TRST, petek 14. februarja 1958 Leto XIV. . Št. 39 (3884) PRIMORSKI DHEVHIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: ul. MONTECCHI it. t, II. nad. — TELEFON 93-»0* IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2* — Tel MALI OGLASI: 20 lir beseda. — NAROČNINA: mesetna 480, vnaprej; Četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir - Nedeljska: mesečno 100 lir, letno v* ~ Podruz- GORICA: Ul. S. Pellico l-II., tel. 33-82 — OGLASI: od 8. do 12.30 in od 15. do 18. - Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm 1000 lir - FLRJ: izvod 10, mesečno 210 din - Nedeljska: letno 540, polletno 270, četrtletno 135 din — Poštni tekoči račun: Založinisivc> i | , z_375 **• V Strini 1 stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tek. ra£. pri Komunalni barmi v ju j n - V Sele po umika francoskih okupacijskih čet je Burgiba pripravljen obnoviti razgovore V di barbarskega Kar ve j se tiče Burgibove izjavila v6 Tuniz*Ja ne bo Pr>-Ptane" rnostnemu svetu, če srea'1® ,sPrejme ameriško po-kroeika)ye’ se v tunizijskih Bur„j? ozN pripominja, da je itio „®.,s to izjavo mislil sa-Tuni,;: francoskih čet iz Predi n i- zadeve ne bi v prj,? 1 Varnostnemu svetu dovan; ru ameriškega posre-*°žba aredtem ko bo pri- ostaia _zaradi bombardiranju Bu ^red *em svetom. tatl t?1]1® je namreč v svo JCIJJ a , JlldUUCL v avu- Pouijaj,, nskem govoru danes *- da Tunizija vztraja vi za umik francoskih čet. Svečano je opozoril francoske oblasti, da bo tudi tunizijsko ljudstvo odgovorilo s silo na vsak oborožen napad. Pripomnil je, da je vedno pripravljen obnoviti razgovore s Francijo, toda šele po umiku francoskih čet. «Ce Francija hoče, naj bo bitka za evakuacijo krvava, se Tunizija ne boji. Ce bi francoske čete v Tuniziji skušale razbiti blokado, je dejal Burgiba, se bomo mi upirali z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago. Francija ve, ves svet ve, da je Burgiba pripravljen oditi v gore in boriti se s partizani, če bi bilo potrebno.« Zatem pa je izrekel upanje, da bo v Franciji prevladala zdrava pamet. Na zadevno vprašanje je Burgiba izjavil, da bi Tunizija umaknila svoj protest v Varnostnem svetu, če bi Francija sprejela posredovanje ZDA. Ker je Biserta važno oporišče za NATO, bi bil pripravljen razpravljati, da bi to oporišče pripadalo NATO. Razgovarjal bi se z državami, ki pripadajo tej organizaciji, izvzemši Francijo. Zatem je Burgiba izjavil, da je treba izključiti, da bi dovolili oskrbovanje francoskih čet, ker je treba to vprašanje rešiti z umikom francoskih čet. Burgiba je tudi povedal, da je tunizijska vlada obvestila delegate v Varnostnem svetu o svojem sklepu, da zahteva umik francoskih čet in da je opozorila Francoze na incidente, ki bi utegnili nastati, če francoske čete ne bi upoštevale blokade. Zatem je Burgiba izjavil, da bodo z razpravo o tunizijskem protestu v Varnostnem svetu povezane tri stvari; napad na Sakiet, umik francoskih čet in alžirsko vprašanje. Predstavnik tunizijskega državnega tajništva je danes zanikal trditve, da so tunizijske čete streljale na neko francosko ladjo, ki je skušala odpotovati iz Bizerte z ugasnjenimi lučmi. Dalje je izjavil, da je položaj na vsem tunizijskem ozemlju miren. Blokada francoskih postojank in policijsko nadzorstvo delujeta v redu. V izjavi, ki jo je objavil državni tajnik za zunanje zadeve, se opozarja, da še vedno veljajo ukrepi glede blokade francoskih čet v Tuniziji. Izjava pravi dalje; «V primeru, da bi francoske Okupacijske čete skušale kršiti te določbe, bi tunizijska vlada nastopila v okviru zakonite obrambe. S tem v zvezi odklanja sleherno odgovornost, ki bi utegnila nastati.« Izjava pravi dalje, da je tunizijski poslanik v VVashing-tonu obvestil Varnostni sve* o ukrepih tunizijske vlade, ki so bili sporočeni tudi francoskemu odpravniku poslov v Tuniziji. Prepovedano je; 1. sleherno premikanje francoskih okupacijskih oboroženih sil v Tuniziji brez pristanka Po angleško-grških razgovorili v Atenah taakarios in Hugh Foot *ta se včeraj sestala Nadškof je guvernerju poudaril, da je ciprsko vprašanje le 8por med Ciprčani in Angleži in ne med Grčijo in Turčijo, kol hi hotela prikazati britanska vlada 6‘U°obi?^ 13. — Danes je ° rena uradna izjava ^unanji 0fih med britanskim ^ Lin a m*nistrom Selwy-v V^iki °m *n grškimi pred-^ i V A*enah. Izjava pra-fc^osti Ll°yd prikazal ne-J®. CiPr ®edanjega položaja n *>ie r! ^ertal je različne Vidova,:k®tenh Je mogoče "biost; S le vztrajal pri a vseh .bhole in zmernosti t imeli raneh, tako da bo->?v hložn nap°ri za kako reši-?a®ji uspeha. Grški zu- L '® n,s!er Pa je obrazložil Vz, ,p°litika ieri£- temelji gr" tmJ«. zara^°-C.lpra- ln pa se n° Upošt zatenh je po s Pride a evatl ta načela, da «i®v Pr! e.0 kake rešitve. Ce-trt-fi® o ®ov°rih ni bilo so-rt„ck®h *,„nekaterih bistvenih so sta do°^stranskk'l!n' .razgovori v hrt-Oadalirt, nsf *n da bobkih stalil prouoevanje o- zuPanji minister B®don danyd se ie vrnil v nrik. ,nes proti večeru. rninistra priznala, °dhnrt„ Proti večeru > Lloyd°^ , Aten je Sel yd dejal, da je bil nev« razgovorov ti *aia arnosti sedanjega MIA , , - VV.JP 7„ K------ V*kl lahkr, , s.P°razumeva-či, Jorazum N v- Za oxnovo ‘itt? ie Usph -bl m°Kel re- C*1. zunani? ' . rekei bl‘- g-. hi ..ji minister InHa ‘Peti.’ Soče ‘‘‘ »islif da‘"vSlKri ey v take k da bi bilo 'Vorj *‘®USč ;?5?*tili gQvo'- vend0arkratkc,“ L'a Uiti k°ristiu 80 raz' toda mo-em času u- resi.n®{in bnare vlad in na 'ere 1 vPrašan° prisPavali k terp ‘?eie, je Jh' •1(nam neka' r<>či’. k®r laha dejal Lloyd, o K z® Shnr° Pos,ane P°d- bo nafnUmevani<1' ° Sn1 mim., Prej govoril z Cirt°r°{il e' Preden bo guve2® tim vladam. V^ožica bil® zbrana" ce- N kV' PohrUnarjtV ‘n fO- ^ rtPt*lskim,Ja ,Je. stražila M za pojasnitev čijo, kot bi hotela britanska vlada to prikazati z namenom. da položaj še bolj zaplete nato pa postavi Anglijo za razsodnika. Včeraj zvečer je imel Ma-karios dolg razgovor z voditelji grško-pravoslavne cerkva v Atenah. Po povratku v Nikozijo je guverner Foot zvečer sprejel voditelja turške skupnosti dr. Kučuka in ga obvestil o atenskih razgovorih. Ozračje na Cipru pa je precej napeto in Ciprčani se boje, da se bo pričelo novo obdobje trpljenja. Neko uradno poročilo javlja, da so začasno izključili 2fi() grško-ciprskih študentov učiteljišča, ker so odklonili podpis na izjavi, da se ne bodo pridružili nobeni akciji, ki bi se opirala na grožnjo ali na kak ultimat ali stavko. Delegacija SZDIJ odpotovala v Rim Iz Beograda je odpotovala v Rim delegacija SZDLJ, ki jo voda predsednik skupščino LR Srbije Veselinov. Med svojim bivanjem v Italiji se bo delegacija sestala z vod- ....................................................... Thompson se je vrnil v Moskvo z novimi ameriškimi predlogi Zadnjo Dullesove izjave no odstranile glavno oviro za konferenco najvišjih M°®'opjami 8al-> iz- uUoT ln MakI,rt0g0Vor med N01 Ure. Fom SOm tra' Nil d® se L1,1' Pufvm iz-k rr. 0 PolnJa- Hadškofom S* 0kU ‘Zrazn na Cipru K®Sofer®Uil red UPtakie’ ,,d® se K?™.1. ‘ 'J- ni Mm1'®1 r •j® Je, da . ■"'•Kovonn. * se l**hišljaia 1 br>»an*ka , r«zgovorih. ;«1 7 c*Per J?akar'os po- M*.*, i&f« KJLf® c da i!?kar>os i*V>kof .‘.per. V'n' je nato ter se od- stvom PSI, s katerim bo izmenjala poglede o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in o delavskem gibanju. Delegacija bo ostala v Rimu tri dni. Pozneje bo obiskala Florenco. Bologno, Turin, Milan in Benetke, kjer bo gost krajevnih organizacij PSI. Konservativci mislijo šc dolgo vladati LONDON, 13. — Med precejšnjim hrupom je danes voditelj laburistične opozicije Hugh Gaitskell na popoldan ski seji poslanske zbornice zahteval, da vlada takoj odstopi, ker so pri včerajšnjih nadomestnih volitvah konservativci izgubili sedež v Rochda-le. Gaitskellove besede so laburisti podprli z raznimi vzkliikii, medtem ko so konservativci nič manj na glas protestirali. Richard Butler, ki nadomešča odsotnega ministrskega predsednika, je odgovoril, da namerava vlada nadaljevali svojo naiogo se dolgo časa. Potem je dejal, da je bil laburistični kandidat v Rochdale izvoljen z manj kot polovico vseh glasov. tunizijske vlade, 2. dostop francoskih vojnih ladij v tunizijska pristanišča. 3 sleherno izkrcanje ali spuščanje dobav s padali; preletavanje francoskih vojaških letal nad tunizijskim ozemljem. »Poudariti je treba, da francoske čete niso niti ujetnice niti internirane. Vsak trenutek lahko zapustijo svoja središča im odidejo v pristanišča, da se vkrcajo in odpotujejo. V tem primeru je tunizijska vlada pripravljena nuditi vse olajšave za te operacije. Oskrbovanje bolnišnic in sanitarne evakuacije so redno zagotovljene. Tunizijska vlada je pripravljena tudi o-mogočiti sleherni umik osamljenih postojank v središča, ki so bolje preskrbljena.* Za jutri pa so po vsej Tuniziji napovedali peturno splošno stavko v okviru »dneva za Sakiet«. Jutri ob 16. uri bo na Burgibovem trgu veliko zborovanje, ki mu bo predsedoval državni tajnik v predsedstvu vlade. Tuniška splošna zveza dela pa je danes pozvala vse svoje člane, ki delajo pri francoskih vojaških podjetjih v Tuniziji, naj zapustijo delo nocoj opolnoči in naj se ne vrnejo na uelo vse dotlej, dokler ne bodo francosko-tuni-škii odnosi normalizirani. Takih delavcev je 3000 ali 4000. Francoski odpravnik poslov v Tunisu Jean Benard pa je danes izročil tunizijskemu ministrskemu podpredsedniku Ladghamu diplomatsko noto. katere vsebino je francosko poslaništvo v Tunisu sporočilo popoldne predstavnikom držav članic NATO v Tuniziji. Čeprav ni vsebina note znana, trdijo, da je francoski diplomat o-pozoril tuniško vlado na resen položaj, ki je nastal zaradi blokade francoskih čet v Tuniziji. Benard je baje tudi izjavil, da so s francoske strani poskrbeli vse mogoče, da bi preprečili incidente pri oskrbovanju teh čet. Ce pa bi do teh incidentov prišlo, bi po francoskem zatrjevanju vsa odgovornost padla na Tunizijo. Francoski predstavnik je dalje protestiral »proti izgonu francoskih državljanov z obmejnih področij. Tuniški odpravnik poslov v Parizu pa se je danes popoldne sestal z glavnim tajnikom NATO Spaakom, kateremu je izročil posebno sporočilo tuniške vlade. Poročilo, ki so ga objavili po današnji seji sveta NATO v Parizu, pravi da bodo člani tega sveta obvestili svoje vlade o zadnji francoski izjavi. V zvezi z ameriško ponudbo za posredovanje med Francijo in Tunizijo, je rečeno, da r icija ni pri morebitnem posredovanju pripravljena pristati, da bi se upoštevala morebitna .nteraaciona-lizacija alžirskega vprašanja. Francoski zunanji minister Pineau pa je danes namesto Gaillarda v narodni skupščini izjavil, da se Francija ne odpoveduje novim razgovorom s tuniško vlado. »Pripravljamo jasne predloge, je dejal Pineau. Ce bi jih tuniška vlada sprejela, bi lahko privedli do pomirjenja. Ti predlogi bodo obravnavali vprašanje varnosti meja in sporazume o skupni obrambi.« Zatem je Pineau izjavil, da ni mogoče začeti splošno diskusijo, dokler «tuniška vlada izvaja na Francijo nedopusten pritisk s paraliziranjem premikov francoskih čet in s kompromitiranjem varnosti francoskih državljanov«. Dodal je, da je francoska vlada Drugi Zolijev odgovor Bulganinu Santijeve kritike Tudi tajništvo PSDI ni zadovoljno z delom kongresa - Vodstvo KD bo spremenilo svoje sedanje mnenje o reformi senata? - Komisar v neapeljski občinski upravi (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Danes je bilo uradno sporočeno, da je vlada pripravila tudi dTUgi odgovor, ki ga je obljubila, na drugo Bulganinovo pismo. (Slede besedila sta se v teh dneh sporazumela Zoli in Pella. Vsebino pisma so sporočili vodstvu atlantskega pakta in ga bodo v kratkem poslali v Moskvo V pismu odgovarja predsednik Zoli na razne predloge drugega Bulganinovega pisma glede: sklenitve pakta o nenapadanju med atlantskim in varšavskim paktom, prekinitve atomskih poskusov, vzpostavljanja brez-atomske cone v Srednji Evropi in obveze velikih sil, da se ne bodo vmešavale v zadeve na Srednjem vzhodu. CJdgovor baje upošteva, po vsebini in po tonu razvoj, ki je v zadnjem času nastal glede postopka priprave sestanka najvišjih, na katerem bi morali razpravljati o omenjenih predlogih in vseh ostalih vprašanjih, ki bi koristila mednarodni pomiritvi. Odgovor vsebuje tudi načelo, naj bi se sestanek najvišjih pripravil po normalni diplomatski poti, t. j. brez prejšnjega sestanka zunanjih ministrov. Zunanji minister Pella pa je danes zopet imel opravka s dala francoskim oblastem Tuniziji navodila, naj bodo previdne. Pineau je podal svojo izjavo na zahtevo raznih poslancev, naj vlada podrobno obrazloži nadaljnji razvoj krize. Minister je izjavil, da bi bilo prezgodaj kaj povedati o novem razvoju. Pineau je nadaljeval,_ da «bi bilo nedopustno, če bi popustili, kar se tiče oskrbovanja naših čet. To je naloga, ki jo je treba izpolniti v takih pogojih, ki naj ne povzročijo intervencije tuniških oblasti. Upamo, da ne bo prišlo do resnih incidentov, in z naše strani bomo napravili vse, da jih preprečimo«. Pineau je zanikal tudi govorice, da se sredozemska flota pripravlja na odhod v Tunizijo. V zvezi z dosedanjimi fran-cosko-tuniškimi pogajanji je Pineau izjavil, da Tunizija s svojimi ukrepi proti francoski vojski krši načela, ki se jih je obvezala spoštovati. Končno je Pineau izjavil, da nota, ki jo francoski predstavnik izročil danes Burgibi, opozarja na resnost ustvarjenega položaja iiiiliiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmntiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Poziv AFL -CIO Eisenho werju naj prekine pomoč Franciji Izjava poudarja, da Francija nadaljuje kolonialistično vojno s pomočjo, ki jo dobiva od ZDA - Senator Humphrey zahteva od Francije vrnitev ameriških letal - Razgovori francoskega poslanika v ZDA o ameriškem posredovanju posledicami barbarskega napada francoskega letalstva na tunizijsko vas. O tem je namreč razpravljal s francoskim veleposlanikom Gastonom Pa-lewskim, ki se je vrnil s posvetovanja v Rim. Tudi danes se je nadaljevala živahna razprava o reformi senata. Nenni se je sestal z bivšim poglavarjem države senatorjem De “Njcolo, ki ga i-majo za strokoVnjaka v teh vprašanjih. Sestanek je bil v Neaplju, in po razgovoru je Nenni izjavil, da je bil razgovor koristen, ker je sedaj marsikaj pojasnjeno. Predvsem pa to. da je prišel De Nicola p.o pravni poti do istih zaključkov, do katerih je prišel Nenni po politični poti. »Sedaj, med drugim, ni več časa, da bi v celoti izvedli reformo tako kot jo je sprejela poslanska zbornica. Zaradi tega ostane edina rešitev, da se del sprememb briše. Po drugi strani pa bo De Nicola osebno posegel v razpra- MIAMI, 13. — Izvršilni odbor sindikalne organizacije AFL-CIO je danes pozval predsednika Eisenho-werja, naj prekine gospodarsko in vojaško pomoč, ki bi jo Francija lahko uporabljala v vojni proti alžirskemu ljudstvu. «Svet postavlja to zahtevo ob istočasnem obsojanju francoskega bombardiranja tuniške vasi Sakietj« Voditelji sindikalne organizacije poudarjajo v svoji izjavi, da je Francija zavrnila poizkuse OZN za rešitev alžirskega spora in nadaljuje svoj vojaški napad. Dalje poudarjajo, da zaslužijo Alžirci mirno izpolnitev njih zahteve za narodno neodvisnost. «Prišel je za našo vlado trenutek, dla uveljavi tradicionalno protikolonialistično politiko ZDA,« je dalje rečeno v izjavi izvršilnega sveta. «Taka ameriška pobuda je še bolj nujna, ker so francoski l 1 »11 1 loKlro r> a rl o 1 iav a 1 > Pa je iz-Prsi:,,;,.. skusije na lllusiie na Pa vprašanja. m,' i izkoristil Makarios, Podčrtal, ».