dragotin Vrečko; knjižničar: iur. Ciril Pavlin; arhivar: tech. Franc Debevc; gospodar: iur. Franc Steinbauer; namestnika: vet. Anton Šok in iur. Viktor Durini; pregledni ki: phil. Rado Pavlic, phil. Franc Stopar in phil. Ivan Knaflič. V legi-timacijski odsek so se izvolili: phil. Evgen Vavken kot načelnik ter iur. Ludovik Muha in vet. x\dalbert Večaj.
»Slovensko akademično društvo Adrija v Pragi« si je na I. rednem občnem zboru dne 26. vinotoka za zimski tečaj izvolilo sledeči odbor: Predsednik: tov. stud. iur. Fran Semrou, podpredsednik: tov. stud. iur. Lev Brunčko, tajnik: tov. stud. phil. Fran Šlibar, blagajnik: sov. stud. iur. Mirko Minatti, knjižničar: tov. stud. techn. Janko Mačkovšek, časnikar: tov. stud. iur. Janko Prijatelj, gospodar: tov. stud. iur. Anton Dobni!;: namestnik: tov. stud. iur. Mirko Dežela in preglednika: tov. eand. iur. Franjo Lipold in tov. cand. iur. Ivan Kavčič.
Šopek jagod, nerazcvetelib, cvetoMb, zelenih in zrelih, natrganih na 983 m visokem hribu pod Triglavom, nam je poslal prijazen gospod iz Koprivnika. Hrib je mestoma tako bel od cvetočih jagod kakor spomladi. Kaj takega v sedanjem času in tako visoko je v resnici nekaj redkega in izrednega, ljubeznivemu po-šiliatelju pa srčna hvala za krasen šopek.
Talilo za rešitev življenja v
znesku 52 K 50 v je dobil Ivan Zupan v Kranju, ker je rešil smrti Antona Kozla ravno tam.
Orožen prizor se je primeril 1. t. m. zvečer na brzovlaku, ki odhaja ob pol 6. iz Ljubljane proti Trstu. Na Rakeku je namreč vstopil v brzo vlak nekoliko pijan kmet in pričel, kakor je že kmetska navada, j ako glasno govoriti in tudi zabavljati na sopot iike. Nekemu Nemcu je vsied tega kri tako zavrela, daje potegnil nabasan samokres iz žepa ter ga nastavil kmetu na prsa, kličoč: Stili gestan-den, windischer Tr ottel. Vinjenega kmeta je to tako razburilo, da je potegnil nož in ga nastavil Nemcu na grlo. Bil je to grozen trenotek. Kdo ve, kaj bi se bilo zgodilo, da niso priskočili sopotniki in spravili nasprotnika narazen. V vagonu je seveda nastala silna zmešnjava. Nekdo je potegnil za silosov, na kar se je vlak ustavil in je preteklo precej časa, predno je nadaljeval vožnjo. V Postojni je kmet izstopil in bo gotovo kaznovan, surovi Ne-meo — ki je brez pravega povoda potegnil samokres in je glavni krivec, pa je mirno nadaljeval svojo pot. Izstopil je v Št. Petru, kjer ga ni nihče nadlegoval, dočim je g. posta-jenačelnik v Postojni kmeta koj iskal z orožnikom. —L —
Zastop zdravstvenega okrožja novomeškega je v svoji seji dne 28. oktobra imenoval g. Ludvika Kal čiča iz Novega mesta za oskrbnika tamkajšnje bolnice cesarice Elizabete, in uradnika zdravstvenega okrožja. Da se za to službo primerno izvežba, poj de meseca februarja v Line v tamošnjo bolnico v prakso.
Legar v Banjaloki razsaja se
vedno in se nam tozadevno piše: V kratkem času smo izgubili tri gospodinje, ki so zapustile otroke. Najstarejša med njimi je imela komaj 26 let. Reči se mora, da so bile vzorne gospodinje in baš najlepše ženske v onem kraju. 261etna Uršula Ložar iz Zapuž je zapustila 5 otrok, med katerimi je najstarejši komaj osem let star. Razdrt je zakoD, ki se je vedno postavljal v zgled. Sestra umrle je najbrž tudi za legar jem bolna in je mati osmerih otrok. V obeh hišah se je naselil obup. Županstvo razglaša sicer ukaze predpostavljenih oblasti, toda za te ukaze se nihče ne zmeni. Ljudje se norčujejo is vsakega, kdor pred to boleznijo svari in pojasnjuje njeno nalezljivost. Prebivalci kontu-n aciranih krajev hodijo od vasi do vasi, po trgovinah in uradih, da je
za vse kraje velika nevarnost. Res sta že v sosedni občini dve osebi oboleli za legarjem in se je ta bolezen zanesla že tudi čez Kolpo. Ali ne morejo pristojne oblasti ničesar ukreniti zoper to morilko?