-Čl i v,zgolj tirtz • Ciprča- ^‘10 ut Tur* MOSKVA, 13. — Ameriški veleposlanik v SZ Thompson se je nocoj vrnil v Moskvo po petnajstdnevnem bivanju v Washingtonu, kjer se je posvetoval s člani ameriške vlade. V krogih blizu ameriškega poslaništva ugotavljajo, da bo Thompson verjetno sporočil sovjetski vladi nove ameriške pogoje za sklicanje konference najvišjih, in to v smislu zadnjih Dullesovih izjav, da sestanek zununjih ministrov ni več nujen uvod za sestanek na najvišji stopnji. V washingtonskih političnih krogih gledajo sedaj z večjim optimizmom na možnost morebitnega sestanka na najvišji stopnji. Cinitelji, ki dajejo povod za ta optimizem, so; 1. Dullesova izjava, da za sestanek najvišjih ni več potrebna konferenca zunanjih ministrov; 2. prijateljski sestanek med Eisenhovverjem in novim sovjetskim poslanikom Menšikovom. Dullesova izjava se tolmači kot popustitev v primeri s prejšnjim ameriškim stališčem. Nekateri pa pripominjajo, da bi sestanek najvišjih utegnil biti še zelo daleč. Ro mnenju londonskih opazovalcev so se pogajanja med Vzhodom in Zahodom za konferenco najvišjih premaknila sedaj od pripravljalnih vprašanj na vprašanja, ki so povezana z dnevnim redom. V Londonu poudarjajo, da je bila z Dullesovo izjavo odstranjena glavna ovira za pogajanja o sklicanju konference. Vendar ni verjetno, da bodo zahodne države sprejele za konferenco dnevni red, ki naj bo omejen na devet točk, kakor je piedlagai Bulganin v svojem drugem pismu. Zato se bodo sedaj verjetno pogajali, da se dnevni red razširi z nekaterimi točkami, ki jih predlagajo zahodne države V Parizu, kjer tudi oelajo precejšnje tvire za sklicanio konference, poudarjajo da bi bilo potrebno o ameriških in britanskih izjavah ponovno razpravljati v NATO. Francosko 'uradno stališče je do sedaj bilo, Ja hi bilo treba konferenco najvišjih pripruviti s konference zunanjih ministrov. Dullesova izjava velja za važno spremembo ameriškega stališča, ki sledi stališču, ki ga je izrekel Mac Mil-lan v svojem pismu. Zato bi bila potrebna revizija tudi francoskega stališča. Ravna, telj za zunanjo putiko pri listu «Le Monde« An-drč Fontaine piše, da Duhe-sova izjava lahko velja kot nov korak h konferenci najvišjih. »Večina voditeljev NATO, pripominja, je že skle. nila, da se ne bo borila za kolonialisti lahko nadaljeval: v nemajhni meri drago vojno v Alžiru, s tem da so v veliki meri uporabljali ameriško vojaško in finančno pomoč, ki jo francoska vlada dobiva kot članica NATO.« Demokratični senator Hum-phrey, ki je član senatnega zunanjepolitičnega odbora, je danes v senatu poudaril. da je treba od Francije zahtevati vrnitev letal ameriškega izvora, ki jih je ta uporabljala pri bombardiran ju tuniške vasi. Demokratični senator Milke Mansfield pa je zahteval, naj ZDA podprejo predlog za razmestitev varnostnih sil OZN na meji Al-žira s Tunizijo in Marokom. Humphrey je izjavil, da je Francija letala «B-26». ki jih je uporabljala pri bombardiranju tuniške vasi, kupila v ZDA brez posebnih pogojev. Bombnike vrste «Corsai» pa so ZDA dobavile Franciji samo za uporabo v okviru NATO. Zaradi tega bi moral pred sednik Eisenhovver zahtevati od Francije, naj ta letala vrne. Humphrey je bombardiranje tuniške vasi označil za «proizvodnjo razgretih glav« in je poudaril, da je ta francoska akcija samo v škodo interesov Francije ter je dala «komunistom propagandno orožje«. »ZDA se ne morejo še dalje vedno strinjati s francosko kolonialno politiko in prišel je trenutek za od-krito izmenjavo misli s Francozi. Morali b' jim reči, da čeprav je težko zapustiti imperij. so nekateri načini, da se to napravi, ki so boljši od drugih. ZDA ne bi smele vec jemati iz žerjavice francoski kostanj v OZN. kar se tiče alžirskega vprašanja«. Mansfield P« je bombard: ranje označil za »dejanje blaznosti, ki ga je izvršila peščica neodgovornih«. Zahteval je. naj Združeni narodi ne mu dom a sprejmejo ukrepe, da preprečijo po-slabšanje po ložaja v Severni Afriki. ZDA Sakietu, v celoti potrjuje informacije, ki jo je objavil ameriški tisk. V svojem poročilu izreka ameri-šlri poslanik v Tunisu svojo »bol« zaradi mrtvih, ranjenih in zaradi uničenja, ki ga je sam ugotovil. Predstavnik je dodal, da ameriška vlada ni do sedaj dobila nobene zahteve za posredovanje niti od Francije niti od Tunizije. Francoski poslanik v Wa-sbingtonu Alphand je izjavil, da se je danes razgovarjal z ameriškim državnim podtajnikom Herterjem o možnosti a-m-riškega posredovanja med Francijo in Tunizijo. Alphand je izročil Herterju prepis note, ki jo je francofh-a, vlada poslala sinoči tunizij,.,.. vladi Po j-azgovoru je Ailphand izjavil, da sta s Herterjem govorila tudi o splošnem položaju v Tuniziji v' zvezi zadnjimi dogodki. Govorila sta tudi o možnosti ameriškega posredovanja. Toda ameriška vlada ni do sedaj formalno ponudila svojega posredovanja. Na razna vprašanja je Alphand izjavil; 1, Namen Francije je obnoviti pogajanja postopek. Edino sedanje na- _______________ . - sprotje je glede najbolj pri- bi morale podpreti v Zdru- mernega trenutka za koncesijo, ki jo je napovedal Dul-les.» «New York Times« pa piše, da se je možnost sklicanja konference poleti znatno povečala. in da je Dulles s svo. jo zadnjo izjavo odstranil zadnjo oviro za sklicanje konle-rence. Medtem poroča londonski «Daily Mail«, da so se britanski vojaški strokovnjaki iz. rekli proti načrtu Kapackega o brezatomskem področju it. to iz strateških razlogov. Svoje poročilo bodo predložil: Mac Miljanu, takoj ko se bo vrnil v London, Ženih narodih im z diplomacijo tuniško zahtevo za odškodnino. Predstavnik državnega de' partmaja White pa je na ’i. skovni konferenci izjavil, da iie Francija ah Tunizija želi ta ameriško posredovanje, me ra pobuda prhi z njiju strani. Zanikal je, da se skuša Fran-cija izo-ffinti °Ligovoiu ZDA o vprašanju, ali so letala Ki so bombardirala tuniško vas, dobavile ZDA v okviru programa za pomoč. Predstavnik je sporočil tudi, da poročilo, ki ga je piv slal ameriški poslanik Jones na podlagi svoje ankete v vseh nerešenih vprašanjih med Francijo in Tunizijo, ne da bi jih omejili samo na vprašanje umika čet. 2. Preiskava je ugotovila, da letala in bombe, ki so jih uporabili pri napadu na Sakiet-Sidi-Ju-sef, niso pripadala NATO. pač pa so bila izključna last Francije Na vprašanje ali namerava Francija razpravljati s Tunizijo o umiku francoskih čet, je Alphand odgovoril, da je njegova vlada pripravljena pogajati se s Tunizijo o vseh vprašanjih. Ukaz za aretacijo «mladih polkovnikov* DJAKARTA, 13. — Radio Djakarta je javil, da je šef generalnega štaba indonezijske vojske gen. Nasution dal aretirati štiri «mlade polkovnike«, ki so pripravljali upor na Sumatri. Rouault umrl PARIZ, 13. — V starosti *6 let je danes umrl Georges Rouault, eden izmed velikih mojstrov pariške slikarske šole. Bil je med ustanovitelji Salona d automne ter med najbolj značilnimi predstavniki fauvizma. vo v senatu in z bogastvom svojih pravnih in ustavnih argumentov onemogočil sleherno opozicijo«, je dejal Nenni. Socialistični prvak Mazaa- li je tudi danes nadaljeval razgovore s predstavniki raznih strank in sprejel socialdemokratsko delegacijo, ki sta jo vodila Simonini in Tanassi, ki je po razgovoru izjavil, da je z zadovoljstvom sprejel vabilo socialistov ter da sta s Simoninijem Mazzaliju obrazložila stališče PSDI; da je potrebno doseči sporazum z raznimi skupinami, da je PSDI za istočasne volitve poslancev in senatorjev in da je nemogoče sprejeti širšo reformo ter je zato možna le delna na podlagi znižanja kvoruma, kar bi nudilo verjetno poglavarju države razlog, da bi senat predčasno razpustil. Vse druge spremembe pa bi morale biti odložene. Jutri se bo Mazzali sestal s tajnikom republikanske stranke Reale-jem. Tudi demokristjansko vodstvo senatorjev je razpravljalo danes o reformi in tudi tokrat ni prišlo do nobenega zaključka, zato bo razpravo nadaljevalo. Ceschi je po sestanku izjavil, da mora krščanska demokracija upoštevati potrebe volivcev, kar »zahteva od nas, da se .izognemo nerazumnosti ločenih volitev.« Njihovo glasilo «Pono-lo» pa je danes objavilo članek, v katerem se kritizira Merzagorov predlog, naj se reforma omeji in na katerega so pristali levičarji. Vsekakor se ta kritika ne strinja s politiko Fanfanija. njegov namestnik Rumor pa je baje med Fanfanijevn odstotnostjo zavzel nasprotno stališče posredovanju Merza-gere ne da bi se prej pogovoril s Fanfamjem. Morda pa so nalašč sprožili te govorice, da bi opravičili spremembo stališča demoikristjanskega vodstva, ki je postalo te dni skoraj nevzdržno, da bi po Fanfanijevem povratku s-voie stališče urauno in javno spre-menili in pristali na predlog predsednika senata, ki »e strinja s predlogom socialistov. Socialistični senatorji pa še vedno nasprotujejo — tako kot Togliatti ~ predčasnemu razpustu senata, toda govori se. da bo Mazzali s svojimi pogajanji ublažil to njihovo stališče, ker jim bo verjetno postregel z dovolj prepričljivimi argujpenti. Na današnji seji so senatorji razpravljali o treh zakonih. ki se tičejo patentov za ;znajdbe v industriji. Dva zakonska predloga je predložila vlada, tretjega pa komunistični senator Montagna-ni glede obveznosti dovoljenj za patente. Razpravo bodo nadaljevali jutri o zakonskem predlogu za kinematografe Senatna komisija za pravosodje pa je odobrila zakonski predlog o spremembi določb o tisku v kazenskem zakoniku. Sprememba zadeva odgovornost odgovornega urednika, ker spričo moderne organizacije tiska odgovorni u-rednik nima in ne more imeti možnosti nadzorstva nad vsem. kar mora biti natiskano v njegovem časopisu. Pol-tajnik v pravosodnem ministrstvu je ob tej priliki poudaril. da zakonski predlog iiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiH Živahno polilično delovanje na Srednjem vzhodu Mogoče že danes sporočilo o jordansko-iraški federaciji Zveza ho imela skupen parlament, vojsko, zastavo ter zunanje in gospodarsko ministrstvo - V Siriji odkrit z denarjem dobro podprl komplot AMMAN, 13. — Iraški kralj Feisal in jordanski kralj Husein sta danes nadaljevala pogajanja. Iz uradnih virov prihajajo vesti, da lahko pride do sporočila o federalni zvezi med obema državama v prihodnjih 24 urah. Računa se, da bosta kralja s svojima delegacijama dokončala razgovore ta večer ali kvečjemu jutri dopoldne. List »Orient« v Beirutu objavlja poročilo svojega dopisnika iz. Ammana. Dopisnik trdi, da ovira, ki je za Jordanijo obstajala v tem, da je Irak član bagdadskega pakta, pravzaprav ne obstaja več. Iraška delegacija se je namreč sklicevala na dejstvo, da je pri egiptovsko - sirski združitvi določilo, ki govori, da vsaka izmed držav ohrani v veljavi sporazume, ki jih je prej sklenila s tujimi drž.ava-mi. Podobna klavzula bi se lahko sprejela v iraško - jordanskem sporazumu in bi dovoljevala Iraku, da ostane še naprej v bagdadskem paktu. V Ammanu pa se je proti večeru zvedelo, da bo kralj Feisal mogoče vzel v poštev izstop Iraka iz bagdadskega pakta čez 18 mesecev, ko ho treba sporazum obnoviti, če se bo jordansko - iraška federacija izkuzala kot dobra. V za meno za tako obljubo pa bi kralj Husein več ne silil iraškega kralja, 1 da izstopi iz bagdadskega pakta pred objavo jordansko - iraške združitve. Jordansko - iraška federalna zveza bo imela skupen parlament, vojsko, zastavo, zunanje ministrstvo in gospodarsko ministrstvo. Neko uradno poročilo danes javlja, da bo po proglasitvi iraško - jordanske združitve ukinjeno iraško pe-slaništvo v Ammanu in jordansko v Bagdadu. Vendar pa bosta obe kraljevini ohranili v OZN vsaka svoje predstavnike ter prav tako svoja diplomatska predstavništva v i-nozemstvu. Iz Ankare sporočajo, da bi bil proglas o združitvi Jordanije in Iraka v Turčiji z zadovoljstvom sprejet. Japonsko ministrstvo za trgovino z inozemstvom je sklenilo dovoliti izvoz orožja in razstreliva v Saudovo Arabijo. Določiti je treba le še nekatere pogoje. Sirski zunanji minister Šalah Bittar je prispel v Kairo, kjer se bo pomenil o vprašanjih v zvezi z združitvijo zunanjih ministrstev Egipta in Sirije. Radio Kairo je objavil, da so se pogajanja med jemensko delegacijo in egiptovskimi voditelji o pristopu Jemena k združeni arabski republiki zaključila. List »Al Rayaam» v Damasku je popoldne izšel v po- sebni izdaji ter objavil obširne podatke o imperialističnem komplotu, ki je bil.finansiran, kot trdi list, po ameriški službi in je stal okrog milijon dolarjev. Namen tega komplota je bil zanetiti v raznih pokrajinah Sirije oborožene upore, in sicer 21. februarja, to je prav na dan plebiscita o združitvi in izvolitvi Naserja za predsednika. Aretirali so več desetin oseb, ki so se davi ob zori pritihotapite v Sirijo. Pri njih so našli orožje, denar in važne dokumente, ki odkrivajo sodelovanje z «gospodarji» v Jordaniji, Libanonu in Turčiji. Ker še ni bilo dovolj, da so te ljudi spravili v Sirijo, so imperialisti tudi skoncentrirali na turško - sirski in izraelsko - sirski meji čete, da bi jih v prirneru potrebe zaščitile. Sirsko sodišče je objavilo razsodbo proti osebam, zapletenim v tako imenovani ameriški komplot. Bivši kapetan Allah Abu Mansur je bil obsojen na smrt, polkovnik I-brahim Husein, bivši vojaški ataše v Rimu, ter poročnik Mahmud Mehmed pa sta bila obsojena na dosmrtno prisilno delo. Vsi ti trije pa so odsotni. Poročnik Ahmed Hu-muk je bil obsojen na dosmrtno prisilno delo, drugih pet obtožencev pa na zaporne kazni in prisilno delo. samo uzakonja tolmačenje u-stavnega sodišča, ki se je leta 1956 izreklo za spremembo čl. 57 kazenskega zakona, tako da se bo odslej lahko odgovornemu uredn.ku pripisala razumna odgovornost, hkrati pa bodo zaščitene pravice državijanov. Zakon bodo v prihodnjih dneh predložili senatu. Poslanci pa so na današnji seji odobrili svoj notranji pro. račun. Zakladni minister Medici je odgovoril na včerajšnje obtožbe komunistke Lucian* Viviani zaradi škandala ENAL-Loterija, da znaša vrednost i-movine bivše G-IL (Gioventil Italiana del Littorio)-samo 32 milijard. Poslanci so odobrili zakon o pravicah sodnih nameščencev. Nato pa so razpravljali o spremembi zakonskega dekreta v zakon, ki zadeva obnovo devetletnih petodstotnih zakladnih bonov. Neapeljski prefekt je sporočil, da je predsednik republike razpustil neapeljski občinski svet in imenovan je bil izredni komisar, ki bo začasno upravljal mestno občino in ki je že nastopil službo. Vzrok razpustitve je neizvrše-vanje zakonskih obveznosti, kljub ponovnim pozivom. Monarhistični župan Lauro je i-menovanje komisarja obsodil, medtem ko je neki demokrist-janski svetovalec izjavil, da je bil ukrep nad vse nujen. Tretji kongres socialdemokratskega sindikata UlL je na zaključni seji sprejel splošno resolucijo o gospodarski in sindikalni politiki ter več resolucij o posebnih vprašanjih. Splošno resolucijo bodo objavili v prihodnjih dneh, druga resolucija pa obravnava vprašanja skupnega tržišča. Nadvse značilno je dejstvo, da je tajništvo socialdemokratske stranke negativno komentiralo delo kongresa UIL, češ da se je usmerilo na protidemokratično pot in da se je oddaljilo od «tradicije socialističnega italijanskega sindikalizma«. Tajništvo socialdemokratske stranke je kritiziralo tudi način glasovanja «z blokirano listo«, ki da je manj demokiaričen. Končno so v kro. kih tajništva poudarili, da bodo odnose med PSDI in UIL postavili na dnevni red zasedanja centralnega komiteja, ki bo 21. t. m., ko bodo ravnanje tajnika UlL Viglianesija kritizirali. Pomočnik generalnega tajnika CGIL poslanec Santi pa je poudaril, da so na kongresu UIL po eni strani hudo napadali socialistično stranko, po drugi pa ploskali Mala-godiju. »Mislili so, da se bodo razlikovali od CGIL s poudarjanjem preveč starega antikomunizma, od demokrist-janske CISL pa na podlagi antiklerikalizma, ki je preveč nov, da ne bi bil sumljiv,« je dejal Santi in poudaril, da antikomunizem in antiklerikalizem ne moreta biti značilnosti nel.ega sindikata. Glede socialnih zahtev pa kongre* ni določil konkretnega programa in tudi ni povedal, katera sredstva je potrebno uporabljati razen nadzorstva nad rojstvi, ki jih je omenil Matejev brat Giancarlo Matteot-ti, omejili so se le na nasprotovanje pogodbam v podjetjih in posebnim pogajanjem za državna podjetja, kar sta zahtevali CGIL in CISL in čemur nasprotuje tudi Confindustria. »Ce k vsemu temu dodamo še nov statut, ki prepoveduje obstoj posameznih struj in sindikalne volitve na podlagi več list, potem ujiravičeno trdim, da so na florentinskem kongresu demokracijo in sindikalizem resno zdelali,« je dejal Santi. Saragat in Treves sta odpotovala v London na sestanek vodstva socialistične internacionale, na katerem bodo razpravljali o poročilu preiskovalnega pododbora za Alžir in o poročilu pododbora za razorožitev in varnost v svetu. Rimski socialdemokratski mestni odbornik L'Eltore pa bo verjetno izključen iz stranke na predlog centralnega komiteja, ker ni podal ostavke kot je sklenilo vodstvo PSDI gpričo fašističnih in monarhističnih glasov, s pomočjo katerih je bil izvoljen demo-kristjanski župan Rima. A. P. Polagoma sc boljša stanje ponesrečencev v Miienchenu MUEaCHEN, 13. — Danes se je stanje Duncana Ed-wardsa, ki so mu presadili umetno ledvico, znatno zboljšalo. Od ranega jutra pretekle nedelje se mu je danes prvič vrnila zavest. Zjutraj je popil nekoliko mleka in spregovoril kako besedo. Neka ženska iz Floride, ki ima štiri ledvice, je izjavila, da je pripravljena odstopiti dve ledvici Edwardsu, če bi mu to lahko koristilo. Zdravniki pa so mnenja, da je malo verjetnosti v uspeh take presaditve, zlasti še zato, ker je Edward* tako oslabel, da bi bila operacija skrajno nevarna. Tudi Berryju se je stanje nekoliko izboljšalo in je nekoliko govoril Pilot Ra.vment je ic vedno pod kisikovim šotorom, čeprav mu gre nekoliko na boljše. Prav tako se stalno boljša »tanje Busbyja. PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 14. februarja 1958 Vreme včeraj; Najvišja temperatura 10, majnižja 8,7, zračni ; tlak 1025,9 se dviiga, veter 3 km ‘severozahodnik, vlaga 91 odst., nebo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 9,4. Vreme danes: Spremenljivo. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 14. februarja Valentin, Tine a Sonce vzide ob 7.10 in zatone ob 17.30. Dolžina dneva 10.20. Luna vzide ob 4.08 in zatone ob 13.43. Jutri, SOBOTA, 15. februarja Jordan, Dane Rešitev dolgotrajnega spora V Rimu so podpisali sporazum za delavce CRDA in arzenala Zvišanje prejemkov za akordno delo v CRDA, za zdravju škodljiva dela ter zvišanje nagrad v arzenalu - Vodstva podjetij so se tudi obvezala, da ne bodo rezala akordnih tarif Končno je bil včeraj rešen spor CRDA in arzenala, ki se je zavlačeval že toliko mesecev in prizadel tržaškim kovinarjem, njihovim družinam, obratom in splošnemu tržaškemu gospodarstvu veliko škodo. Po zaključnem razgovoru, ki se je predvčerajšnjim začel ob 17. uri in se zavlekel pozno v noč, je bil dosežen sporazum, ki so ga včeraj dopoldne podpisali na ministrstvu za delo. Danes ob 18.30 bo v Ljud-skčm domu v Ul. Madonnina zborovanje delavcev iz obratov CRDA in arzenala, ki ga organizira zveza kovinarjev FIOM. Člani delegacije, ki so se udeležili pogajanj, bodo poročali delavcem in jim obrazložili vse točke doseženega sporazuma. Enako zborovanje bo tudi v Miljah. Čeprav doseženi sporazum ne zadovoljuje stoodstotno zahtev prizadetih delavcev, pomeni velik uspeh enotne in vztrajne borbe tržaških kovinarjev in njihovih sindikalnih predstavnikov. Predvsem je treba podčrtati, da omenjeni sporazum omogoča izenačenje prejemkov tržaških kovinarjev z mezdami njihovih delovnih tovarišev v Genovi. Poleg tega pa priznava vlogo notranjih komisij, kar bo prispevalo k izboljšanju razmer in delovnih odnosov v podjetjih, o menimo naj še obljuno vlade in podjetja, da bodo vložili vse svoje sile za to, da bo ladjedelnici Sv. Roka v Miljah zagotovljeno neprekinjeno delovanje. Vsedržavno tajništvo FIOM in tržaška delegacija, ki je sodelovala pri pogajanjih sia včeraj izdali poročilo o doseženem sporazumu. Predvsem obveščata vse delavce, da je bil na ministrstvu podpisan sporazum za obrate CRDA v Trstu in Tržiču ter Tržaški arzenal in poudarjata, da je to uspeh enotne boibe delavcev, ki je trajala devet mesecev in jo je podpiralo vse prebivalstvo, Ta zmaga tržaških delavcev, čeprav niso bile sprejete vse njihove zahteve, naj pomeni začetek novih in boljših delovnih odnosov v obratih IRI, kar si FIOM in CGIL že doigo želita. Na podlagi včerajšnjega sporazuma, so kovinarji v Trstu in Tržiču dosegli: Za akordno delo, ki ga sproti ugotavljajo, povišek 10 lir na uro; za običajno akordno delo povišek 5 lir na uro; povišek 8 točk (približno 12 lir na uro) delavcem, ki delajo na odstotke; arzenalu (doklado za zdravju škodljiva dela bodo dobile tudi druge kategorije, ki delajo taka dela in ki je do sedaj niso dobivale); povišek 8 točk za produktivno delo v arzenalu, za neproduktivno (čuvaji, kurirji itd.) pa povišek 4 točk. predujem v znesku 15 tisoč lir, ki jih bodo delavci lahko odplačevali v obrokih. Za ladjedelnice Sv. Roka v Miljah so se podtajnik Delle Fave, člani vlade in vodstvo podjetja obvezali, da bodo napravili vse mogoče, da bo zagotovljeno neprekinjeno obratovanje. Glede vprašanja delavcev, ki delajo na odstotke, sta se obe stranki dogovorili, da se bosta o tem še pogovorili v septembru 1959. Vodstva podjetij so se obvezala: da ne bodo rezala tarif; da ne bodo postavljala nobenih meja za dosego večjih zaslužkov; da bodo vsake tri mesece sporočila povprečje običajnega akordnega dela in akordnega dela, ki ga sproti ugotavljajo. Notranjim komisijam priznavajo pravico posredovanja v primeru sporov. NA POBUDO INCA Javno zborovanje upokojencev INPS V nedeljo ob 10.30 bo vi kino dvorani »Aurora« javno zborovanje upokojencev INPS ter njihovih vdov in otrok, ki ga organizira ustanova INCA. Predsednik Ernesto Radich in ravnatelj Alceo Lucchesi bosta govorila o novem zakonu za pokojnine INPS, zlasti pa o povišanju minimalnih pokojnin, o povišanju vseh drugih pokojnin, o pokojninah vdovam, o upoštevanju vojaške službe ter drugih izboljšavah, ki jih določa novi zakon. Stvari, o katerih bodo govorili, so velike važnosti, zaradi tega priporočamo vsem prizadetim in njihovim svojcem, naj se zborovanja udeležijo, da si bodo na jasnem, kako bo sedaj z njihovimi prejemki in kaj naj napravijo, da bodo dobivali pokojnine, ki jim po omenjenem zakonu pri-tičejo. Omenimo naj še, da se vsi lahko obrnejo na urade omenjene ustanove na Korzu Ita-lia 29, kjer bodo brezplačno dobili potrebno pomoč in pojasnila. Sestanek izvršnega odbora Prof. Luzzatto-Fegiz ostane predsednik trgovinske zbornice Člani izvršnega odbora so ugotovili, da so vse sekcije potrdile predsednikovo poročilo Sinoči se je pod predsedstvom prof. Luzzatta Fegiza sestal izvršni odbor tržaške trgovinske zbornice, na katerem so najprej prebrali zapisnike zasedanj sekcij, ki so podrobno proučile poročilo predsednika, ki ga je imel na zasedanju pokrajinske gospodarske konzulte 24. januarja. Člani odbora so ugotovili, da so sekcije potrdile to poročilo, kot ga je že potrdila konzulta in izvršni odbor na seji 3. februarja. Poleg tega so sekcije na svojih sestankih izrazile prošnjo, naj prof. Luz-zatto Fegiz ne vztraja na svoji odpovedi s predsedniškega mesta. Prof. Luzzatto Fegiz je nato izjavil, da upošteva veliko odgovornost, katero mu nalaga toliko ponovnih izjav zaupanja in izrazil upanje, da to zaupanje dele tudi oblasti, ,iim,iiiiiiiiiiiiii«iiiiii!Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinii»iiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiHiiiiii»iniiHiiiiiiniiHiiii»iniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii»iii»iii*imiiiii|iiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiii|i,ii,,iiniii»iiiiiiini Nadaljevanje procesa, ki ga je sprožil Pagnini Izpovedi prič neovrgljivo dokazujejo da je «Guardia Civica» služila nacistom ki so ga na predsedniško me- sto imenovale. S tem sestankom izvršnega odbora trgovinske zbornice je torej — vsaj z moralne plati — rešeno vprašanje predsednika trgovinske zbornice, ker je velika večina članov ponovno tudi na formalen način izrazila dosedanjemu predsedniku svoje zaupanje in to v odkriti polemiki z lokalnimi demokristjanskimi krogi, ki so v zadnjem času predsednika ostro napadali. Formalno ob- prt-i občinski blagajni v Ul. Nordio 11. -«»- Identifikacija obešenca Vest o tragični najdbi obe-šenca v gozdu pri Boljuncu je brala tudi družina Pernich, ki živi v begunskem taborišču v Padričah, skupaj s 27-letno snaho Margerito Jerman in dvema vnukoma, 4-letno Marijo in Darijem, ki ima komaj dva meseca. Takoj so staja sicer še vedno možnost, j se ustrašili; kaj, če gre za Pugninijeve priče skušajo dokazali, da je bivši nacistični župan celo pomagal antifašistom, kar pa se tem pričam ni posrečilo Tožba, ki jo je bivši »podesta« izza nacistične okupacije Trsta odv. Pagnini sprožil proti dr. Brunu Pincherlu, je pripomogla le, da se je in se še bo ponovno razpravljalo o tragični dobi tržaške zgodovine, to je o obdobju nacistične okupacije. V ospredju te razprave bi morala biti dr. Pincherle in odgovorni urednik »Lavorato-ra», ki je objavil del Pincher-lovega govora na komemoraciji v Rižarni. Toda dr. Pin-cberle se je spremenil iz toženca v tožitelja in potem ko je predložil sodišču zadostno gradivo z obširno dokumentacijo, katero je tudi ustno zelo prepričevalno obrazložil, se je umaknil na zatožno klop in ostal ves čas ob strani. V ospredje pa je stopil pod težo dokumentacije tožitelj odv. Pagnini, ki je skušal pobiti izjave političnega nasprotnika. Demagoških izjav ni manjkalo, še posebno ko je prevzem mesta «pode-stata« opravičeval s «patrio-tičnimi« nagibi. Bivši «podestž» je hotel prikazati, da ni zakrivil nobenega zločina in da krivda za nacistične pokole, za deportacije, za streljanje talcev in za nasilja nad prebivalstvom ne pade nanj. Sicer tega ga Pincherle nikoli obto- nove tarife s 55 odstotki . m dr. --------------- poviška od prejšnjih za zdrav-i ževal; toženec vztrajS na tr-ju škodljiva dela v CRDA in ditvi, da je Pagnmijeva od- IIIHIIIII Hill IIIIII HI III Mili II IH UMIH,II „„l,„„l IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII Hlinil milim mil, S sinočnje seje dolinskega občinskega sveta Borštanske poti bodo asfaltirali v Prebeneg pa napeljali telefon Odložena razprava o občinskem proračunu - Odobrene prodaje in nakupi zemljišč Na sinočnji seji dolinskega občinskega sveta so svetovalci po čitanju zapisnika najprej odobrili nekaj sklepov občinskega odbora, ki so precejšnje važnosti. Tako so o-dobrili sklep, da se asfaltirajo poti skozi Boršt, za kar bm do porabili skupno 8.U82.000 lir. Dela bodo izvedena v o-kviru SELAD, za kar je bilo odobrenih 6 milijonov lir, o-stanek pa bodo vzeli iz sredstev, ki so ostala iz lanskega finančnega poslovanja. Prav tako so odobrili sklep, da se napelje telefon v Prebeneg, kar bo veljalo 912 tisoč lir ter da se porabi 20.000 lir za plakate ob vinski razstavi, ki bo tudi letos v Dolini. Zupan je nato poročal, da je upravni odbor sestavil gospodarski načrt za leto 1958-59, ki predvideva za 81.600.000 lir javnih del. V načrtu je nekaj gradbenih del, predvsem gradnja dveh stanovanjskih hiš in poslopja, v katerem bi bila delavnica vodovoda ter občinsko skladišče; dalje vodovodne napeljave, kanalizacija ter ureditev, razširitev in asfaltiranje nekaterih občinskih cest. Tudi ta gospodarski načrt je bil soglasno sprejet oziroma potrjen, v naslednji točki dnevnega reda bi moral občinski svet razpravljati o letošnjem občinskem proračunu. Zupan je že začel s poročilom, ko se je oglasil svetovalec Aleksander Purger in načel vprašanje davkov, ki je v zadnjih dneh povzročilo nemalo razburjenja in ogorčenja med kmetovalci dolinske občine. O-menjeni svetovalec je občinskemu svetu tudi predložil u-strezno resolucijo ter zahteval, da se razprava o proračunu odloži za en teden, dokler ne bo vprašanje davkov rešeno. O tej zadevi, kot tudi o ostalih resolucijah, ki so bile predložene občinskemu svetu v odobritev, bomo sprego vqrili v posebnem članku v jutrišnji številki našega dnev nika. Vsekakor je bila razprava o proračunu odložena, zato so svetovalci nadaljevali z ostalimi točkami dnevnega reda Potrdili so nakup 474 kv. m zemljišča last Antona Tula iz Mačkolj, na katerem so postavili vodovodni zbiralnik ter potrdili prodajo okoli 2.000 kv. m zemljišča boljunške srenje, na katerem bosta zgrajeni dve stanovanjski hiši INA-Ca-sa. Zemljišče bo plačano po pet sto lir kv. meter. Nadalje e bila odobrena prodaja ob-.inskih stez in poti ustanovi industrijskega pristanišča, ki so na področju, kjer bo zraslo novo naselje Sv. Sergija. Gre za skupno 5.907 kv. m zemlje, ki jo bo omenjena ustanova plačala po 100 lir kv. meter. Končno je občinski svet odobril tudi načrt za izboljšanje pašnika na Frankovcu, Na tem pašniku bodo uredili po-napravili napajališče ter ga ogradili, za kar bodo porabili 7.395.000 lir. Denar bo vzet iz izkupička, ki ga je prejela dolinska srenja za prodana zemljišča. Prihodnja seja dolinskega občinskega sveta bo sklicana vabilom. Huda prometna nesreča Ob 12. uri je vozil 74-letni Vittorio Pagan iz Ul. Ponze-ra * svoj »belvedere« po Ul. Battisti proti spomeniku Ros-setti in je na vogalu z Ulico Muratti podrl 65-letno gospodinjo Mario del Sonno poročeno Mimbeilini iz Ul. Udine 1. Zenska je hotela prekoračiti ulico, pa se je na sredi premislila, ker se je ustrašila nasproti vozečega tramvaja. Nenadoma se je obrnila in stekla nazaj proti pločniku, Pagan je naglo zavrl svoje vozilo, vendar je bilo vse zaman, ker se je z vso silo zaletel v žensko in jo podrl na tla. S taksijem so gospodinjo odpeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da se je resno poškodovala; razbila si je lobanjo, je v nezavestnem stanju in dobila udarec po levem sencu, zaradi česar so st pridržali prognozo. «»------ Aretacija tatu Policisti »o zaprli 44-letnega Umberta Deconija iz Ul. delle Docce 33, ker mora presedeti eno leto za rešetkami in plačati 90000 lir globe, na kat so ga obsodili zaradi tatvin. govornost političnega in moralnega značaja. Jedro obravnave in mislimo, da ni nobenega dvoma več, je, da so morali vojaki »mestne »traže«, ki jo je Pa-gnini ustanovil, hlapčevsko služiti nacističnim krvolokom, aretirati domačine, kot De Roso, jih izročiti SS-ovcem, da so jih streljali, in stražiti ter spremljati deportirance v nemška taborišča smrti. To dejstvo je včeraj potrdilo nekaj prič. Sergio Passin je videl obešene antifašiste v Ul. M. D'Azeglio, katere so stražili organi Pagninijeve straže. Bivši občinski svetovalec Franc Gombač je tudi videl obešen-ce v Ul. Ghega. Hotel je videti svojega svaka Justa Bla-žino, ki so ga Nemci obesili na stavbi Rittmayer, a agenti »mestne straže« so ga o-somo zavrnili. 20 dni prej pa so nacisti ustrelili na Opčinah njegovega drugega svaka Rudolfa, brata obešenega Justa. Tudi Nerina Ursini je izpovedala, -kako so jo aretirali agenti iz Ul. Bellosgua-r-do, ki »o jo odpeljali na poveljstvo SS-ovcev. Od tam so jo premestili v koronejske zapore, a vselej kadar je morala na zasliševanja k nacistom, so jo spremljali in stražili agenti Pagninijeve straže. Tudi v nemško taborišče so jo spremljali domačini v uniformi «mestne straže«. Dva sta bila celo v vagonu, kjer se je peljala Ursinijeva s skupino drugih deportirancev. Preds.; »Poznate morda kak obtežilni element proti Pagnini ju?