Iščejo ae pliće. Na pustni ponedeljek letos ob pol 6. zjutraj je na postaji Lesce padel z vlaka neki popotnik ter se poškodoval. Ker sedaj toži železnico, potrebuje nujno priče. Zato prosi osebe, ki so vstopile v omenjeni vlak v Lescah ali v Žirovnici, naj se oglasijo pismeno ali osebno pri Franu Demšarju na Jesenicah št. 95
Umrl je v Hrastniku Fr. vitez Gosleth, solastnik kemičnih tovaren v Hrastniku in v Celju.
Strelski in kegljavski klub Hrastnik-Dol11 si je izvolil za prihodnje leto sledeči odbor: gospod Avg. Ludvik, načelnik; g Ferdo RoŠ, podnačelmk; g. Jak. Rainer, tajnik; gospica Mioi Sorčan, bla-gajničarka; gosp Anton Ver daj, orodjar; gg. Aut on Gnus in J o s. Roš, namestnika. V društvu se zbira narodna hrastniška inteligenca.
Zlati krit mariborskega stolnega kapitlfa je ukradel 74ietni Franc T r č e k, ki je bil okoli 30 let cerkovnik v mariborski stolnici. Stvari so prišl na sled, ko so rubili Trčka za neko terjatev in našli med drugo drobnarijo tudi omenjeni križ. Trček se je izgovarjal, da mu je križ z verižico podaril rajni kanonik dr. Križanič pred svojo smrtjo. Ker pa dr. Križanič ni imel pravice podariti tega križa, TrČku niso verjeli njegovega zagovora in pred mariborskim sodiščem je bil obsojen na 4 mesece ječe.
Slovensko umetniško razstavo V Trstu je posetil predsednik tržaškega višjega sodišča ekscelenca Gertscher ter se napram predsedniku „Slov. Čitalnice" g. GabrijelČiču zelo pohvalo izrazil o razstavi. V petek so si ogledali razstavo tudi ljubljanski župan in drž. poslanec Ivan Hribar, obč. svet. Šubic in magistratni ravnate j Vončina ter nakupili 8 do 10 umotvorov za ljubljansko galerijo slik.
Se jo je pravočasno dobil. 29. januarja 1903 je bila v Trstu oddana dopisnica, ki je dospela ravno 26. oktobra 1907 v roke naslovljenca v Gorici. Vsled malomarnosti poštnega uradnika v Gorici je ležala dopisnica na goriški pošti ves Čas.
KokOSli tatovi. V Vrtojbi na Goriškem je tekom zadnjih let izginilo na stotine kokoši, ne da bi kdo vedel, kam so prešle. Zdaj so aretirali fanta Ivana Mermoljo in Josipa Donatellija, ki sta glavna izmed mnogih ondotnih kokošjih tatov.
Za vratno le umoril vKukujev-cih na Hrvaškem kmet Laz o Goj-dašič kmeta Štefana Grgi če -viča 16. oktobra 1904. Storilca takrat niso mogli dobiti. Zdaj se je pa Gojdašič sam nevede izdal.
Meteor, mesečni pregled. Minuli mesec vinotok je bil zelo topel, pa zato tudi zelo moker. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Celsijevih stopnjah: ob sedmih zjutraj 11 1°, ob dveh popoldne 16 5°, ob devetih zvečer 13 1°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 13 6°, za 3 2° nad normalom; največ 21-7" dne 9., najmanj 6 7° dne 12. — Opazovanja na tlakomera dado 735 3 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 0 7 mm pod normalom; najvišje 7439 dne 12. zjutraj, najnižje 728 0 dne 17 zvečer. — Mokrih dni je bilo 19, padlo je pa 335 1 mm dežja; največ 82 7 mm dne 4. — Nevihto smo imeli ob petih, meglo ob devetih dnevih. — Trajna jugozahodna sapa je prinesla veliko toplote s seboj, srednja dnevna temperatura je vedno brez izjeme nor-male daleč presegala, vladala je večinoma velika soparioa ter provzro-čila mnogo nalivov;2 barje je bilo dvakrat preplavljeno. — Tekočega meseca listopada pride luna dne 9. proti poldne v zemljino obližje.