« Priča- «On je bil poveljnik mestne straže. Tega ne smemo pozabiti«. Zanimivo pričevanje je bilo Silvija Pierazzija, ki je sodeloval -pri sabotažni akciji proti nemšlki garaži v Ul. M. D’Azeglio. Po uspelem napadu je zbežal skupno s sodelavci, a v Ul. Crispi je prišlo do spopada med tremi člani skupine in vojaki mestne straže Naslednjega dne pa so trije od sabotažne skupine že viseli. Njihova imena; Višini, Stocchi in Cerboni so na spominski plošči skupno z imenom De Rose, ki so ga obesili kmalu po atentatu. Mladeniče so aretirali člani Pagninijeve garde, ki so jih tudi mrtve stražili. Inž Atto Braun, ki je tudi stopil pred sodnike, je te preiskovalnemu sodniku izjavil, da Pagnini ni napravil ničesar da bi nacisti prenehali z’ represalijami. Včeraj je to potrdil tudi na vprašanje odv. Antonija, ki ga Je vprašal, če je Dil kdaj obveščen po odv. Pagniniju o datumih množičnih racij. Odv. Battaglia; «Ce je tako, potem je odv. Pagnini med zasliševanjem lagal, ko je trdil, da ni vedel, kaj se je dogajalo v mestu « Pagnini; »Ukazal sem častnikom, da me obvestijo o datumih aretacij in če je mogoče, da obvestijo tudi žrtve. Osebno sem preko prof. Pun-terjeve obveščal inž, Brauna o racijah«. Kasneje ko je prišla pričat prof. Marija Punter, sedaj stanujoča v Rimu, je tožilec predlagal soočenje z inž. Braunom. Do tega zaključka je prišel predvsem, ker je Punterjeva potrdila Pagninijeve izjave in dodala, da je Braunu preskrbela celo neizpolnjene osebne izkaznice, ki ji je dal odv. Pagnini. Sicer Pagniniju ni rekla, da bodo služile Braunu, katerega je poznal, a »podesti« je vedel, da se bo izkaznic poslužilo odporniško gibanje. Inž Braun je takoj pojasnil, kako je bilo z zadevo. Predvsem so bile izkaznice drUgih občin in zato njim niso služile, Ko je zaprosil za druge, izdane od tržaške občine pa so od njega zahtevali slike. Seveda to ni bilo mogoče sprejeti. Preko Punterjeve je ponudil odv. Pagniniju, da ga odpeljejo z avionom v Italijo pod pogojem. da s proglasom razpusti mestno stražo. Tega ni hotel storiti, Odv. Pagnini Je še prej odgovoril odv. Battagli, da jr da so ga izpu- napravil vse, stili. Pagnini je poklical v svojo obrambo na pomoč Luigijo Carniel vd. Slataper, ženo pokojnega Scipija, odlikovanega s srebrno medaljo, mater Scipija II. odlikovanega z zlato medaljo in teto dveh drugih odlikovancev. Ta bi morala pojasniti, da je Pagnini sprejel mesto župana v izključnem interesu mesta in da se je pozanimal za osvoboditev Stupar.cha, To je tudi potrdila in nato prepustila mesto bivšemu častniku mestne straže Umbertu Marconu, ki je naravnost hvalil tako formacijo, v kateri je med vojno služil, kot poveljnika odv. Pagninija. Marcona, ki je s privoljenjem (to on trdi) Pagninija stopil v stik s partizani, da bi preprečili medsebojne napade, so Nemci kasneje aretirali in ga poslali v Nemčijo. Tudi druge priče so hvalile odv. Pagninija, ki je bil prijazen, jih je vedno sprejel v svoji pisarni in stavil na razpolago, kot se je dogajalo prof. Roti, avtomobile, da bi rešil umetnine pred uničenjem. Odv. Stra-della je celo zapel «himno» delovanju te formacije in je rekel, da je celo obveščala ljudi o nevarnosti aretacije. Čudno se nam pa vseeno zdi, da se je kljub «obvestilom» Nemcem posrečilo spraviti tc? liko ljudi v koncentracijska taborišča. 29. aprila 1945. leta jih je Pagnini zbral na ra-portu in jih obvestil, da je prišel čas za izvršitev naloge za katero je bila straža ustanovljena. Naslednjega dne so imeli vsi znake CBN in so se do zadnjega upirali Jugoslovanom, pri čemer jih je kakih 50 padlo. Po besednem dvoboju med Braunom in Pagninijem, o ka terem smo že pisali in med katerim je Braun obtožil bivšega «podestata», da se ni zanimal za osvoboditev Ziganta ki je bil kasneje odlikovan z zlato medaljo za njegovo borbo v odporniškem gibanju, je v popoldanskih urah spregovoril Gustavo De Wonder-veid. Čokat in velik mladenič je bil za osebno stražo Pagniniju in ga ’ je spremljal povsod, tudi na večerje nemškimi častniki, ki so bili ob koncu pijani Obramba: »Zelo zanimivo!« Priča; «Da, a to je odvetnik delal zato, da bi od pijanih Nemcev dobil podpis za kak dokument.« priča je hotela dokazati, da so se člani osvobodilnega odbora res nahajali v Pagnini-jevi sobi na občini in je navedel ime Ercola Mianija. Ti sestanki naj bi bili aprila 1945. leta. Toda obramba ga je postavila na laž, ker je bil Miani že februarja aretiran. Pogassi; »Pa saj je prof. odv. Pagninija iz občinske pa,-lače.» Vneto zagovornico njegovega delovanja je odv. Pagnini našel v Marcelli Pugliese por. Kert, ki naj bi poslala po nalogu «podestata» darilne zavoje antifašističnim pripornikom v nemških taboriščih. Ko „e stopil v veljavo zakon o denarni pomoči družinam delavcev na prostovoljnem delu v Nemčiji, je Pagnini naročil, naj Puglieseva vpiše v te sezname tudi politične pripornike. Da bi dokazal, da to ni res, ,e odv. Pogassi ob koncu raz-srave predlagal imena prič, ti so bili v koncentracijskih taboriščih in njih družine niso dobile nobene pomoči. Niti družina Ruggera Spadara, pa čeprav je bila v prijateljskih stikih z družino Puglieseve. Sicer je sodišče odrezalo na kratko: kljub številnim zahtevam po zaslišanju novih prič, med katerimi bi moral biti tudi znani antifašist Ferruccio Parri, je sodni zbor sklenil zavrniti vse predloge in tako zaključiti zasliševalni del razprave. Danes zjutraj bi se morali začeti govori, a ni izključeno, da bodo odvetniki zahtevali in tudi dosegli odložitev razprave za nekaj dni da vladni generalni komisar imenuje novega predsednika, ker ima za to potrebno oblast in ker to zahtevajo demokristjani, vendar pa je tak ukrep kaj malo verjeten, ker bi zbudil prehud odpor ne samo gospodarskih krogov temveč celotnega prebivalstva. Izvršni odbor je nato razpravljal o še nekaterih drugih vprašanjih manjšega pomena. Odobrili so tudi za leto 1958 natečaj, na katerem bodo nagradili zaslužne delavce s 50 zlatimi odlikovanji. O-dobrili so način razdeljevanja prispevkov mizarjem za nakup lesnih Strojev in sklenili, da bo zbornica vstopila v konzorcij za letališče, katerega naj bi zgradili pri Ronkah. Žensko gibanje NSZ za proslavo 8. marca Odbor ženske sekcije Neodvisne socialistične zveze je tudi letos sklenil, kot je že tradicija tega gibanja, da priredi osrednjo proslavo 8. marca, mednarodnega dneva žena. Odbor poziva članice in simpatizerke, naj dajejo pobudo in naj se udeležijo enotnih proslav v občinah in vaseh podeželja. Zensko gibanje Neodvisne socialistične zveze bo s tem prispevalo svoj delež splošnemu gibanju naprednih in demokratičnih žena, ki se 1 borijo za emancipacijo in ena-1 > kopravnost žena v družbi, za mir in bratstvo med narodi. njih družinskega člana, ki je izginil že v soboto? Ta sum se je spremenil v tragično resničnost, ker so ga včeraj ob 11. uri identificirali v mrtvašnici. Bruno Pernich je doma iz Buj in je bil nekaj časa miličnik in je hotel že takrat napraviti samomor ter se je ustrelil proti srcu. Vendar pa so ga takrat rešili in je ostal pri življenju. Preteklo soboto je Bruno odšel v Trst, kjer je dvignil tedensko plačo zase, očeta in prijatelja. Ni bilo mnogo denarja — nekaj manj kot 15 tisoč lir — vendar pa se je s tisočaki v žepu počutil pogumnega in je pričel popivati, tako da je v nedeljo ob zori bil tudi v neki krčmi pri Sv. Ivanu, kjer je izpil mnogo vina in izgubil denarnico, v kateri pa ni bilo več denarja temveč le dokumenti. Sam, brez denarja se najbrž ni upal prikazati družini pred oči in se je zatekel v gozdič pri Boljuncu. kjer je napravil zanko, jo privezal na vejo in končal svoje življenje. SNG v TRSTU lldeča kapica vabi na UuMčo. v nedeljo 16. februarja v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdeiska c. 7 Pričetek ob 15.30 ! Maske zaželene. SLAVNOSTNI SPREVOD PRAVLJIČNIH LIKOV IZ MLADINSKIH PREDSTAV 1 Igra orkester «Veseli veter« Zagotovljene nagrade za najbolj originalne maske. Tople in hladne pijače, slaščice in okrepčila. Zvečer ob 20. uri v isti dvorani v-etelo- Kitarist Dario Gigli; 18.45 Ansambel Franco Russo; 19.15 K00" cert pianista Claudia GherbitBi 21.00 Simfonični koncert. KOPER 257 m, 1169 kHz Poročila v slov.: 7.00, 7.30, US), 15.00. Poročila v ital.: 6.30, 12-30- 17.15, 19.15, 22.30. fc) 5.00-6.15 i>n 7.00-7.15 Prenos BU 7.15 Glasba za dobro jutro; 12.00 Prenos RL; 12.00 Glasba P? željah; 13.40 Kmetijski nasyfj Sc o škropljenju breskev; Popoldanske melodije; 14.30 uje sipodarska oddaja: Letošnji 8 , spodarski načrti obalnega Pa- ' 14.40 Solistična, zborovska m « kestralna glasba; 15.10 Zabav glasba. Vabi članstvo SNG Prodaja vstopnic in rezerviranje miz za oba plesa danes in jut;i v Tržaški knjigarni Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37338 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. Društvo slovenskih srednješolcev vabi na pustni ples Izplačilo obveznic Prvega marca ob 11. uri bo na županstvu posebna komisija odredila, da se končno in predčasno izplačajo obveznice občinskega posojila, razpisanega leta 1916, Ob tej priliki bodo odredili izplačilo o-stalih 741 serij v skupni vsoti 7.410.000 lir, kar odgovarja 14,820.000 kronam. Obveznice bodo začeli iz-plačevati 1. septembra 1958' GLASBENA MATICA in DRUŠTVO SLOVENSKiH SREDNJEŠOLCEV viiudno vabita na iPLES iiiiinillili v torek, 18. februarja na stadionu «Prvi maj« z začetkom ob 21. uri. O Igral bo orkester solistov zabavnega orkestra Radio Ljubljana (B. Adamič) O Vabila in rezerviranje miz od sobote 15. t. m. dalje v Tržaški knjigarni m eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. ki bo v soboto 15.11.1958 z začetkom ob 21. uri v dvorani na stadionu «Pr. vi maj«, Vrdeiska cesta 7. Igral bo prvovrsten orkester. Vabljeni vsi! Rezerviranje miz v Trž. knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20. telefon 37338. 15.25 Domači pevci in JJP sambli pred mikrofonom; Po- jeta Dario in Darko iz Dolin« pri Trstu. 15.40-17.00 Prenos RL: 17.2* Oj melodije do melodije; 19 00 rr coske plesne melodije; 19.30-z*-Prenos RL; 22.40 Glasba za ko noč. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212.4 «“ Poročila: 5.00, 6.00, 7.00, J-j* 10 00 13.00. 15.00, 17.00. 1SJ ' 22-°°- i* 8 OS 5.00 Pisan glasbeni sporedi * Orkestralna matineja; 9.00 JV dijski roman — Roger V a Ji® j «325.000 frankov«; 9.20 10.10 Dopoldanski sport; zvoki; solistične glasbe; 11.00 Pesnil JJ 11.30 t* trie plesi raznih narodov; U dom in žene; 11.40 Igra vam . Dorka Skoberneta; 12.00 Švara; Tretja simfonija;, _ _ 1 ' di« Kmetijski nasveti; 12.40 Koro» narodne pesmi poje vokalni o«V iz Šentvida v Podjuni; 13.15 arije do arije; 14.05 Radijska so za nižjo stopnjo; 14.35 Nasi. pj; slušalci čestitajo in pozdravljaj, 15.40 Iz svetovne književnosti Bruno Brehm: «Skok v n«8® . vost«; 16.00 Koncert ob sur 17.15 Melodije iz filma ®^r~lidi jaz«; 17.35 Češki plesni »nsJVL igrajo; 18.30 Pesmi Alojzij« j. i io en r\mi.4incl/i rVHCOV" helčiča; 18.50 Družinski 20.00 Črnski pevec Bi>lly LCrf.j -- 20.30 Karnevalska noč; •»*:!. OČidaja o morju in pomorščak® 22.15 »Zvoki z juga«. TELEVIZIJA 18.3» 17.00 Spored za otroke; ,. Poročila; 18.45 Oddaja za žri** 20.30 Poročila; 20.50 «Caros«!>" 21.00 Goldoni in njegovih 16 vih komedij. zaradi proučevanja aktov. t.............. HHHHHHIU.HI.......................................................... I.HIIHiM..... Na ladji «Vicloria» med Neapljem in Genovo Pomorščak je zaradi srčnih tegob streljal na žensko in samega sebe Gre za 51-Ietnega Spartaca Semerara iz. Trsta, toda rojenega v Brindisijn - Tu ima ženo in dva otroka Med 19. rn 20. uro v sredo | stem vsaj v glavnih obrisih ie 51-letrvi ladijski kuhar Spar. ugotoviti vzroke za to krvavo - 1 dejanje. Zenska, ki je ločena od nekega Američana (in ima „ „ j ,_____ ____________ ni do Paladin v imenu CLN spodil ‘ Vendar se je posrečilo obla- taco Semeraro, rojen v Brin-diisvju toda stanujoč v Trstu, na ladji »Victoria« dvakrat ustrelil proti 31-letni natakarici Efroditi P a r a sco n dol o iz Pomigliana D’Arco (Neapelj). Nato je obrnil samokres proti sebi rn se ustrelili v sence. Streli njso . imeli smrtnih posledic, vendar pa so resno ranili žensko po obrazu in je tudi stanje ladijskega kuharja resno, tako da so si zdravniki v bolnišnici San Martino v Genovi, kamor je »Victoria« priplula včeraj, pridržali prognozo in oba takoj operirali. Zločin raziskuje dr. Lanzi, ki je do sedaj ugotovil, da je Spartaco Semeraro povabil natakarico v kabino na krovu «B«, ko je ladja zapustila Neapelj, katffbr je priplula n:-vožnji iz Siingapura. Kaj se je točno zgodilo v tej mali kabini, ni do sedaj znano, menda tri otroke), se je nekaj mesecev dobro razumela z ladijskim kuharjem, ki se je v njo vroče zaljubil. O tem lahko somimo na osnovi nekaterih pisem, ki jih je pustil svoji hčerki in policiji. Zenska pa se je 'Semerata nave ličala in je pretrgala razmerje, ki pa ga je hotel Semeraro na novo pričeti, vendar je naletel na odločno odklonitev. Izgubil je glavo ter pričel streljati... Spartaco Semeraro je rojen v Brimdisiju, Vendar živi že dolgo vrsto let v Trstu, kjer sta živela tudi njegov premi nuli oče :n brat. ki je utonil med vojno. Semeraro je v Trstu dva jr. el let živel z neko žensko, s katero sicer ni bil poročen, vendar ni bilo mnogo raalike, dokler ni spozn..l in »e zaljubil v sedanjo ženo Smrt starega mehanika zaradi zastrupitve s plinom Nevede je zadel s komolcem v drugo pipico plinskega štedilnika, tako da je začel uhajati plin, česar pa ni opazil Do tragične nesreče je prišlo včeraj v družini Ravasi-ni, kjer se je zastrupil s plinom 7fi-letni mehanik Oreste Ravasini, ki je stanoval skupno z ženo Marijo Majer in hčerko ter zetom v Ul. Orazio (i Zet je hudo bolan ter leži v bolnici zaradi česar ga je družina stalno obiskovala. Zena in hčerka sta hodili v bolnico popoldne, Oreste Rava; sini pa dopoldne. Ob 14. uri se je včeraj kot običajno vrnil domov in postavil na plinski štedilnik juho, da jo segreje, pri tem pa je po nesreči s komolcem zadel v drugo pipico plinskega štedilnika iu jo odprl tako, da je začel uhajati plin. Nato se je usedel za mizo in pričel čita-ti časopis. Smrdljivega vonja jio plinu ni začutil, ker ni izvedel le o eni aretaciji: to bil dovzeten za vonj ‘je Stuparicha, za katerega jel Ob 17.45 se je vrnila iz bol- nice njegova žena in ga našla sredi kuhinje mrtvega na tleh. Takoj je poklicala Rdeči križ in policijo, nakar je prišel na kraj nesreče še sodni zdravniški Izvedenec. Nič se ni več dalo napraviti in so predstavniki javne varnosti samo lahko še ugotovili, da je smrt nastopila med lo. m 17. uro in da gre za nesrečo ter nikakor ne more biti n' govora o samomoru. —** ----- V stanovanju je Pat*la S pridržano prognozo so sprejeli ob 8. uri na ortopedskem oddelku 76-letno gospodinjo Livlo Lunatelli vd. Hus-so iz Ul. G. Radovan 9, ki le povedala, da je padla na tla v stanovanju, ko je hotela sesti v naslanjač. Pri tem si je zlomila levu stegnenico. pri Sv. Soboti, kjer je imel nekako branjarijo, 3.000 lir in tri pare ženskih nogavic. Z odpiračem so tatovi vdrli med 4. in 1. februarjem v stanovanje Ida Garibaldija na Drevoredu 20. septembra. Mož je policistom povedal, da so mu ukradli 40.000 lir, ki jih je imel spravljene v omari v spalnici, «# -------- ODBOR ZA PUSTNO PRIREDITEV vljudno vabi na PUSTNI PLES, ki bo ♦ v soboto, 15.11. ♦ v nedeljo, 16.11. ♦ v ponedeljek, 17.11. in ♦ v torek, 18.11. v SKEDENJSKI KINO DVORANI z začetkom ob 21. uri. Igral bo izbran orkester. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. A D I O PETEK, 14. februarja 195» TRSI' POSTAJA A 7.00 Jutranja glasiba: 11.30 Brez- VERDI Danes ob 20.30 abonma C parter in lože ter A za 8 lerije, ponovitev opere 4*® fistofel« Arriga. Boita V i5' zasedbi. TEATRO NUOVO Jutri ob 21. uri: Georg ser: »David in Golijat*1 K«1’ Excelsior. 16.00; «Sedmi Cinemascope. E. Parker, Travers, Georg Samders. Fenice. 16.15: »Rdeči Cinemascope. Joel Mc Barbara Hale. Nazional«. 16.00: »Lepe, a M, Allasio, M. Arena. M. rotenuto. iu- Supercinema. 16.00: »Vesela naka«. Stan Laurel, u Hardy. .«491* Filodrammatico. 15.00: bandit«, G. Montgomery. *\ po-»Trst-Sangaj«. Gianni Dor' je pesmi iz sanrema t\& Grattacieto. 16.00: «lzt>irče«_.tpa činec«, Jerry Levvis, ^ Hyer. -jjH1 Arcobaleno. 16.00: #Zenska sanj«, Pat Bone, Terry l"uStn-clra »Dlan 16.00: «NOVe in nje«0 Urnik cvetličarn obvezno — drobiž od vsepovsod in Življenja in usode: «Carnillo Castiglioni«; 12.10 Za vsakogar nekaj- 12 45 V svetu kulture; 12.55 'Fantazija dunajskih motivov; 13.30 Glasba po željali; 17.30 pi.ešite z nami; 18.00 Mendelssohn: Simfonija št. 3 v a-molu; 18.35 Pevci lahke glasbe; 18.55 Slovenske instrumentalne zasedbe: 19.15 Znanost in tehnika: «Učinki mraza na žive snovi«; 19.30 Pestra glasba; 20,00 Spori; 20.30 Vokalne skladbe Frana Ger-biča in Antona Foersterja; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 21.45 Franz Liszt; Španska rapsodija; 22,00 Dante Alighieri: Božanska komedija; 22.15 Saksofonist Sil Auetin s svojim orkestrom; 22.30 Ravel: Bolero; 22.50 F-raimco Vallisneri s svojim ansamblom. Prefektura je odredila, da se urniik cvetličarn nekoliko spremeni in sicer ob delavnikih od ponedeljka do petka od 8.30 do 13.30 ur in od 15.30 do 19. ure; ob sobotah in ob dneh pred prazniki od 8. do 19.30; ob nadeljah od 8. do 13, ure. Od 1. junija do 31. avgusta se večerni urnik podaljša za pol ure, ...................... mu...................i.............i...i...i TRST 1. 11.30 Operna glasba; 12.10 Nove italijanske popevke; 13.20 Glasbeni album; 17.30 Strauss: Domača simfonija op. 53; 18 30 Astra Rojan. lov ŠČUK' Paperina družabnikov«. cesP Capitol. 16.30: »Sisl, ml*« |0f. rlca«, R. Schneider, techn (>» Cristallo. 16.00: (iPočuni« &rj, Ischii«, Isabelle Corey, M-A Cifariello, M. Arena. n» Alabarda. 16.00; »Počitnic' 0rO, Ischii«, Isabelle Corey, A Cifariello M. Arena. B|P Aldebarau. 16.b0: «Warljivo0K.u je«, J. Cotten in Eva »6 Ariston. 16.00; »Totd odneh" nadaljuješ«, , tff Armonia. 15.00: »OSS "7 tev«. Nov program reVI'''eio**’ Aurora. 15,00: «Toipa *n* C. Gable, Y. De Carlo. .)0n»! Garibaldi. 16.00: »lnterd^lj Police«, V. Mature, A. T. Hovvatd. Prepovedan mladoletnikom. p liti*' Ideale. 16.00: »Na svidenj«, Mario Lanza, Renato Cinemascope v barvah, ^vt. lmpcro. 16.30: «Tolpa a C. Gable, Y. De Carl«- »Spogledljiv«’^- ltaiia. 16.00; risa«, M. Allasio, R- Zadnji dan. M : «Kart»ginSJy|jt(4“ Moderno. 16.00: «is»ria*;'-|.| nje«, G. M. Camale, J-M. Allasio. Santo Dorio vd. Caucc-i. Ona je že imela iz prvega zakona sina Bruna, ki ima sedaj sedemnajst let. v zakonu pa se je rodila še hčerka Diana, k. ma sedaj sest let im bo šla oktobra v šolo. Družina je srečno živela, če seveda n« upoštevamo dolgih odsotnosti očeta, ki je pač bil kot mornar na morju. Vendar pa je ves ta čas pisal ženi lepa pisma in jo obiskal, kadar je bilo le mogoče. Vse to pa še je končalo oktobra, ko ga mec! dvakratnim pristankom ladje niti za božične praznike in bilo več domov. V pismih in brzojavkah je sporočil, da je «bolnn» .m pač ne more domov. V sredo pa je ob 14.30 dobila Doria Semeraro brzojavko, naj takoj odpotuje v Genovo. kjer se bo srečala z možem in je res ob 2L uri — to je le nekaj po usodnih strelih — usedla na vlak. Sin je sedaj pri stari materi, hčeri ka pa p n prijateljski družini. Male tatvine 7)1) VČERAJ DO DANES UIID8KA PROSI/ETA IzvrJnl odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo danes, 14. t. m. ob 1». uri na sedežu. V sredo je Giorgio Starec lz Ul. Miramare 337 prijavil policiji, da so njegovemu prijatelju Silviu Sossi.ju ukradli med 18. in 20. uro lambreto TS 5814, ki jo je pustil v Ul. Ferarolo. Statis Samardia je prijavil, da so ponoči ukradli tatovi iz barake begunskega taborišča rojstva, smrti in poroke Dne 13. februarja 1958 se je rodilo v Trstu 10 otrok, umrlo je 5 oseb, poroke so bile 4. POROČILI SO SE: slikar Albino Germani in gospodinja Eleo-nora Radiani, uradnik Bruno Da-pretto im prodajalka Maria Rosim, Šofer Silvano Pesco in prodajalka Giorgina Mattel, uradnik Agostino Galiottl in gospodinja Nitla Camziaml. UMRLI SO: 64-1 etnl Gtovamni Pietro Lantler, 72-letn! Giuseppe Moratto, 62-1 etn a Concetta San-vlnceiitt por, Golle&si, 81-letna Cornelia Zatateo vd. Morpurgo, 46-letmi Bruno Cocnpar. «»------- NOČNA SLUŽBA LEKARN Barbo-Carmel, Trg Garibaldi 5; Benussi Ul. Cavana 11; Al Ga-leno. Ul. S. Cillno 36 (Sv. Ivan); Alla'Minerva, Trg S. Frarvcesco 1; Ravasioi, Trg Llbei-15 6. Valute ——J 1 Milan Rim Zlati funt . . 5.900,— 6.000,— Marengo 4.700,— 4 900 — Dolar .... 623 — 627,— Frank franc. 126 — 129 — Frank Švicar. 144 — 146,— Sterhng . . . J 620.— 1.690,— Dinar . . » . 80,— 83,— SH ing . > i 23.50 24.25 Zlato .... 707,— 709,— Zah. n. marka 146,— 148 — S Marco. 16.00: «Satank, PJJ CP ki ubija«, J. Payne, n meron. Savona. 16.00: »Puščavsk' rtt>r James Mason, Richard Viale. 16.00. «Simdikat šča«, James Darren.^^ ga« Vltt, Venelo. 16.00: gl' rije«, Giulietta Mastna, rier, F. Marži, D- 15.30: »Pira«1 v*1' Nazzari. Belvedere. -------- mest a«. , o so - b Marconi. 15.00 - 17.20, 'i'ry «Gospodov zakon«, t* per, Dorothy Mc GUI"-kins. Masslmo 16.00: K1 Texasa», Audi« MurP"1 san Cabot. ,.nci --v Novo cine. 16 00: «7-ar0ČHicK V ti«, Silvia Koadna, ^ taglla. urit, Odeon. 16.00: »Vroča * po«- g beri Mite h um, J»n Radio. 16.00: »Istanbul«-; flf scope technicolor. Im Cornelle »orrhers, re, o- MALI OGLASI D PODI IZ FURNIRJA po 330 lit kv. tn — se prodajajo v Ul Gambim 3, + 19 t. °1, Sporočamo žalostno vest, da na® je dne l« po dolgi m mučni bolezni za vedno zapustila ljubljena KARLA PETKOVŠEK roj. GRBEC . Nepozabno pokojnico bomo spremili » #J mu počitku iz hiee žalosti. Ulica Ghega 15, da petek ob 14.30. Albert soprog, Srečko, Sergij sinova, Sonja hči, sestre, bratje, žet, snahe, -tri*"* Marij Grbec bratranec in Karmela z družinami ter ostalo "-01"0 Trst. Rtnnjel na Krasu, Buenos Aires, 14.111 195"' PRIMORSKI dnevnik — 3 — 14. februarja 1958 1 OZADJE IZKLJUČITVE ANDREA PHILIPA IZ STRANKE «Alžirska tragedija* je lahko za francoske socialiste usodna Stranki vladajo «privilegiranci v ministrskih foteljih», katere je «intelektualni realizem» privedel do «moralnega cinizma» Spiridonovič v glavni vlogi v jugoslovanskem filmu * se ne vrnem«, ki ga je izdelalo beograjsko filmsko podjetje »Avala« milimi,miiiinii,umu,iiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiiipiiiiininiiiiiiiininiininuniiiiiiimiHiiiiiiii,,u,(iiiHHininniniiiHniiiiimuKiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Posebno te dni, ko se je francoski kolonializem tako surovo .•'.nesel nad naseljem Sakiet-Sidi-Jusef v Tuniziji, se človek sprašuje, kako da je kaj takega sposobna Francija, kjer imajo socialisti tolikšno besedo. V naslednjem bomo prikazali razpoloženje in razmere v francoski socialistični stranki, kar nam bo dalo odgovor na gornje vprašanje. Francoska socialistična stranka je po svoji moči druga stranka Francije, kajti najmočnejša je komunistična stranka, ki je že dolgo let izločena iz državnega vodstva. Socialistična stranka pa je polni dve leti zaporedoma najvažnejši činitelj vseh francoskih koalicijskih vlad. Nekaj časa pa je bil njen generalni tajnik Guy Mollet celo predsednik vlade. Sedanji francoski zunanji minister Pineau in minister-rezident v Alžiru Laooste pa sta prav tako njena člana. Zato daje francoska socialistična stranka tudi danes ton francoski zunanji in notranji politiki in zato nosi vso zgodovinsko odgovornost za svojo sedanjo politiko. Ta stranka pa je v precejšnji notranji krizi, ki je prišla do izraza tudi ob zadnjih dogodkih. Iz stranke je bil izključen Andre Philip, ki ji je pripadal 38 let in ki . je bil dolgo let tudi član njenega vodstva in njen poslanec za področje Rhore. S Philipom je vodstvo stran-ke ravnalo drastično. Z njegovo odstranitvijo pa stranke niso «očistili», kajti vedno več je onih, ki kažejo nezadovoljstvo do sedanjega vodstva, do Molleta-, Commina in drugih predstavnikov «večine». Vsi ti vidnejši predstavniki »nezado-voljne manjšine« so že nekaki kandidati za izključitev in poznejšo priključitev k Pbili-pu. Z njim že sestavljajo nekako idejno tvorbo. Ti so na primer; Daniel Mayer, ki je bil nekoč generalni sekretar stranke, nadalje Robert Ver-dier, Jean Rous, Robert Blum, Andre Hauriou. Ernest La- MICHAEL TODD IN NJEGOVA ŽENA V BEOGRADU zapušča film Elizabeth Tavlor bo nastopila samo še v filmu «Mačka na razbeljeni pločevinasti strehi» (Tennessee Williams) in v «Don Kihotu» po Cervantesu - «Biti žena Michaela Todda je že samo po sebi kariera» V^vojem povratku iz So-T0(j,Se tveze sta se Michael beth » njegova žena ‘ Eliza-taylo,r ustavila v Beo-1» j '. kier sta se razgovarja-Jugoslovanskimi filmski-jJ®t°ducenti in si ogledala ftoj-filmske ateljeje na pfij. ^aku. Hkrati pa sta se •kih n° bdzvaila vabilu film-li n8'palcev, kii so ju povabi-Vern vnostno večerjo v no-Pol, Vebkem hotelu «Metro- hinogl^'0 ie nad 20 minut in Vgtj s° se že začeli spraše-Zveatj Zakai je znana filmska kasni)a Elizabeth Taylo r za- ~~ ft in? *° večeri°. «« ! ie zelo- težko obleči Idr *^kJa Elizabeth Tay- na in da se zanjo zelo zanima, imajo otroke, ki me kličejo bodisi kadar igra v filmu, bo- ] »babica«. le s svojim možem za- Cj£a>a neko«a' da bi ii z ®°*abr ega letališča prinesel ®F>lek0 6tle kovčke in večerno ®lizabPtv,Za^eHc0Tn ve^erie so Vinariii ^ay'nr «napadli» no-^ajsk? ? dejaH, da je beo- Hii,, a Publika zelo radoved- "■■■•■■iiiiiii,,, disi sedaj, ko se nahaja v Beogradu. — Vaš film ((Rapsodijo« je gledalo samo v Beogradu 150 tisoč gledalcev, na sporedu pa je bil neprenehoma tri mesece. Številni obiskovalci- kino dvoran so vas videli tudi v filmu «Mesto pod soncema. A-li vam je vloga v tem filmu najljubša od vseh vaših dosedanjih vlog? —- so jo vprašali novinarji. — «Mesto pod soncem« i-mam za svoj najboljši film, moja najljubša vloga pa je o-na poslednja, ko sem tolmačila lik mladega in nesrečnega dekleta, ki je izgubilo pamet, v filmu «Mangovec na grofiji*. — S kom najraje igrate v filmu? — Seveda s svojim možem Michaelom Toddom. — A za njim? — Z Georgom Stevenom. — Katero od evropskih ki- | nemaiografij smatrate za naj- "pričaral na platno vse gran- «Morda se boste začudili, če vam povem, da zapuščam film. Posnela bom samo še «Mačko na razbeljeni pločevinasti strehi« in filmsko dramo «Don Kihot« po Cervantesu, S tema dvema filmoma bom zapustila filmsko kariero. Biti žena Michaela Todda je že samo po sebi kariera. On stalno potuje, skoro vsak dan je v drugem mestu Evo, v kratkem času smo sedaj obredli deset dežel. Novinarje je zanimalo, kako prebije prosti čas. — Najraje čitam, in to najrazličnejša dela: življenjepise, romane. Najljubši pisatelj mi je Hemingway, toda ne vsa njegova dela. — Katera pa? — «Starec in morje«. — Kaj najraje čuate od evropskih pisateljev? — Tolstojevo «Vojno in mir«. Tolstoja imam najraje Film po tem romanu ni na žalost Mravlie-s ................. boljšo? — V dobi neorealizma — je l e-šivilh odgovorila Elizabeth Taylor — je bil italijanski film vseka- Podr«V|l!.e'pre,Cl i0 na tropskih! k<>r vodi‘en z De Sico; tpda 110 svoii slareRa sveta znane n?e™?n’ da ?* ^"es zna no Ci ^ krvoločnosti Obira'-1 slabSl od on,h blerfežlh dni-k»iK*Ve se lih hnii Nisem imela priložnosti vide- ti večjega števila evropskih filmov. — Ali ste ostvarili svoj življenjski sen v filmu? — Moje življenjske sanje niso bile nikoli vezane na film. Ta sen sem uresničila danes v privatnem življenju, zraven Michaela Todda in svojih troje otrok, Elizabete (6 mesecev), Michaela (2 leti) in Chri-stoferja (7 let). Imam — kar je zelo čudno — tudi že vnuke, ker sinovi mojega moža kat se ■i‘h boje bolj kot »anim,ianstve"iki pa se boli taien, V Za njihov krojaški v*Jo L ? mrav|je namreč ši-gnezda-listja* J6*1 mrave|J sestote Ufevjj |. bujnega tropskega ‘kbpina to delaJ°? Neka dva ,.mraveU se postavi *lv most »Va' kot neke vrs,e klesfami aka mravlja se s ** Usta Za*rab' za rob neke-i*nkimi ' ^ sv°I'mi dolgimi. *e*a lista -*"11 Pa za rob dru pribi hth utlm bolj robove o- ikciJ'> «si'viudaJ pa sU>plJ° * . amestii„ 'Fe,,: med robovi aJo SVl, nekaJ ličink, ki 17-*tavijo na°' J^aplJice svile po-. *nelo n■ * *s CneRa ,is,a po- ff-SrŠjisriis Filipini, ^ Mijske celin, •Na ^ skupnim' močmi dioznosti tega dela — Kaj ste hoteli postati v življenju? — Pri treh letih — plesalka; pri petih — violinistka, a pri desetih letih — nisem i-mela mnogo izbire, ker sem bila že postala igralka. — Koliko filmov snemate letno? — Do sedaj sem posnela skupno 26 filmov. Morda jih je bilo tudi 28. V teh poslednjih petih letih sem posnela povprečno en film na leto. Spričo okoliščine, da so se V jugoslovanskem tisku nedavno pojavili članki o tem, kako televizija izpodriva film, so beograjski novinarji vprašati Elizabeth Taylor in njenega moža, če tudi onadva sodelu- b'ine ’»i,0s||ne osta!’0unedavno odkn- il *v' slon °*romnih se-Slih. c°n°v’ nosorogov ,n 1 h*«?*0 bk«'»čine, da h? biogie kopen!,kf živali i.i «oi? Ce,'no in'Pl,aI.a,i ra?d;,|i« v ?i>uJeJo a 0,0ki. ti ostanki sit doh? S° li 0,nki b,li S ""»o tr1'"' v az,F ki, S° 'ake ‘ ® 1,0 se J« prvič J lpit.ih i„ ? *nke odkrili na «o Po«ročia * oslallb otokin le **daJ ort?’. med,em kp ao "* Ce'ini. ,aka ležišča Nič otokih POMENEK O JEZIKU Izpod Pod NI PRAVILNO: Mladoletnim izpod 16 let strogo prepovedano. izpod te cene ne bom prodal. Iz.pod omare je izginil. Otrok ________ izpod 6 let ne jemljejo v šolo. PRAVILNO JE: Mladoletnim pod 16 leti strogo prepovedano. Pod to ceno (ceneje) ne bom prodal. Pod omaro Je izginil. Otrok pod 6. letom ne jemljejo v šolo. Kaj zn on ? Kakšen '• Ni «ko papir a«daVodnio'm0 podJetJe 7a boi 0 prot Je zafelo ki >10 novVajat' “ siroku bo * e|«s'lče“ .Vrs,° PaPfJt. N v adi trga RUma' pa ^“tžVodnii prav pri’ a"Ji embalaže. * * * NI PRAVILNO: Kaj za en človek je bil to? Kaj so to za eni fantje? Kaj za ena prire ditev je bila snoči? Kti za en de- ______ nar si prejel? Kaj za en plašč si pa oblekel danes? PRAVILNO JE Kakšen človek Je bil to? Kakšni so ti fantje? Kakšna prireditev Je bila snoči' Kakšen denar si prejel? Kakšen plašč si pa oblekel danes? L?* mula i* * * Moški nosijo brgeše. jekelto, kome-žlin, a pozimi 'udi kupit. Kadar zebe, sl denejo okoli vrata šjarpo iz la-ne, ki ima včasih lepe fronže. Srajca mora biti dobro speglana in mora imeti lep koleto. Po starem so moški nosili na polsuh zJate lat one. Moderni so špičastj šulni. DcIb-jo Jih v vseh kolorjih .n iz. navadnega usnja ali Pa iz ku m Osi n, Moški .imajo na jekpti dosti garštov. spredaj pa enega posebnega, v katerega denejo lep Židan fečolček. jeta pri televizijskih programih. — Za televizijo ne snemam, ker nfenim, da le-ta zavira filmskega umetnika — je odgovorila Elizabeth Taylor, — V gledališču ne igram, ker sem za to preveč lagodna. Michael Todd je bil zgovornejši: — Televizije ne maram, gledam jo samo, preden zaspim, okrog devetih; gledam jo nekaj minut. Moja žena je večji pristaš televizije. Oglasil se je neki gost: «Ali veste, da ste najlepša igralka Amerike?