Nerodnež. V soboto zvečer je bil v gostilni na Žab jaku št. 3 dimnikar Fran Šetina tako neroden, da ga je moral gostilničar postaviti pod kap. Med tem je Šetina podstavil gostilničarju nogo, vsled česar je ta padel in so znatno poškodoval. Na to je pa Se-tina začel gostilničarja obdelavati s pestmi, ter ga je tudi na očesu poškodoval. Zadeva se bode obravnala prA sodišču.
V Trstu so prijeli nekega človeka, ki si je nadeval kar štiri imena. Pravil je, da se piše Saša Ncbogatov, Dragutin Maric, Vaso Miiadovič in Karel Dulava. Navedenec je lansko leto prinesel iz Ljubljane mnogo perila, kakor spodnjih hlač, nogovic in drugo, kar je najbrže kje izmaknil. Ker je okradenec neznan, naj se izvoli zglasiti pri mestni policiji, kjer imajo tudi aretovančevo sliko.
Tatvina« Delavcu Antonu Struni je bila včeraj s skladišča na Dolenjskem kolodvoru ukradena nikljasta žepna ura z verižico, vredno 8 K. Tatvine je sumljiv nek mlad fant.
Zatekel se je rjav pes z dolgo dlako in dolgim, košatim repom, kateri ima tujo znamko. Lastnik ga dobi pri pravniku g. Alfonzu Mencingerju na Dvornem trgu št. 3.
Pozna kresnica. Prijatelj našega lista nam poroča, da je snoči ujel Na Prulah kresnico. Res pozen pojav.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z Južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 97 Macedoncev, 50 Bolgarov, 60 Hrvatov in 20 Slovencev. 22 Macedoncev je prišlo iz Koroškega, 40 Hrvatov iz Prusije, 90 Lahov se je odpeljalo pa iz raznih krajev v svojo domovino.
Izgubljene in najdene reči. Fran Strežek je izgubil 30 K denarja. — Gdč. Edita Perhavčeva je izgubila bankovec za 20 K. — G. Jakob Poto-kar je izgubil zlat prstan, vreden 10 kron. — Ga. Marija Senkova je izgubila denarnico, v kateri je imela bankovec za 20 K. — Na Južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden črn moški klobuk, dežnik, brivska garnitura, bankovec za 10 K in belo pregrinjalo. Terezija Požgajeva je izgubila za 1 K znamk. Neka g-ospodie-na je izgubila zeleno ročno torbico, v kateri je imela okoli 15 K denarja, neka dama pa zlato zapestnico, vredno 80 K.
* Drobne novice. Shoda avstrijskega učiteljstva na Dunaju se je udeležilo 300 delegatov, ki so zastopali 50 000 učiteljev.
— Zaradi nenravnih orgij v Op a vi je bil obsojen brambovski stotnik Cnlepek v trimesečno jačo in na izključitev iz armade. Čevljar Schaier je dobil osem, mesar Moscha pa šest mesecev ječe.
— Finančna kriza v Ameriki Ker ni dobiti gotovega denarja za izplačevanje delavcev, so samo v Njujorku zadnje tedne industrijska podjetja odpustila 60 000 delavcev.
— Potres v Bunari. V mestu Karatagu je podsutih 2500 delavcev.
Telefonsko m brzoJauno ooročilD
Dunaj 4. novembra. Cesar je včeraj ob 11. sprejel v posebni avdi-jenci ministra zunajnih del Aehren-thala. Danes ob enajstih je bil pri njem v avdijenci ministrski predsednik baron Beck. Avdijenoa je trajala poldrugo uro. Baron Beck je poročal cesarju o splošnem političnem položaju in o ministrski krizi. Pojutrišnjem sprejme cesar ogrskega ministrskega predsednika dr. Wekerleja in Še enega ogrskega ministra, najbrže Kossutha.
Dunaj 4. novembra. Ministrska kriza je znova stopila v akuten stadij. V poslanskih krogih se govori, da bo demisioniral nemški minister-rojak Prade. Njegov naslednik postane nemški agrarec Pes oh k a.
Dunaj 4. novembra. Nemški minister rojak Prade odstopi Se tekom današnjega dne, in sioer 1. radi tega, ker poveri baron Beck poljedeljski portfelj vodju Čeških agrarcev Prašku; 2. pa radi tega, ker je baron Beck stopil že v dogovor z vodjo nemških agrarcev P e s c h k o , da mu odda portfelj nemškega ministra-rojaka.
Dunaj 4. novembra. Vlada predloži parlamentu v jutrišnji seji proračun za 1. 1908. in Šestmesečni proračunski provizorij.
Dunaj 4. novembra. Znani češki rodoljub grof Jan Harraoh slavi danes svojo osemdesetletnico, dunajski nadškof kaidinal G r u s o h a pa svojo sedeminosemdesetlet-nioo.
Praga, 4. novembra. Včeraj so imele češke stranke konference o političnem položaju. Mladočeška stranka se je izrekla za to, naj dr. Pacak še nadalje ostane v kabinetu, dočim se glede dr. Fofta ni sklenilo ničesar de-finitivnega. Staročehi so se izrekli v istem smislu; obenem so tudi razpravljali o kompromisu pri bodočih dežel nozborsk i h vol i t v ah.
Praga, 4. novembra. V češki agrarni stranki vlada veliko nesoglasje radi stališča, ki ga naj zavza-ni«' stranka napram vladi. Ena skupina zagovarja oportunitetno politiko napram vladi, druga skupina pa zahteva ostro opozicijo proti Beckove-imi kabinetu zlasti v zadevi nagodbe.
Belgrad, 4. novembra. Vesti dunajskih listov, da pride ministrski predsednik Nikola Paši č te dni v Pešto, so n e r e s n i č n e. Pašić ostane v Belgradu in ne misli čisto nič na potovanje v Pešto.
Petrograd, 4. novembra. Car N i-k o l a j otvori osebno III. gosu-darstveno dumo s posebnim prest o 1 n i m govorom.
St u t ga rt, 4. novembra. Arhitekt K a i s s je ustrelil svojo ženo, svoje 3 otroke, svojo met reso in samega sebe. Vzrok groznega dejanja ni znan.
Berolin, 4. novembra. Zdravstveno stanje ruskega ministra zunanjih del Izvolskega se je toliko zboljšalo, da se bo že v nekaj dneli lahko vrnil v Petrograd.
i
zob
povzroča otrokom mnogo neprilik. V olajšilo jim je Scottova emulzija Sc o 11 pospešuje tek, donaša moč in zdravje in deci daje
Bele in močne zofcčKe
Scottova emulzija je tako dobra in sladka, da jo vsi otroci uživajo z zadovoljstvom in veseljem, uravnava prebavo, miri Živce in otroci kakor odrasli po n|ej mirno spe. 1»
Izvirna steklenica
2 50 vin.
Pristna samo s to znamko — ribičem — kot jamstvenim znavom Scoftovega ravnanja!
Naprodaj po vseh lekarnlcah.
Pri otročjih boezmh
potrebujejo se Cesto kisline preganjajoča sredstva m zatorej opozarjajo zdravniki zaradi mi lega vplivanja svojega na
katero radi zapisujejo pri želodcev! kislini, škrofeijnih, krvici, otekanji žlez i. t. d., ravno tako pri katarih v sapniku in oslovskem kašlji. (Dvornega svetnika L6schner-ja monografija o Giesshfib'-Slatini.) 54—7
mteorolofjtoo poročno.
v»tf merita; »t*.    Bzodcjt «r*čni tLa> 710 ti mtat
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-Ju in Petru Lassnlk-u in v vseh lekarnah, večjih Specerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah
Da se izognejo   podtaknjen j u, se
prosijo p. n. konzumenti „Ma tlo ni j 6 ve Giess-
hflbler" da si dajo originalne steklenice giess-hiiblske slatine odpirati pri mizi pred svojimi očmi in da pasjjo na zamašku na vžgano znamenje*
Borzna poročita
Ljubljanska
,/ir*dltM bank« v Ljubljani"
Uradni kurzi dun, bon« 4. novembra t
J atai •*>««<
m mafefca 4rw*U »rebrna renta
avttr. kronika renta.