« — Ne bi rekla. Lepota je stvar okusa, toda okusi so zelo različni in nikoli ne more biti neka ženska všeč vsem. Nato so se novinarji spravili na Michaela Todda. Dejansko je prvi začel on. Govoril je o Beogradu, ki ga je spoznal pred tremi leti. — Opazil sem veliko spremembo na bolje. Bil sem presenečen in dojmila se me je velika sprememba zunanjega videza vaše prestolnice. Ze prej sem slišal od svoje tajnice o tej spremembi. Toda nisem mogel verjeti. Ta hotel je izreden. Koliko sob ima? Nato je Michael Todd govoril o svojih vtisih iz Sovjetske zveze in dejal med drugim; — V Moskvi sem obisikoval le gledališča. Navdušila me je igralka, žena znanega sovjetskega umetnika Grigorija A-leksandrova. Ona odlično igra in poje. To je velika ženskal Od sovjetskih filmov mi je najbolj všeč «Otello», ki sem ga videl že prej. Ob priliki svojega obiska v Moskvi se je Michael Todd, kakor sam pravi, pogajal o skupnem snemanju filmov, do konkretnih dogovorov pa še ni prišlo. — Razgovarjal se bom tudi z vašimi filmskimi producenti. Želel bi snemati nekaj grandioznega. Michael Todd m Elizabeth Taylor sta bila dobro razpoložena. Todd se je hotel ves čas pogovarjati z novinarji. Toda tudi filmski umetniki, ki so priredili večerjo njima v čast, so biili nestrpni. Povabili sb ju, da sedeta k mi»i, nato pa s i ju povabili še v hotelski bar. Naslednjega dne sta si Elizabeth Taylor in Michael Todd ogledala filmskp mesto na Ko-šutnjakiu, kjer sta si ogledala filmske studie in se razgovar-jala s predstavniki jugoslovanskih filmskih podjetij. Ob tej priliki se je Michael Todd zanimal glede možnosti za snemanje .filma o Toscaniniju. Po njegovih besedah bi pri tem ne šlo le za življenjepisno delo, ampak bi ta film dal prerez življenja v Evropi v teh poslednjih 50 letih. Po ogledu filmskega mesta se je ljubeznivi Michael Todd ponovno razgovarjal z novinarji, katerim je na kratko povedal svoje prve vtise s sprejema v Beogradu in svoje vtise s potovanja. Nato so obiskali še kinematograf «Koza-ro», nato pa so Šli na zemunsko letališče, od kode” sta Michael Todd in njegova prijazna žena Elizabeth Taylor odletela proti Italiji, brousse in drugi. Ta skupina je ustanovila tudi »Akcijski odbor za mir v Alžiru«, s čimer je dovolj jasno označila svojo smer. Pred tedni je začela izdajati tudi svoj list #Tribune du Soeiali-sme«. V prvi številki svojega glasila ti ((nezadovoljneži« povedo, da ne nameravajo u-stvarjati frakcij, pač pa da so primorani izdajati svoj list, da bi svojim pristašem in javnosti povedali svoje mnenje, kajti v glasilu stranke «F*opu-lairu« in drugih strankinih publikacijah jim ni dovoljeno pojasniti svojega stališča. Skupina priznava, da je v manjšini, vendar poudarja, da je bila na in po kongresu izdana, ker ni nihče od njenih prišel v novo vodstvo, kot je bilo na kongresu sklenjeno. Prvi ukrep šefa stranke Molleta proti tej skupini je bila zahteva, naj »Akcijski odbor za mir v Alžiru« razpustijo in naj z izdajanjem svojega lista prenehajo. »Manjšina« se je temu uprla in izključitev Philipa je bila grožnja ostalim. Vse to kaže, da bi se dejansko mogla ustanoviti nova socialistična stranka. Primer starega in uglednega člana stranke Andrea Philipa nam najbolje pokaže vzroke krize, v kateri je stranka. Andre Philip je že dolgo zavzemal kritično stališče do strankine politike, vendar je prišlo do ostrejših sporov med njim in Molletom ter vodstvom «večine» tik pred kongresom stranke leta 1956, ko je bil še član vodstva. Motiv in ne vzrok je bil — Alžir. Philip je Molleta obtožil, da vodi deželo v katastrofo in da izdaja najosnovnejša načela stranke. Napetost je narasla ob francosko-angleškem napadu na Egiipt, ko je Philip v vodstvu stranke obsodil Mol-letovo vlado zaradi te «blazne vojne«. Tedaj so ga izključili iz vodstva. Prepovedali so mu tudi nastopati na kongresih. Zato je napisal in objavil knjigo ((Socialisme tradi«. Po tem je Philip vodil uporno gonjo proti Molletovi večini v pariškem tedniku «L’Expresse». Phillpovi članki in predvsem knjiga «Socialisme tra-j di» so zanimivi dokumenti, ker ne odkrivajo le globokega razočaranja starega socialista, pač pa tudi vzroke one vloge, ki jo socialistična stranka i-ma danes, ko je postala ((ekstremno kolonialistična, militaristična in izrazito reakcionarna«, kar jasno pričajo njena početja, ki jih ne rflorejo zakriti nobene »prilagojene in trenutno učinkovite fraze«. Vprav zato, ker stranka že več let drsi na take položaje, izgublja svoje simpatije v delavskih množicah. Na zadnjih parlamentarni^ volitvah je dobila le 14.8 odst. delavskih glasov, medtem ko so jih ko- OB LUKEŽIČEV1 RAZSTAVI V OBČINSKI GALERIJI pGfreifn in 6 (•/pAf n nb vij n ! Vtn bil munisti dobili 47.8 odst. Značilno je tudi to, da je celo demokrščanska stranka dobila 11.5 odst. delavskih glasov in tako se Molletova stranka more ponašati kot «stranka proletariata« vprav toliko kot de-mokristjanska. Molletova francoska socialistična stranka je dejansko stranka uradnikov, ki sestavljajo 25 odst. njenih pristašev in 37.5 odst, njenega članstva, dočim predstavljajo delavci le 14.8 odst. glasov in 11.5 odst. njenih članov. Hkrati postaja socialistična stranka stranka starcev, kajti 70 odst. njenega članstva so ljudje z nad 40 leti. Vse to so podatki, ki jih navaja Andre Philip, ki meni, da se je k temu propadanju, ki bi ga bilo treba začeti že zdavnaj zdraviti, pridružil sedaj še Alžir, nasproti kateremu stranka ni zavzela ((zgrešene politike«, ampak pokazala «pomanjkanje vsake politike«. Niti Philip niti njegovi pristaši namreč niso za to, da bi Alžir prepustili samemu sebi, pač pa so prepričani, da ga bo morala Francija pustiti, ker je izgubila vsako možnost, da bi se v avezi z Alžirom našla kompromisna rešitev, da bi se namreč našla kompromisna rešitev z onimi, ki se za svobodo Alžira borijo. «Ni smeio priti do vojne — pravijo »nezadovoljneži« — če pa je do nje že prišlo, bi se bila morala socialistična stranka temu upreti in izsiliti konec vojne, preden bi bilo prepozno. Vodstvo upora, alžirska fronta narodne osvoboditve, se ne more več ignorirati, ampak je treba najti način in pot za razgovore. Alžiru je treba priznati alžirsko nacionalnost in nesmiselno je vztrajati na ((francoski nacionalnosti« Alžircev. Toda vzrok krfze v francoski socialistični stranki ni le alžirska tragedija. Do notranjih sporov je privedla tudi ekonomsko-socialna politika stranke, ki se odraža tudi v Alžiru Socialistični ((nezadovoljneži« poudarjajo, da so u-spehi Molletove vlade neznatni in da je njegova stranka kriva za hudo gospodarsko in finančno krizo, v katero je zašla Francija. «Ne smemo pozabiti — pravijo — da je prišel Mollet na vlado v dobi popolnega naraščanja proizvod nje in s trdno valuto. Danes pa je na robu prepada.« Temu in vsemu drugemu pa da so krivi »privilegiranci v ministrskih foteljih«, ki so nosilci nekakšnega ((intelektualnega realizma«, ki jih je privedel do popolnega »moralnega cinizma«. To so vzroki trenja in cepitve v francoski socialistični stranki, ki so hkrati vsaj posredno vzroki vse sedanje francoske zgrešene politike. ...osamljeni brzojavni drogovi in zlovešče ptice pod crnoobrobljenim soncem... Tudi Lukežičeve razstave Že nisnip videli vež let, odkar obstoji občinska galerija, enako kot Cesarjeve, (zanimiva je podobnost nastopanja, usode in v neki meri celo razvoju obeh omenjenih naših slikarjev). Razumljivo je bilo zato zanimanje za njegovo razstavo. In nismo bili razočarani, kakor niso razočarani oni, ki še vedno prihajajo, da si jo ogledajo. Menda še ni bilo razstave v občinski galeriji, ki bi vzbudila toliko zanimanja, in kar je končno najiskrenejše merilo za globino ocenjevanja — toliko prodaj. Luketič je pa tudi v polni meri zasluzil zanimanje. V jedru je to stari Lukežič kot ga že dolgo poznamo, le da je neprimerno bolj izčiščen in v mnogih smereh razvit. Tudi Lukežič je realist kot njegov vrstnik Cesar, vendar je vedno svež in nov, oplojen tudi z modernimi izraznostmi, ki jih prilagaja res izvirno svojemu umetnostnemu temperamentu. Tokrat je Kras, ki skoro povsem prevladuje v njegovih stvaritvah. To je pesem o našem Krasu, bolest v njegovi razrvanosti, v njegovih ostrih samotah, v vizionami fanla-stičnosti belih prikazni skalovja in ledenih podob med črnimi sencami borov, zloveščih črnih ptic, osamljenih brzojavnih drogov med belo enoličnostjo njegovih zimskih planjav. Nekdanja mračna ekspresivnost se je sedaj le še stopnjevala. Crno obrobljena sonca nad osamelimi črnimi bitji, izgubljenimi v tej brezliki planjavi, osamljeni, rahlo napiljeni brzojavni drogovi sredi sive pokrajine, posejane z o-strimi krivinami vej in skal. Uranžnordečkast grm v sliki «Jeseni» je sredi brezupne sivine apoteoza umiranja, ki ga vzporedno spremlja mračnosi-va drevesna grmada, pogreznjena v temino propadanja. Sivorjavkasti toni prevladujejo v vseh odtenkih od skoro črnih do rožno sivkastih ter fantastično belkastih. «Kam-nolom« je realno snoven, toda pošastno rdečkasto mračen kot bruhajoče vulkansko žrelo ponoči. Pri eZavljahs ali v «Tt-šini« so kot nekdaj žitne polja ali šopi močvirnih trav sredi mračne pokrajine še ble- •■umih HiiiiMiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitmiiiiHiiiiiiiMiiimiiiiiimiiiiimiiiiiimiimiiiiiiiiiiii,gromu,umi,m,,,|,||||IM inuui hm umiiini imm FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI ZGODOVINA MORNARIC NA ZNAMKAH Tudi nemška mladinska «junaka» Max in Moritz sta našla svoje mesto na znamkah Medtem ko nekatere države izdajajo znamke, ki proslavljajo sovjetski sputnik, druge letala in helikopterje, se nekatere vračajo v preteklost z izdajanjem znamk, ki so posvečene mornarici in ki prikazujejo ladje, ki so stare več kot dva tisoč let. V zadnjih tednih so takšne znamke izšle v Grčiji, v Izraelu in v Ghanl. V- Atenah so izdali šest znamk posvečenih trgovinski mornarici, na katerih so prikazane mitična ladja «Argo», s katero so se proslavili Argonavti, ladijca iz šestega stoletja pred našim štetjem, bizantinska ladja iz jadrnica iz preteklega stoletja, moderni prekooceanski parnik in petrolejska ladja. Približno enake teme so izbrali Izraelci za svoje štiri znamke, ki so prav tako posvečene trgovinski mornarici. Na eni znamki so prikazali fe-ničansko ladjo, na drugi ladjo iz prvih let tega stoletja, ki je služila za tajni dotok Izraelcev v Palestino, in sedanjo tovorno ladjo »Shomron« ter potniško ladjo »Zion«. V Ghanl, eno leto neodvisni afriški državi, pa so ob priliki ustanovitve lastne trgovinske mornarice izdali tri znamke, Na prvi je naslikana ladja Vikingov, oa drugi španska srednjeveška galeja, na tretji pa moderna motorna ladja. Ker že govorimo o ladjah In smo potemtakem prišli na tematsko področje, naj omenimo te, da »o na Formozi proslavi- li s tremi znamkami (na katerih sta naslikani moderna tovorna ladja in rečni parnik) 75-letnico Kitajske mornariške družbe, medtem ko so se Bra-zilci spomnili 150-letnice rojstva admirala Joaquima de Tamandare in prikazali na e-ni znamki njegov portret ter moderno vojno ladjo, ki nosi njegovo ime. Znana ruska križarka «Aurora», na kateri je leta 1917 izbruhnil opor, je prikazana na enem bloku, ki so ga izdali v Sovjetski zvezi ob priliki 40-letnice oktobrske revolucije. * * * V Bonnu o objavili letošnji program novih znamk. Najprej so izdali dve znamki na čast 50-letnice smrti Wilhel-ma Buscha, pesnika ih pisatelja, ki je sodeloval pri številnih mladinskih in humorističnih časopisih ter je ustvaril prve risane filme v Evropi. Zelo zna. 1 na sta v Nemčiji Max in Moritz, dva mladinska junaka, ki sta tu-tj pnka zana na znamki za 10 pfem gov, medtem ko so na znamki za 20 pfenigov prikazali Bu-sčhov portret. V marcu bo izšla znamka na čast Rudolfu Dieslu, oh priliki stoletnice rojstva, Avgusta bodo počastili * eno znamko ustanovitelja zadružnega gibanja v Nemčiji, Hermanna Schulza-Delischa. Gotovi sta še dve znamki; za zdi ažei.o Evropo v septembru in dobrodelna serija v decembru. Poleg teh pa bo izšla še cela vrsta znamk, o katerih pa niso *e določili datuma izida. Te znamke bodo posvečene borbi proti gozdnim požarom, kampanji za nabiranje fondov za mlade berlinske delavce, tisočletnici trga v Trie-ru, osmi stoletnici mesta Muenchen, stoletnici frankfurtskega zoološkega vrta, nemškemu športnemu festivalu in peti stoletnici ustanove »Nikolaus Cusanus«. Ni izključeno, da bodo ta program še izpopolnili s kakšno drugo znamko. * * H* V Vzhodni Nemčiji so dali v promet tri dobrodelne znamke s portreti Ernesta Thaelman-na, Rudija Breitscheida in župnika Paula Sehneiderja, 1» * * V zapadnem Berlinu so pa izdali eno znamko ob priliki stoletnice smrti kiparja Christiana Danit’a Raucha, * * * Poljska poštna uprava je dala v promet serijo šes*ih novih letalskih znamk, ki prikazujejo letala v letu nad posameznimi poljskimi mesti. Ena znamka prikazuje jeklarne «Mir» v Novi Huti. druga Varšavo, tretja Krakovo, četrta Sčečin, peta Krkonoše zadnja pa Lublin, M. V. do, fantastično in irealno o-svetljeni, kakor je to že pri omenjeni vjesenis. Sedaj pa največ prevladuje enoličen mrak in črna, zastrta ali obrobljena sonca delajo mučen vtis onemoglega prizadevanja, kakor črnih osamelih bitij sredi enolične pokrajine. Ni dvoma, odkar smo zadnjič videli njegova dela, se je umetnikova črnogledost še poglobila. Vendar se je rahlo u-mirila in se prelila v čudno, irealno fantastičnost, Sam sli- I MIH llllllll M IHIIIIIIIIIIIHIHIHIIIIIIIIIIIIIHIIIIi Ingrid Bergman v tretji zakon? Ingrid Bergmann je na tem, da se loči od svojega drugega moža, filmskega režiserja Rossellinija. V teku so še zadnje formalnosti. Kdor je sledil sporu med njo in njenim možem, je i-mel vtis, da se njemu ta zadeva zelo mudi, ker da ima rad Indijko. Za Bergmanovo pa se je zdelo, da ji je ločitev od Rossellinija prizadejala velik udarec in da ji v tolažbo preostanejo le otroci. Zato ni bilo nič čudnega, da je bila o-na'»nesrečna«, dočim so Ros-selliniju očitali, da je «grd». V Londonu pa se te dni širijo novice, ki vse to obračajo na glavo. Po teh vesteh se ne mudi toliko Rosselli-niju, pač pa Bergmanovi, ki se Je pripravlja na novo poroko in si komaj želi, da bi bile opravljene zadnje formalnosti z razporoko. Njen tretji mož naj bi postal angleški filmski producent Schmidt, ki ga tako pogosto videvajo v njeni družbi. Schmidt je baje pristal, da se naseli tam, kjer bo ona hotela. * * k Nocoj bodo v ljubljanski Moderni galeriji imeli uradno otvoritev posmrtne razstave umetniških del pred letom umrlega jugoslovanskega javnega delavca in slikarja Moše Pijada. Razstava je bila lani odprta najprej v Beogradu, kjer je i-mela velik uspeh, nato so jo prenesli v Skoplje in sedaj je prišla v Ljubljano. * * * Na prihodnji pariški festival »Gledališče narodov« se je doslej prijavilo »8 ansamblov iz 15 držav. -Najbolje bo zastopana verjetno Avstrija, ki je najavila prihod «Burgtheatra», «Volksthea-tra« in Državne Opere. m 1« * Nocoj bo Ljubljana končno dobila še eno dvorano za kulturne in družabne prireditve. Nad kinom «Soča» ob Gospodarskem razstavišču so namreč v rekordnem času dobrega pol leta zgradili lepo dvorano, ki jo bodo nocoj s priložnostnim koncertom Invalidskega pevskega zbora, ki ga vodi skladatelj Radovan Gobec, izročili njenim namenom. Kljub temu, da ima Ljubljana razmeroma mnogo dvoran, je bila ta nova dvorana zelo zaželena kar je to hotel posebej podčrtati z nazivi slik, posebno v temperah, na pr. v ((Kraških duhovih», ((Kraških prikaznih», deloma v eKraški legendi« itd, Ta dozorela umetnikova um ir. jenost ni zajela le enolično sive ali zamračene pokrajine, ampak tudi bolj vedre, modrikaste in oblikovno bolj pestre stvaritve, je zajela bolj kot kdaj prej ozračje bajnosti, nekake magične, negibljive neresničnosti. Umetnikbv duhovni razvoj počasi, a vedno bolj otipljivo dozoreva k novim izraznim sredstvom, posebno v tempero in risbo. Risba sama se namreč vedno bolj poenostavlja Predmetni svet je vedno bolj skromen in vedno bolj omejen na najnujnejše oblike. Vse odvečno, ilustrativno odpada. Seveda ima pri tem velik delež rastoča, skoro fantastična slikarjeva risarska virtuoznost. Osamljen brzojaven drog, drevo sredi enolične pokrajine; in slika je gotova. Ta skromni predmetni svet se pogosto le malo menja in že je tu nova, nič manj privlačna slika. Ni dvoma, da ima pri tem razvoju svoj delež tudi moderna likovna doba z vedno večjim prizadevanjem in smislom za enostavnost, ki morda bolj podzavestno kot s hoteno voljo usmerja okus dobe in v neki meri tudi našega slikarja. Vendar je to raslo tako počasi in organsko iz vseh plati umetnikove duhovnosti, da ustvarja čisto nore svojske oblike — nov, bolj iz-brušen okus. Vse to pa je verjetno v 'neki meri pod vplivom slikarjeve poklicne dejavnosti. Umetna obrt z u-streznim smislom za dekora-tivnost ni občutna le pri »Dekoraciji« ali pri «G!asbi!ih», ki gresta najdlje v tem poenostavljanju, ki se zdaleč nagiblje k nekaki abstraktnosti. Z obiska pred meseci v Luke-žičevem ateljeju se spominjam večjega števila takih de-korativnih, celo narodno ornamentalnih slik. Pa tudi v razstavljenih risbah je čutiti to poenostavljenost. Manj pri gvaših. 