.   zlata       • . •grška kronska renta zlata
, »osojilo del. Kranjske ju!*/, posojilo mesta Spije? 4*t£*/«      • ■ Zadar
4*V>« bos.-herc. železniške
Sposojilo 1902  .   . -teška dež. banka k. * 9     t. c % zast pisma *gal. de i hipotečne banke . . peat. kom.  k a. z
ff> U P'   •  • • 19% zast. pisma Jnnersi hranilnice.... zast pisma ogr. etw; dež. hranilnic« . .
«%•/• «• P>» °8r- hiP- »ar Šr*V/t obl. ogr. lokaln* ii i        leznic d. dr.    . .
aDt čeike ind. ban*« Ja. prior, lok. teltz. Trst
P Pore«.....
4*?t prior, dolenjskih z*i. K arior. jui. žel. kup. V: avstr ^oe za te« a •
iracn.
imat od L 1660'/, •
9    od L 1864 .   . .
š ttzske......
.    žem. kred. 1 earis^c
•grške hip. banki-j    B    srbske a tr«. HK -tursk«...»
w««**e . . .
da 8S 57 20 S 5 95 U4 1P> 92 66
109 90 9775
110 40 99*30
97 60 96
26 10;
S9 -101*80 97 -
9675
98-7!
98-5' 99 7{
39 En
E8i80 9920
gotika
jendHna *
lavoniOske a
Krakovske ,
ljubljanske ,
Avstr. rdeč. krii« .
Ogr.     »      » ,
Rudolfov« ,
fetleburske a
Ifenaiskc kom. m
97 40 96 15
114 3s
92 75 110-0
U8 75 110*60 \0C-8
98 60 96 50
96- 60
106*--i. 2 80
98 -
97- 76
99 71
99-5C
99 7« 291 80
10
kžne Železnice .  . ♦ . Državne železnic« Avsrr.-ogrske ban*?*« d«"** *.vr*tr. kreditne ban** verske     m . Zt*roos'e*isk* „ freroogokop v Mos** <f»r»h Mjiiriskv; montan    . , P«ia$»ce žel. n»<t dr.   . . »vria Muranyi .... 7 r?>*>veijske prtir* rtr****** i*sir   orožne '*t* vm**«
C*4)Ml BtSdkvfV** £iJ-V»w
1 kr. ček« .
fH Franki    . .
j*> marke   . .
a-is-er<"-,»s . ■
Mfc<** • • • ,*4. v- fevas4i>^<^
J47 -£5i f>0
note? --
267 —
246 -97 F.b
»83 6* 19 65
439 — 9 50 93 — €075
6 25 68 -227 490 50
!49'50 649
1775-ftSl 7ft 743 50 ♦89 W 72T— 598 25
1628 -5S2-— 853 -458 141 50
IS 87 1915 zB-46 f 4 08 117-27 96-
IH4
i49 — S56x0 144-273 — 273 — 25?*-103'65 184 66 2166 445*-95'5J &9 -64-76 46 75 28 r& 72 — 231'-496 50
150-60 651
■ 785'— 692-75 744 50 2(0 60 726 599 25 639 -62V— 267'-4ei (0 143
1140 1918 23E0 24-08 117-47 96 28
1*54
6'
Jo a O ca	Oas o>>aao-»«t\ia	8tanje baroni etra.	i?; I* i s	Vetrovi	
2		737 4	lv-0	al. svzhd	|ob lačno
3.	T. «J,	734*»	90	si. vzh	megleno
	% p*?».	734 2	J2 0	al. jvshod	oblačno
	9. «T	"3^ 2	lt-2	ar. Bzah.	oblačno
t.	7. si	73*3	98	p.m.Bvshd	oblačno
. ;2 pop		738 7'	73	ar. avzhod	jaano
S'-"..'.nu predvčeraisnja to vderaidnja tempe-4&rurM : 8b' in K 4 ; norm,: 69° in b 6e fadavina 9   24 nrah 0*0 mm  in 0 0 mm.
Bernhard
n o f1
iiUU
prave pasme, 10 tednov star, se proda v Kolodvorskih ulicah 7. 9732
blagejoicar
išče službe v boljšo trgovino
Pouudht-  pod   „Ljubljana 18"
p<ȣte rcMtvnte. S7S4
s red t; je veliko je oddati za februarjev termin.
Poi?ve se v Slomškovih ulicah št 23 v L nadstropju 5735 1
Sprejme se v trajno delo tako) mlad
čevllorski pomočnik
in vajenec poštenih staršev.