1 Vsi ti globoki psihološki nagibi kot tudi zunanji vplivi so pomagali k tej umetmkovi izčiščenosti. To slikarsko mojstrstvo bi lahko predstavljalo nevarnost, da bi zapadel v skušnjavo — manirizma, Toda pri resnem Lukcžičevem u-metniškem temperamentu st nam tega ni treba bati. In v tem je, mi*lim, skrivnost Lukežičeve umetnosti in njegovih razstav. In ta ni prva — na pol razprodana. Njegove slike preveva tiha, prijetna toplina liričnega občutja, ki jo umetnik neposredno v spontanih in hitrih potezah prenaša na platno. Nič izumetničenega, iskanega, odveč-nega ali cerebralno poštudiranega ni v tem. Vsa umetnikova komunikativnost je v tem; čustvena neposrednost, ki zato najde odprto pot v gledalčevo duševnost, v tej umetniko. vi iskrenosti je pa tudi jam-stvo, da umetnik ne bo zabredel v narejeno dekorativ-nost. Skoro odveč je poudarjati slikarjev kolorizem, skoro neverjetno barvno tenkočutnost, rahlo stopnjevanje v vseh odtenkih in nežne harmonije. Za Trst je Lukežičeva razstava umetniški dogodek, brez pragraj med slovenskim in i-talijanskim kulturnim krogom, četudi kakemu redkemu to ni prav, Z. JELINČIČ IMIMIIIMlMUlMMIIMHlIinMIIIMIHIIMIIMIMiriMiHIIIIIIIMIItMMIMIIIIIMIIIIMMlMMIMIIIMIlMIIIMN IZNAJDLJIVOST ALI UVIDEVNOST? »"»'»H* PRIMORSKI DNEVNIK 4 — 14. februarja 1958 (fforiško-beneški dnevnik Danes zvečer občinska seja & Sprememba prometnih pravil v Ul. MoreNi - Pritožbe goriških mesarjev V sredo zvečer je biila seja občinskega odbora. Najprej so sestavili dnevni red današnje seje občinskega sveta, ki bo v občinski crvorani na Korzu ob 18. uri, potem pa so proučili prošnjo igralske skupine «1 Commedianti«, naj bi ji županstvo začasno odstopilo del Trga C. Battisti, na katerem bi postavila svoj šotor za predstave. Ker so odborniki ugotovili, da si igralska skupina prizadeva popularizirati italijansko dramsko umetnost med množicami, so proš nji ustregli. Nadalje je odbor pregleda’ pismo, ki so mu ga pisali go-riški mesarji. V njem pojasnjujejo svoje stališče do uvoza mesa iz jugoslovanskega obmejnega pasu, ker jim povzroča škodo. Odborniki so pojasnili svoje stališče do tega vprašanja, ki je že znano, ter bodo o tem seznanili tudi pri stojne organe, ker je s to trgovino prizadela tudi občinska uprava. Ostali del seje je bil posvečen upravnim stvarem. Odo- brili so izplačilo 1,600.000 lir za zdravila, ki jih je občina brezplačno darovala v mesecih november in december. Končno so ugodili zahtevam številnih oseb, naj se občina pobriga, da se preprečijo pogosti zastoji v prometu v Ul. Morelli, ki je precej oztka in v kateri je bilo doslej dovoljeno parkiranje na obeh straneh. Odredili so prepoved u stavljenja vozil na levi strani Ul. Morelli (med Ul. Oberdan in Ul, Contavalle), če se pride iz Ul. Oberdan. Prepovedano je tudi prehitevanje. «»------ Nenavadno dobro obiskan četrtkov semenj Tudi v zastavljalnici je bilo sklenjenih večje število ugodnih kupčij Vsak drugi četrtek, ko je v Gorici običajni semenj, pride v mesto veliko jugoslovanskih državljanov, ki žive v 10-kil orne trškem obmej- VlltlltltllltlMIItf lllfllHItllltlllMIIgtllllllllllllllllllllllllttttlltllttlttlllllltltMIIIHIlililliiiiiiiiiiitii Ljubosumna žena jezapel jivko ozmerjala in pretepla Neljubi dogodek je včeraj pregledala goriška »odnija. ki je ženske oprostila, kaznovala pa je moža obtoženke s 6.(100 lir globe Sredi septembra lanskega leta so se v Ul. Capuccini in to kar na pločniku steple tri ženske. Bližnji ljudje, ki so prisostvovali mučni sceni, so lahko slišali besede: »Nesrečnica, pocestnica, ljubica mojega moža in vseh poročenih mož, uničevalka, družin«. Izrekla jih je 34-letna Rosa Capasso por. Montico iz Ul. Baiamonti 1, proti sestrama Teresi in Riti Ferrari iz Ul. Ascoli 16, ki sta lastnici gostilne v Ul. Capuccini, kamor naj bi večkrat zahajal Sergio Montico. Njegovi prepogosti obiski v gostilni mladih sester, so se zdeli ženi sumljivi, zato je obe sestri tudi napadla. Ni se zadovoljila z zmerjanjem, temveč si je sredi pločnika sezula čevelj in z njim večkrat udarila po glavi Tereso Ferrari, na katero je bila najbolj ljubosumna. Sestri ji seveda nista ostali dolžni in sta jo istega dne zvečer počakali ter ji vrnili milo za drago. Nesrečna žena pa je prejela plačilo za svoje nepremišljeno dejanje tudi od lastnega moža, ki je bil prizadet v svoji sicer dvomljivi poštenosti ter se je spravil nad ženo in jo tudi precej močno pretepel. Vsa zadeva je seveda prišla na uho policiji in včeraj so morali vsi štirje: zakonca Montico in sestri Ferrari pred okrajnega sodnika. Toda ta je obe sestri in Roso Montico oprostil, ker proti njim ni bila vložena nobena tožba, obsodil pa je Sergia Montica zaradi pretepa žene na 6.000 lir globe. • * * Na zatožni klopi je bil tudi 28-letni Feruccio Maran-gotto iz Ul. Torriani, katerega je prijavil policiji načelnik urada za delo Steffe. Marangotto je prišel 7. septembra na urad za delo in Steffeta naprosil, naj mu preskrbi zaposlitev v podgorski predilnici ali kakem drugem podjetju v Gorici. Steffe je mladeniča odslovil z izgovorom, da mu trenutno ne more nuditi nobene zaposlitve. Toda zdi se, da je Marangotta ta izjava pogrela in je načelniku namignil, naj se odstrani iz urada, da mu bo «nekaj zaupnega povedal« na hodniku. Steffe se je brezposelnega mladeniča u-strašil in poklical agente javne varnosti da ni hotel storiti Steffetu ničesar hudega, ampak se je z njim nameraval le pogovoriti na samem, ker mu je namreč slednji pred časom tudi na samem obljubil zaposlitev, pa je, kot je bilo iz opisa dogodka, to svojo obljubo pozabil. Ker sodnik ni mogel ugotoviti, ali je šilo za resnično Marangottovo namero, da Steffeta preteipe ali pa samo za nedolžen razgovor — tudi priče sl o tem niso bile na jasnem — je Marangotta zaradi pomanjkanja dokazov oprostil. 1 nem pasu. Včeraj je bil obisk skoraj rekorden, saj so bile ulice okoli poište in Telovadnega trga, pa tudi Ul. Car-ducci in Raštel polne ljudi, ki so prodajali in obenem nabavljali potrebno blago. Tudi obmejni stražniki so i-meli polne roke dela. saj je bilo treba udariti pečat na stotine propustnic. Zanimivo je, da je bil promet na bloku v Solkanu in na Rafutu večji kakor pri Rdeči hiši. Veliko ljudi je včeraj prisostvovalo tudi razprodaji zastavljenega blaga v goriški hranilnici v Ul. Carducci. Naprodaj je bilo dokaj večje število predmetov, kakor pred 14 dnevi in tudi povpraševanje po njih je bilo zelo veliko, tako, da je zastavljalnica napravila več dobrih kupit}. Izšla je nova številka «Studi Goriziani* Direktor vladne knjižnice v Gorici dr. Guido Manzini, ki je pred tedni izdal v Trstu publikacijo o knjižnicah v Jugoslaviji, v ka'eri je z ze;o laskavami besedami prikazal nagel razvoj knjižničarstva v sosednji državi, je pred dnevi seznanil predstavnike oblasti z XXII. publikacijo re; vije »Studi Goriziani«. V de lu, ki je izšlo za drugo polovico preteklega lela, je razprava o furlanščini, o gori ških cerkvah v 18. stoletju: izpod peresa prof. Emilia Mu. litscha pa je izšel spis o dveh goriških učenjakih 19. stolet ja Carlu in Antonu Seppen-hoferju. V reviji je zastopan Umberto Saba. ki je lani umrl v našem mestu, s člankom o goriškemu umskemu delavcu Samuelu Lozzatu, dr Guido Manzimi pa je objavil statistike o izposojanju knjig v naši pokrajini. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dam in ponoči lekarna Pontomi-Bas^i, Raštel 27, tel. 33-49. Mednarodno vojaško smučarsko prvenstvo Italijanski alpinec Stuffer prvi po smuku, teku in strelih ■v Lanski zmagovalec v kombinaciji ■ Sved ldvarsson ■ na drugem mestu Izpred goriške okrajne sodnije Krokodil In nfegov lastnik na zatožni klopi Po mnenju uslužbenca društva prijateljev živali je bil akvarij krokodila v Ul. Mazzini za žival pretesen Ko je lansko leto Michel-le Fratallone iz Gorice postal dedič precejšnjega premoženja amerikanskega strica, ki se je bil odselil iz Južne Italije v Ameriko že pred tremi desetletji, je mladenič sklenil, da bo v mestu odprl novo trgovino s čevlji, ki bo najmoderneje urejena, in se pri tem poslužil reklame, kakršno poznajo samo v Ameriki. To svojo zamisel je tudi uresničil, saj je novi trgovini v Ul. Mazzini nadel zveneči naslov: »Alla cit-ta di Boston«. Pred njeno otvoritvijo so po mestu krožili avtomobili z zvočnikom, ki je vabil ljudi, da si ogledajo najmodernejše artikle nove trgovine in človeku se je zdelo, da je sredi predvolilne kampanje. Toda nadobudni Fratallone ni bil še s tem zadovoljen; v trgovini je namreč zaposlil prodajalko »Miss Gorica«, ker je upal, da bo tako prodal vsaj moško obutev. Na hodnik pred trgovino je postavil televizijski aparat, ker je upal, da bodo gledalci, ki jih posebno v toplih dneh ni bilo malo, z enim očesom zrli na televizijski »prejemnik, z drugim pa na razstavljene čevlje. Nadalje je Fratallone poskrbel še za razvedrilo otrok, saj je bilo potrebno napraviti re-Včeraj je Marangotto trdil, klamo tudi za otroško obu- ČL O Z ZLATO VERIŽICO I Ž. MIHAILOVIČ »Iščem vašega šefa. Mislim, da je šef! Enkrat samkrat sva se srečala. 7,lato verižico za uro ima. Nosi jo spredaj prek telovnika!«, je zmedeno pripovedoval neznanec, ki se ni premaknil od vhoda v pisarno šefa izvoznega oddelka Julija B.; ta je v tistem trenutku narekoval strojepiski neko poslovno pismo. Sef je bil človek petdesetih let, debelušen, majhne rasti, imel je zelo rdeč obraz, na katerem je caroval še bolj rdeč nos, ter majhne, nemirne oči. Ko se je neznanec obrnil do njega, je začudeno pogledal kvišku, z umerjenimi gibi si je snel ščipalnik in se mežikaje zazrl v neznanca, potlej pa, čez nekaj trenut- kov, ga je smehljaje nagovoril: «Jaz sem šef tega oddelka, no, kajpak, brez zlate verižice za uro. Od nekdaj nosim ročno uro. Ampak če gre za posel, mislim, da je to čisto vseeno, in upam, da vam bom lahko ustregel...« »Prosim, oprostite! Seveda, popolnoma vseeno je, gotovo sem se zmotil...«, se je opravičeval neznanec, vtem pa že vstopil v pisarno. Julij B, je potem odslovil strojepisko in ostal v pisarni sam z neznancem. Do tega pogovora Je prišlo nekega soparnega avgustovega dne 1946. leta. Nič nenavadnega ni bilo v njem. Pa vendar.., te v, ter je v eno izmed izmed izložb namestil akvarij, v katerem pa za čudo Goričanov niso plavale zlate ribice, ampak nič manj kakor pravcati 110 cm dolgi krokodilček. Prijetno živalico, ki se v vodi ni mogla gibati, so si hodili ogledovat mnogi meščani, zapazil pa jo je nekega dne tudi čuvaj društva prijateljev živali Vittorino detla Mea. Temu se je živa-lica, ki je bila daljša od akvarija, zasmilila in stopil je do trgovca ter ga zaprosil, naj krokodilčka reši trpljenja. Toda Fratallone se ni dal prepričati in ni nikakor hotel zgubiti živalce, ki mu je pomagala pri sklepanju novih kupčij. Della Mea je zato stopil na policijo in mladega trgovca tožil, da ravna s krokodilom nehumano, ker ga zapira v prostor, v katerem se uboga žival ne more niti gibati. Na sodnija se je obtoženi Fratallone opravičeval, da ži-valice ni trpinčil in da sploh ne more odgovarjati na obtožbo, ker je bil akvarij v izložbi hodnika in’ ne v njegovi trgovini ter bi morali potemtakem iskati krivce drugod. Sodnik dr. Fabiani ga je nato tudi oprostil, češ da ni storil kaznivega dejanja. Deževnega jutra v marcu 1930. leta je na skrivnem pobegnila iz Trsta v našo državo skupina Slovencev, ki niso mogli več strpeti pod Mussolinijevo strahovlado. Morali so oditi z domačij, morali so zapustiti družine, zakaj ni se dalo živeti pod Mussolinijem. Premočeni in premraženi so tega jutra v majhni graničar-ski koči dolgo pripovedovali o strahovladi, ki so ji morali ubežati. Obmejni stražarji so bili vajeni teh zgodb, saj ni bila to ne prva ne zadnja slovenska skupina, ki je iskala zavetja pred Mussolinijevim terorjem. Vsakemu posebej so pregledali osebne dokumente, jim postregli z vročim čajem in jim ponudili tobaka. 2e opoldne so vso skupino emigrantov prepeljali v zbirni center, od koder je vsak izmed njih krenil po svoji poti v življenje. Med emigranti je bil tudi Julij B. Ko je živel v Trstu je delal kot prokurist pri družbi Do-nofrio. Iz zbirnega centra je odpotoval v Beograd, ker pa BARDONECCHIA, 13. — Na pobočju Colomiona se je danes začelo mednarodno vojaško smučarsko prvenstvo. Za kombinacijo posameznikov, ki je obsegala smuk, tek in streljanje. je sUrtalo 60 tekmovalcev. V prvem delu proge so morali tekmovalci z ozkimi smučni za tek prevoziti 1750 :n dolgo strmino s 350 m višinske razlike in 26 obveznimi vratci z nahrbtnikom in puško v skupni teži 8 kg. Nato je proga potekala v dolžini 13,2 km po lahno valoviti ravnini s ciljem na ledenem stadionu v Bardonecchii. Pri km je bil tek prekinjen za 30”. V tem času so morati tekmovalci izstreliti 6 strelov na 200 oddaljeno tarčo s premerom 45 cm. Za vsaka izpuščena vratca v smuKu so dobili tekmovalci kazenski pribitek 4’ čas, za vsaki zgrešeni strel pa po 1’. Najboljši skupni čas v smučanju (spustu in teku) je dosegel italijanski alpinec Stuf fer s 47’55” pred drugim Italijanom Delladiom z 48’21” Švicarjem Kronigom z 49'20 ’. Fincem Lainejem z 49’37” Švedom Samuelssonom z 49' in 54”. Proga za spust je bila zmrznjena in zaradi tega zelo h tra. Najboljši čas sta dosegla Švicar Karl Hischer (2’53”2) in Šved Idvardsson (2’54”7), ki je veljal za enega izmed favoritov za končno zmago. Sledili so Švicar Ponnann ? 2’54”8. Francoz Schmidt z 2’ 57”6, Italijan Stuffer z 2’58”7, Švicar Kromg z 2'59”, Amen-kanec Damon s 3’04” itd. Italijan Delladio je bil 14., Ta-magno 19.. Epis pa se slabil s časom 3*30”). Tekmovalci so takoj po smuku nadaljevali s tekom in medtem ko so se poslednji še spuščali po strmini, je bilo iz daljave že slišati strele prvih tekmovalcev pri 4. km proge za tek. Pri 4. kilometru je bil Stuffer na tretjem mestu 44” za Švedom Samuelssonom in i’ za Švicarjem Kromgom. Potem ko je z Vsemi 6 streli zanesljivo zadel v cilj, je Stuffer pospešil tempo in prehitel oba tekmovalca pred njim. Zelo dobro je tekel tudi Italijan Deliadio. ki je porabil za progo samo 26” več kot Stuffer. vendar pa s: je končno klasifikacijo pokva ril s tremi zgrešenimi streh in zaostankom v smuku. Najnevarnejši Stufferjev tekmec je bil 32-letni švedski po. ročnik Idvardsson. ki je lani zmagal v Andermattu. Na odseku za smuk je bii drugi, v teku pa je zaostal za več kr.