Ivan Hamovi, Salo 19 pri LJubljani
Stalno služboi
dobi v Ljubljani in okolici 10, v vsakem političnem okraja po eden izobražen, /govoren mož, ki ohisknje vsako fctaorv vanje in pridobiva za dražbo in ćasoik denar — Ponndhe pod naslovom ,■Socialna vprašanja' na apravbištvo „S!ov. Nar da".
¥ Cigaletovih ulicah št. 3 v L nadstropju ae odda za majev termin
stanovanje
s 7 sobami in nritlklinami ali pa kot
tiuole stanovanj
s 4 in 3 sobami.
Več se i/ve. ,-,ri hišniku*   £732 1
(pritiiSno), pripravne za  čevljarja ali
krojača, se odda za februar 1908,
everjttial.34  te poprej. Pismene p«~.ondbe «a uprav. „Slov. Naroda- pod „HilŠer" 3683 - g
Stanovanj
s tromi sobami, pritiklinami in porabo vrta se odda s L februarjem.
Več ne iz-e v Kubnovih ulicah šta 23, II. nad str. 3731 1
M
a
M M m
2
a
i
w Jf». ft a r. tj i. it± :t»: l a r.
— umi ——— m11
-1 ^ * **
h
Pozor!
Pozor 1
Kouorna .Leon^
V Ljubljani 9T_«
na Starem t gu št. 30
vsak torek, četrtek in nedeljo
vso noč odprto.
Na razpolago je najnovejši ameriški biljard m elek-o  o   tričnl klavir,   o o
Z odličnim apoštovanjem
Leo In Fanl Pogačnik«
ki U
K
£& >*
N
ji M
*f
M
k*
w
M
<§> Spreten korespondent
kristjan, 23—26 let **tar» ceoženjen, nejn^cine iu slovenščine v g ^oru in pisari pop Jnoma zmolen, se sprejme v večji tvornici.
NHtarjčoe ponadbe 8 sliko in prepisi izpričeval p d „B 3308<c na naslov Baasenstein & Vogler, d. d Dunaj, I- 3728-1
obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnico, poselske sobo in z drugimi pritiklinami, se da takoj ali za februarjev termin v najem.
Kje, pove iz prijaznosti uprav ni&tvo ^Slovenskega Naroda". r718~2
Pristni dobri
brinjevec
Susgraveja originalne irske peči Najboljše in najbolj hranljive
trajnogoriltte peči.
Izredno dobra kurilnost. CenovnlKi zastonj.
CHR. GARMS Podmokli (Bodenbach)
3?.a -13     t»or«ica za Zalazne i»*c*.
TvornlSka zaloga pri ŠTEFANU   MAGV, v
Samo 6 dni
Havre-NewYork
Francoske prekomorske dražbe.
Edina nalkra|ia trta čez!
gazel, ?ariz, JCavre v ^meriko.
Veljavne vozne liste In brezplačna pojasnila daje za vse slovenske pokrajine
■nT'  samo  ^aH 4626—47
oblastveno potrjena potovalna pisarna
£jubljana      Dunajska cesta 18 Cjabljana
¥ nOTl aisl vyKaaetake posojilnice*4, nasproti gostilne pri ^Tlgovcn*1
60
se dobi pri
L ftBEHlKO I Spol ŽIŽKI.
Dne 7. novembra t L ob devetih Zjutraj se bo vrdila
javna dražba
pri žnpni cerkvi Sv. Krila pri Tržiču za agradbo novega pokopališča
^ProraČnDJeno je na 4000 kron.
Proračun  in načrti so razgrnjeni za pregled pri županu V Sebenjah
Pred dralbo mora v<iak pcnndnik vi t žiti varščino 10%» 36«—8
Županstvo Križe pri Tržiču
dne 23. oktobra 1907.
Žapan: Janez Fajfar.
i6
izurjenih šivilj
Več se izve pri gospe Mariji Pfundner v Kranju. 3704-2
Hiša
na prodaj
v Rožni dolini
pripravna za v*ako obrt, z VOČ sta nova O Ji in gostilno ter z lepim vrtom in stavbiščem.
Naslov v npravništvn »Slovenskega Naroda". 3730-1
Urnega
pisarja
Z lopo slov. in nemftko pisavo in že V V
takoj sprejmem. Plača po dogovoru in poskasn. Pismene ponudbe ali listine se ne vračajo.
Dr. Janko Jamšek
odvetnik v Litiji. 3729—1
1000 K nagrade.
Iz blagajnice stavbnega podjetništva Chierici Ticha v Kranju je bil v noči od 30. na 31. oktobra ukraden znesek 33.400 K, ki je obstajal iz bankovcev po 1000 in 50 K.
Darilo 1000 (tisoč) kron prejme tisti, ki najde pravi sled za storilcem.
«705-2
I
lf/Sx
RedNa prilika za nakup!
Prav lip posestvo v dvojezičnem industrijskem kraju na Koroškem, itvrsteo kraj za trgovca z glavnico, se zaradi starosti in bohbnosti proda z 1 sem živim in neživim inventarom. Sem spada poleg gozdov in zemljišč 10 objektov, med njimi gosHna, veliki veseliščni prestori i t. d. in y'a *e neizrabljena >odca opo£, vtlika i*k>ga pe-ka, dalje dober zaslužek s tovorno vožnjo za reč parov konj. Cecilna vredo. st 180.000 K.
Naslov pove upravmstvo „Sl-jvenskfga Nareda*. 37i0-2
O';--, kr, avstrijske    ^     državne železnice.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1. Odhod lx LJubljane laž. zaL:
/-OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, juž. žel., Gorica, d. ž., Trst, c.kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Celovec, Prago.
?07 ijut-aj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolf ovo, Straža-Toplice, Kočevje.
9'OS predpoldne. Osebni vlak v smeri: iesenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Prago.
! 40 prodpoldne.   Osebni  vlak v smeri Jesenice, Trbiž, Beljak juž  žel. Gorico drž. Žei., Trs drž. žeU Beljak, (čez Podrožčico) Celovec.
6 popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje.
i.4S popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel., Trst drž. žel., Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga. •tO £ veder. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo. Straža-Toplice, Kočevje.
f 35 ivecor. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, Praga.
v40 ponodl. Osebni vlak v smeri: ledenice, Trbiž, Beljak, juž. žel, Gorica)drž. žel.. Trst drž. žel., Beljak juž.^Žel., (čez Podrožčico).
Odhod Iz tijnbljane dri. kolodvori
/-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. a-00 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7 tO zvečer. Osebni vlak v Kamnik 'oso ponoAJ. Osebni vlak v Kamnik. (Sami ob nedeljah in praznikih v oktobru.)
oktobra 1907. leta.
Dohod v Ljabljaao jaž. žeL:
a-o8 zjutraj. Osebni vlak Iz Beljaka jui. žel., Trbiža, Jesenic, Gorice, Trsta.
8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
ii'io predpoidne Osebni vlan iz Prage* Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčico in Trbiž, Gorice drž. žel., Je*senic.
2-32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja.
436 popoldne. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel, Trbiža Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Gorice drž. žei., Trsu drž. žel. Jesenic.
O-0O zvečer. Oseb. vlak iz Pragr, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Jesenic.
8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, Straže-Toplic. Rudolfovega, Grosuplja.
8-40 zvečer. Osebni vlak iz Beljaka juž. žel., Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žeL Gorice drž. žel., Jesenic.
Iioo ponoči. Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Podrožčico) Trsta drž. žel. Gorice drž. žel., Jesenic.
Dohod v Llubljajie dri. kolodvor:
8-46 zjutraj. Osebni vlak iz Kamnika.
10*09 prodpoidne. Osebni vlak iz Kamnika.
O*1    zvečer. Osebni vlak Iz Kamnika. „6 ponoči. Osebni vlak iz Kamnika. (Samo ob nedeljah in praznikih meseca oktobra.)
(Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja evropejskem času.)
Ca far. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta.
Dne 4 novembra 1907.
Pieaiaa za april   . m 50 kg K 1S-79
BJ j  april   .   .   .   .   SO . 11*89
,   *Q     .8 5* Hlfti . 10-16 v vlije.
hSLAVIJH-
ragi.   -  -  - -
91,933.993*72 K.
ikodaa po raajniijia Škode eanjaje takoj   ia oajkalaataej*. majeolJaH  aiovea, koder aoakaje.
Iadajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pustoalemiek.
i
Laatnina ia tiak aNarodne tii carne9.
■šTeMBaTaaTBaTeTaMraaBi^
7764