‘, 1 minuto itn se je moral zado voljiiti z drugim mestom. Množičen uspeh so dosegli Švicarji s tremi tekmovalci med I ihhhhhhhhhhhhhhhhihhhhhhhhhhm Nagrada za Juventino Prejšnjo nedeljo je predsednik goriškega odbora mladinske nogometne zveze obdaroval vsa tista nogometna društva, ki so se plasirala na prvo mesto v raznih prvenstvih. Med obdarovanimi društvi je bilo tudi nogometno društvo Juventina iz Standre-ža, ki si je pridobila pravico do priznanja z vzgledno disciplino in s tem, ker je dala na razpolago svoje igrišče tudi drugim društvom. «»----- TEMPERATURA VČERAJ Včeraj je bila v Goirei naj-višja temperatura 11 stotpn.; C, najnižja pa 8 stopinj C. prvo desetorico, najboljši francoski tekmovalec Schmidt pa se je uvrstil šele na 12. mesto. Zatajili so Finci in Norvežani, od katerih ni nobenega med prvimi desetimi, Avstrijci in Nemci so izpadli iz konkurence za boljša mesta že v samem začetku tekmovanja. od Amerikancev pa se je uveljal samo Latvrtnce Damon. ki je nastopil tudi na zimski olimpiadi v Gortini. Kljub pomembnemu in pravzaprav nepričakovanemu uspehu Italijanov, bi bilo krivično trditi da so bili v celoti boijši od severnjakov in ostalih srednjeevropejcev. K njihovemu uspehu je poleg nesporne kvalitete Stufferja največ pripomoglo pravilno mazanje smuči. Končni vrstni red za kom binacijo (čas v smuku je pomnožen z 10) vključno s streli, je naslednji: 1. Stuffer (It.) 1.17’42"; 2. ldvarsson (Šved.) 1.18T1”; 3. Kronig (Sv.) 1.2010”; 4. Sa-muelsson ;Sved.) 1.20’51”; 5. Hischier (Šv.) 1.20*53”; 6. Loet. scher (Šv.) 1.21’36”; 7. Delladio (It.) 1.22T8”; S. Edin (Šved.) 1.23*22”; 9. Damon (ZDA) 1.24*16”; 10. Johansson (Šved.) 1.24T8”; 11. Portmann (Šv.) 1.24 53”; 12. Schmitt (Fr.) 1.26*29”: 13. Tamagno (It.) 1.26*37”; 14. Mercier (Fr.) 1.27’ 09”; 15. Epis (It.) 1.27*15”; 16. Isacsson (Šved.) 1.28*56”; 17. Bozon (Fr.) 1.29*08”; 18. We-stin (Šved.) 1.29*55”; 19. Chas-sagne (Fr.) 1.30*01”; 20. Ahl (Šved.) 1.30'01”; itd. NOGOMET BRUSiELJ, 13. — V tekmi za mednarodno vojaško no- Igometno prvenstvo je Belgija premagala Portugalsko s 2:1 Rumena nevarnost Japonski smučar Igaya je bil morda največje preše nečenje letošnjega svetovne ga prvenstva alpskih disciplin v Badga-steinu. S tretjim mestom v slalomu,' s še stim v velesla lomu m s 17. v smuku si je zagotovil odlično četrto mesto v veliki alpski kombinaciji pred številnimi najboljšimi evropskimi speciali. sti kot so Mol-terer, Ober-mueller, Leit-ner, Amerika-nec Werner in drugi. ■ BOKS D Agata premagal Lamora zaradi prekinitve v 4. rundi NEAPELJ, 13. — Evropski prvak peteljnje kategorije Mario DAgata je premagal Dratj-coza Micheia Lamoia zaradi prekinitve dvoboja v 4. rundi, ko se je Francozu cldp*‘* rana nad desnim očesom. Dvoboj ni veljal za naslov. * * ALBURQUERQUE, 13. - Amerikanski boksar petelinj* kategorije Billy Peacoclc, s® sti na svetovni lestvici kaL je premagal po točkah V 1® rundah Italijana Gaetana An* nallora. NOGOMET Avstrija protestira DUNAJ, 13. — Avstriji* nogometna zveza je poslal* izvršnemu odboru FIFA P®9* testno brzojavko v zvezi * žrebanjem skupin za svetovno nogometno prvenstvo, * kateri zahteva ponovno b*" banje. Avstrijska zveza pravi. da so bile države že pr*4 žrebanjem razdeljene v 4 j skupine, kar naj bi bilo T * nasprotju s pravili FIFA. (2:0). lllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllltIHIIIIIIIinillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliiillliiMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHlillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllIlllIlIlllliiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiill Določene skupine in izžrebani nosilci skupin Evropsko namiznoteniško prvenstvo bo v Budimpešti od 2. do 9. marca Prvenstva se bo udeležilo 208 tekmovalcev iz 16 držav BUDIMPEŠTA, 13. — Predvčeraj so v Budimpešti izžrebali nosilce skupin za evropsko namiznoteniško prvenstvo, ki bo od 2. do 9. marca v Budimpešti. Tekmovanja se bo udeležilo 18 držav. Moških tekmovalcev bo 124 iz 15 držav. žensk pa 84 iz 16 držav. Ekipna tekmovanja bodo od 2. do 5., posamezna pa od 5. do 9. marca. Moške ekipe so razdeljene v dve skupini. Skupina A: CSR. Jugoslavija, švedska, Vzhodna Nemčija, Avstrija, Poljska in Bolgarija; skupina B: Anglija, Zahodna Nemčija, Francija, Madžarska. SZ ia švica. Pri ženskah je razdelitev naslednja: skupina A: Romunija. Wales, švedska. Jugoslavija, CSR. Vzhodna Nemčija, SZ, Bolgarija; skupina B: Anglija. Madžarska, Francija, Belgija. Zahodna Nemčija, Poljska, Avstrija .o Švica, Jugoslavija je pravzaprav v lažji skupini, saj bodo Cehi nastopili v okrnjeni postav, brez Andreadisa, ki je v preiskavi zaradi tihotapstva. Pri posameznikih so nosilci sikupin naslednji: moški 1. Berczik (Madž.), 2. Sido (Madžarska), 3. Štipek (CSR), 4. Gantner (Rom.). 5. Vogrinc (Jug.), 6. Foeldi (Madž.), 7. Schneider (Vzh. Nem.) in 8. Reiter (Rom.). Pri ženskah je številka 1 Angležinja Haydon, 2. Roseanu (Rom.), 3. Koczian (Madž.) in 4. Zeller (Rom.) V moških parih sta Berczik in Sido postavljena kot prva. Ganter in Harastosi kot druga. Štipek in Vyhnanovski kot tretja, ter Dolinar in Haran-gozo kot četrta. Jugoslovanski igralci bodo imel v prvenstvu posamezn,-kov v prvem kolu naslednje nasprotnike: moški: Jazvič • Braun (M), Teran-Kelier (ZN), Osmanagič - Leach (A). Fra-njič - Machan (M), Dolinar -Harastosi (R). Harangozo -Buranyi (M). Hrbud - Maiyer (M), Kern - Csember (M), Cr-njak - Amouretti (F). V. Markovič - Freuendorfer (ZN), Franji« - Alfer (Š). Vogrinc -Kanzadian (F), Grujič-Schnei-der, Vladimir Markovič-Koer-doe (M), Hudec - Varconyi I. (M), Melegi - Balas (M), Pa- - KINO - COHSO. 16.30: »Lepe. toda u boge«, M. Allasio, R. Salvo-tore. VERDI. 16.00: »Počitnice na Ischid«, N. Gray, V. De Sica, v cinemascopu in v barvah. VITTORIA. 17.15: »Poljubi jo namesto mene«, G. Grant J. Matisfield, v cinemascopu in v barvah. MODERNO. 17.00: »Nemirna dinastija«. ondi ni imel sreče z zaposlitvijo, je odšel v Zagreb. Tu je našel delo kot trgovski zastopnik pri Shellu. Drugemu iz skupine, Francu K., se je nasmejala sreča. Precej ko je prišel v Beograd, je dobil zaposlitev v neki trgovski hiši kot trgovski potnik. Franc K. in Julij B. sta bila sicer sošolca. Prvič po tolikih letih so se zdaj ločila njuna pota. Odtlej je minilo mnogo let. Kazalo je, da sta čisto pozabila drug na drugega. Toda nekako tik preden se je začela vojna, enainštiridesetega leta, sta se čisto po naključju srečala na hodniku v hotelu Esplanade. Juliju B. je bil zrasel trebušček in vse na njem je pričalo, da se mu dobro godi. Franc K. pa je bil suh, toda sodeč po njegovi obleki, je bilo moč sklepati, da mu ne prede slaba. »Toliko let, moj ljubi Franc!« «Da, Jul! Toliko let!« je rekel Franc, nato pa sta jo mahnila v majhen bar, da proslavita srečanje. Nad ničemer se nista mogla pritože- llllillllllllilllllltllilllilllllllllllllliilllllllllllllllillllllllltllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllltlll Mladinski nogometni turnir v Viareggiu Tudi Sampdoria sta se uvrstili v polfinale Polfinalni tekmi hosta v soboto, finalna pa v nedeljo VIAREGGIO, 13. Današ- nji četrtfinalni tekmi mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu sta se končali z rezultatom: Sampdoria — Ge-noa 2:1 in Udinese — Alessandria 1:0. Sampdoria in U-dinese sta se tako kvalificira« li za polfinale skupno z La-nerossijem in Fiorentino. Polfinalni tekmi bosta v soboto in sicer med Fiorentino in La-nerossijem ter med Sampdo-rio in Udinese. SAMPDORIA - GENOA 2:1 (1:1) Rezultat odgovarja poteku tekme. Genoa je od zadnje minute prvega polčasa d> konca igrala brez titularne-ga vratarja, ki je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče in katerega je potem zamenjaj eden izmed igralcev. Od 28’ drugega polčasa dalje je igrala z 10 možmi tudi Sampdoria zaradi izključitve igral- vati. Bila sta na konju. »Mislil sem na to, da bi se oženil, ampak sem to stvar odložil za kdaj pozneje,« je rekel Franc. »V teh nemirnih časih bi bi la to strašna neumnost!«, je menil Julij. »Jaz sem si glede tega že davno prišel na jasno.« Pozneje, vtem ko je eden izmed njiju pogledal na uro in sta obstala pri vprašanju «mar se že mudi?« — sta ugotovila, da obadva potujeta v Beograd. In tako je Franc K. zvedel, da je dobil tudi njegov sošolec Julij B. zaposlitev v Beogradu. OKUPACIJA Se se je kadilo iz ruševin in pogorišč Beograda in še je dišalo po krvi ubitih, ki so našli smrt v barbarskem bombardiranju, ko se je Franc K. namenil, da poišče svojega prijatelja Julija B. Ta je imel svoje nazore; »Vojna je vojna, živeti pa moram!« Lastnik trgovske hiše, ki je v njej delal, je bil namreč 2id. Prav to pa je navdajalo Franca K. s skrbjo. Zal pa Julija B. ni bilo v njegovem stanovanju. ca Mora, vendar pa je 3’ prej dosegla drugi gol in obdržala vodstvo do kraja, čeprav je Genoa vztrajno napadala. Gole so dosegli: v prvem polčasu v 17’ Massa (S.), v 43’ Bolehi (G.); v drugem polčasu v 22’ Recagno (S.). UDINESE • ALESSANDRIA 1:0 (0:0) Odločilna za rezultat je bila izključitev igralca Alessan-drie Girarda v 27’ drugega polčasa. Dotlej je dajala A-lessandria vtis, da lahko vsak čas preide v vodstvo in odloči srečanje v svojo korist. Alessandria je začela z zelo hitro igro, vendar pa ni mogla prebiti obrambe Udinese. V 9’ drugega polčasa je njen napaualec Sgarlon zadel v drog, po izključitvi Girarda pa je Udinese prešla v ofenzivo in v 30’ dosegla po Bertigu edini gol tekme. Gospodinja mu je vsa iz sebe zaupala, da je gospod nehaj dni pred bombardiranjem stanovanje odpovedal, »ker so ga premestili na deželo«. In to je bilo vse. Tega dne je bil Franc K. osamljen in se je znova počutil kakor tisto jutro, ko je pribežal iz Trsta. Vsega se je bilo treba od kraja lotiti. # » • To je bil prvi lepak, na katerem je okupator v K., mestecu v Srbiji, objavil seznam ustreljenih. Majhna gruča ljudi je strmela vanj in vsak. zase je skušal prek imen že mrtvih ljudi doumeti nekaj, kar je tičalo v vsem tem, razbrati tudi tisto, česar lepak ni povedal. Papir je dišal po tiskarski barvi. Julijsko sonce je pripekalo in sence sosednih hiš so Pile razpotegnjene, ko da so sestradane. Gručici pred lepakom se je približal majhen, debelušen človek, zariplega vasovič - Kos inski (IJ), Tere-čikova in Plutova pojdeita avtomatično v drugo kolo, ker nimata nasprotnic, prav tako Nikoličeva. Tudi Dolinar in Harangozo kot par bosta igrala ešle v drugem kolu. DISCIPLINSKI UKREPI Izključitve na debelo... MILAN, 13. — Razsodiščna komisija italijanske nogomet, ne zveze je v zvezi s tekmo Brescia-Simmenthal, potrdita rezultat 3:2 za Simmenthal m sprejela naslednje disciplinsse ukrepe: a) Brescio je kaznovala z globo 300.000 lir; b) za eno efektivno nedeljo je diskvalificirala igralca Brescie Zambonija; c) s strogim opominom je kaznovala igralca Simmc-nthala Magniia, č)1 vodstvo Brescie je zadolžila, da popravi varnostno ograjo o-krog igrišča in jo da kolavdi-ratž pred prvo tekmo. V zvezi s tekmo Roma-Inter (19. dec.) je zveza opomnili športnega direktorja Rome Bu-sinij-a zaradi nesramnega vedenja do sodnika. V zvezi s tekmo Pro Patria-Biellese je zveza za eno nedeljo diskvalificirala igrišče Pro Patne, za dve efektivni nedelji je diskvalificirala i-gralca Biellese Angelija, za eno efektivno nedeljo pa i-gralca Biellese Manginija in Formico. Z globami so bila kaznovana še moštva: 100.000 lir Ata-i lanta, 85.000 lir Verona. 45.000 lir Spal in Torino, s 25.000 iir Pro Vercelli in z 20.000 lir Cremo-nese. Za 5 efektivnih nedelj je bil diskvalificiran Resta (Siracu-sa), za 4 nedelje Pamgada (Si. racusa), za 3 nedelje Dari.i (Siracusa). za 2 nedelji Mor,n (Napoli). Bambini (Siracusa), Arce (Torino), Bossi, Biomto in Cislaghi (vsi Siracusa). Zadnji trije pogojno. Za eno nedeljo so brli diskvalificirani: Macor (Spal). Gelli (Prato) in Morbidoni (Catanzaro). Širokosrčna gesta madžarske nog. zveze Možnost preklica Puskasa, Kocsisain Vsi trije madžarski nogometaši so se po letalski nezgodi v Muenchenu ponudili Manchestru United Ljubljane z 9:2, v drugi P* so izgubili proti razigraO®* mu moštvu Jesenic s 4:2. . V moštvu iz Bočna je hu najboljši Kanadčan Baker. VATERPOLO Kurtini - Gyarmaty BUDIMPEŠTA, 13. — Predsednik madžarske nogometne zveze Sandor Barcs je včeraj zvečer izjavil, da bi bila madžarska nogometna zveza morebiti pripravljena preklicati suspenzijo treh madžarskih nogometašev v begunstvu, ki so se ponudili, da bi igrali za Manchester United Gre za Ferenca Puskasa. Cziborja, ki živijo na Duna- i 2 kandidata za 1 mest® ju in ki so se ponudili Manchestru po letalski katastrofi v Muenchenu. Barcs pa je dejal, da bi zveza storila le v primeru, če bi za to zaprosil tudi Manchester United, v kar pa da resno dvomi. «Na vsak način — je dejal Barcs — smo za Manchester United pripravljeni storiti vse«. HOKEJ NA LEDU Zmaga in poraz REKA, 13. — Vartepo'9 zveza Jugoslavije je znane®)1 reprezentantu Ivici Kurt®1* ju, ki je lani igral pri bu Canoticri - Napoli, poda« šala dovoljenje za bivanje * inozemstvu in Kurtini je ** izjavil, da se bo vrnil J Neapelj, vendar samo v svor stvu trenerja. Toda n jel® angažma je precej neg oVi ker si je vodstvo Canoti*®* Napoli medtem zagotov1* znanega madžarskega oJiJ*** pijca Gyarmatya. V Italijo in sicer v Ca** Scoiattolov na Jesenicah slovar. Ivo Giovanelli, Mitif Bonačič, ki je doslej t1*®;. JESENICE, 13. — Predvčeraj in včeraj je na Jesenicah gostovalo italijansko moštvo v hokeju na ledu «Scoiattoli» iz Bočna, ki nastopa v prvi italijanski ligi. V prvi tekmi so gostje z odločno igro premagali moštvo SABLJANJE obraza, ves moker od potu, in bilo treba bati. 'Potem začel brati imena ustreljenih. Nekdo iz gruče, v modri delovni obleki, bržkone elektrotehnik, zakaj njegova obleka je bila snažna, se je nenado- PARIZ. 13. — Moštvo Pariza, ki bo v soboto nastopilo v Parizu v okviru sabtjaške-ga dvoboja Pariz - Rim, bo sestavljeno takole: Električni floret: Christina D’Oriola (olimpijski prvak) Michel Vincent; Sablja: Jacques Roulot, Marcel Parent, Meč: Aj-mand Mouyal, svetovni prvak 1957. trna okrenil in jel vztrajno opazovati rdečeličnega, zariplega, prepotenega debeluhar-ja. Temu je bilo neprijetno in hotel je oditi, vtem pa ga je delavec nagovoril; »Oprostite!« Mož je snel ščipalnik in mežikaje pogledal delavca. «No, kakopak!« je veselo vzkliknil delavec. #Resnično! Julij, mar sem se tako spremenil, da me ne poznaš več...?« Mahnila sta jo v bližnjo kavarnico. Bila sta Julij B. in elektrotehnik Janko It., eden iz tiste skupine, ki je bila pobegnila iz Trsta pred Mussolinijevim terorjem in v kateri je bil tudi Julij. Pila sta pivo. Julij je vpraševal. Janko je bil zaposlen v tov.arni. Pripovedoval je o sebi in pri tem mahal z rokami. Pridušal se je nad Nemci in fašizmom. Svojega tovariša se mu ni je po- vabil Julija k sebi na kosilo. Ta se je otepal in se izgovarjal, češ da mora odpotovati, nazadnje pa je le privolil. (Nadaljevanje sledi), J'- UOIV J - ja ral Jadrana iz Splita, p* ‘ sprejel ponudbo iz Sira<#®. in se pripravlja na odh«® Prav tako bo zapustil Sp* tudi trener Jadranovih P-valcev M;rko France-sch®" ker je dobil ugodno pol"1 , bo iz Belgije. Illiailllllllll MIH IIIIIIIIMIIIIIIIIIIII MIHI III Itllllll MIHI III MIHIH llllltl MIHIH lllltlllllllllltltin®®^ Triestina pred tekmo .s Pratom Tulissi med najboljšimi na včerajšnjem trening*} Tržaška enajstorica bo po dolgem času lahko nastopila kompletna neuči® Triestina je imela včeraj popoldne svoj običajni četrtkov trening na dvoje vrat. Za na sprotnika s\ je izbrala enajsterico SanfAnne. ki z uspehom tekmuje v kategoriji d-letantov. Zaradi razmočenega in težkega terena na občinskem stadionu, je titulama e-najstorica igrala samo prvi polčas (45*). v drugem polčasu pa je trener Olivieri postavil na igrišče rezerve, pn-jačene s Petagnom, Renostom, Attillijem, in Bellonijem. Postava A moštva v prvem polčasu ja bila naslednja: Ru-mich (P.anaini je hranil vrata SanfAnne); Szoke, Casta-no; Rimbaldo Varglien, Tuii--si: Olivieri. Mazzero, Milan. Petris. Renosto. Edino novost je predstavljala vključitev Tulissi ja, ki bo v nedeljo po vsej verjetnosti igral tudi v Pratu na mestu levega kr’:-ca, Rimbaldo pa se bo vrni’ na svoje običajno mesto na desno stran, kjer je doslej v odsotnosti Tulissija igral Petnima. S povratkom Tulissija b.i moštvo po daljšem presledku zopet kompletno. Tulissi je v 45 igre pokazal kljub težkemu terenu dobro kondicijo in je igral odlično, kar pa velvi za krilsko vrsto v celoti, ker sta tudi Varglien in Rimhal-do bila med najboljšimi. Na parlalna petorica ni pokazala nič posebnega, vendar pa je igrala solidno. Ugajala st-i predvsem Mazzero in Petris z dobro zamišljenimi komb: nacijami ter Milani, ki je nekajkrat zaposlil Bandinija z ostrimi streli. Krili Olivieri in Renosto sta izvedli števil- ne pobege, bili pa sta koviti v zaključnih a'cCHr>t V obrambi je bil še po-najuspešnejši Castano, ni, ki je nastopil samo v » gem polčasu, pa se je P.”",* sto snuščal tudi v ofen® akcije. V celoti je bil trening koristen, čeprav so tituli dosegli v prvem Pol^a5}ivie* mo 2 gola (Milani in C>ih „ ri) p oti dvema goloma t’Anne, ki sta ju dosegi8 senkrainz m Reddi. &°-i. spešne so bile v druge®.. tl-času rezerve, ki so žara® trujenosti igralcev Sant dosegle kopico golov. A®* Trener Olivieri se P0,,nčil ningu se ni dokončno oA\,er glede postave za Prato. k ietno pa je, d« bo °stal!|0 ’tid kot nunulo nedeljo, le Tulissi zamenjal Petagn0- KOŠARKA Ilalijanski košarkarj* proti Sovjetski RIM 13. — Na skupni ^ ning košarkarske reI>. lsk° SoVJe'u tance za dvoboj s ur zvezo, ki bo 22. t. m. j^-lanu, so bili sklicani n . nji igralci; Volpato. R'-® pic ci, Romanutti, Sardagmh ,,1! ri. Gumha, Macoratti- jlili lio, Bertini, Canna, č-l** Lucev, Vianello in Oagovornl urednik STANISLAV RENKO ff»* Tiska Tiskarski zavod V nedeljo, 16. t. m. bomo začeli objavljati ponO*1* ■ i el znanega slovenskega napetega romana, ki je 11 že pred vojno tudi v nekaterih tujih jezikih: VLADIMIR ALmUP BARTOL: