DELAVSKA POLITIKA ;!xša]a dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. •yr*ttttS$tvo In apr«?*: Maribor, Raška cesta 5, poitnt predai 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje. Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. VeJrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankiraio, Malih oglasov, ki slnžijo v posredovanje ln socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din i.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem števila objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Dla 10.—, u inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335. Štev. 5 Sreda, 15, januarja 1936 Leto XI Ali še sploh kal zaleže beseda? Jutri se zopet sestane narodna skupščina v Beogradu. Obravnavala bo tekoče državnopolitične posle, eventualno se posvetovala v odsekih o nameravani reformi zakonov. Trenutno je glavna skrb vlade, seveda, proračun, ki ga mora redno poslujoča zbornica čimprej spraviti pod streho. V državi so pa še druga notranja vprašanja, ki so tudi važna, važna predvsem za delovno prebivalstvo države. Toda ne samo za delovne sloje v ožjem pomenu, marveč tudi za gospodarske kroge, obrtnike, trgovce, male kmete. To vprašanje je socialni položaj teh krogov, vzroki bed in posledice. Neštetokrat smo že povdarjali napake gospodarske politike, ki bi jo lahko označili z gospodarsko anarhijo, Kako pa naj imenujemo drugače svobodno eksploatacijo države in državljanov leta in leta. Kako naj imenujemo drugače neprestano zniževanje mezd, oderuško stanovanjsko najemnino in vso nebrižnost, s katero se gre pri nas preko teh na dnevni red. Ne trdimo tega samo mi. Celo odlični gospodarstveniki, pomembni funkcionarji delodajalskih korporacij so izjavljali, da vede sedanja gospodarska in mezdna politika v popolno razsulost in propadanja prebivalstva. In niti ti opomini niso doslej še našli niti najmanjšega odziva. Delavstvo je že predložilo tozadevne predloge. Do rešenja predlogov in zahtev še ni prišlo. Kje so minimalne mezde na podlagi eksistenčnega minimuma? Kje skrajšanje delovnega časa? Kje zavarovanje za starost, za nezaposlenost in še vsa druga važna socialnopolitična vprašanja? Doba kategorično zahteva, da tudi narodna skupščina reče nekaj k vsem tem vprašanjem. Doslej se v narodni skupščini ni mnogo govorilo o vsem tem in kolikor se je le bolj platonično: naj minister napravi, kar smatra, da je potrebno. Toda, če pridejo razna vprašanja pred ankete, tedaj imajo gospodje tisoč in tisoč pomislekov. Vse to dokazuje, da ni zmi-sla za pametno socialno in gospodarsko politiko. Zato je potrebno, da se s temi vprašanji bavi narodna skupščina, ki mora ob resni debati in po stvarnih razlogih dati vladi zdravo inicijativo in moralno oporo. Nimamo pričakovati inicij^itiv od te skupščine. Povedati smo pa morali to, kar smatramo, da je dolžnost narodne skupščine. Skupni svet delavskih strokovnih organizacij pozdravlja Masaryka in BeneSa Centralni svet delavskih strokovnih organizacij čehoslovaških je poslal prvemu predsedniku republike T. G. Masaryku in njegovemu nasledniku dr. Benešu pozdravna telegrama. Svet se zahvaljuje Masaryku, da je vedno skušal voditi republiko v duhu demokracije in socialne pravičnosti. V telegramu novemu predsedniku izraža svet veselje zaradi njegove izvolitve ter spominja, kako veliko pozornost je dr. Beneš svojedobno posvečal strokovnim organizacijam. Mi pa čestitamo čehoslovaškemu Kdo hoče reševati vprašanje kmetiških dolgov Važen interesent v vprašanju kmetiških dolgov so banke in drugi denarni zavodi, ki ni zadovoljen z rešitvijo vprašanja. Tudi kmet ni zadovoljen, ker dejansko ni deležen znatne olajšave, čeprav se je zadolžil morda po nesreči ali po krivdi kapitalističnih špekulantov, ki so ustvarili današnje gospodarske razmere. »Jugoslovenski Lloyd« z dne 5. decembra navaja štiri različna stališča denarnih zavodov in gospodarstvenikov. Zagrebški in vojvodinski denarni zavodi so mnenja, da naj država prevzame kmetiške dolgove in jih plača bankam v gotovini. Beograjski denarni zavodi so mnenja, da bi taka konverzija kmetiških dolgov z izdajanjem denarja pomenila inflacijo in jako škodovala gospodarstvu. Posebni odbor poslanske večine v vladi tudi meni, da se končna konverzija kmetiških dolgov more rešiti najbolje z izdajanjem državnega denarja. ' Slovenske denarne skupine pa priporočajo, da naj se dolgovi sanirajo s tem, da se zunanja vrednost dinarja zniža v razmerju kakor so. to storili v Angliji. S tako devalvacijo dinarja bi porasle cene in kmet bo lahko plačal dolgove, dočim bi država morala ostanek plačati iz zlate in devizne podlage, ki bi se z valorizacijo povečala. Večina bančnih zavodov je za devalvacijo, ki pa bistveno ne rešuje kmeta, vsaj ne malega kmeta. Narodna banka bi s tem lahko izplačala svoje podlogo okoli 800 milijonov dinarjev in s tem spravila denar v promet. Obenem bi pa narasla draginja, ki bi v interesu bank in velekapitalistov slekla konzumente do srajce. Ali ni še dosti, da delavci in nameščenci že v 70 odstotkov primerih niti za prehrano ne zaslužijo, da je več stotisoč delovnih ljudi, delavcev in inteligentov že več let nezaposlenih, ki bedno propadajo? Ali ni že dovolj tega izstradavanja naroda? Kmetiške dolgove, zlasti malim kmetom je treba odpisati kakorkoli že na račun tistih, ki so v povojnih letih do krvi izsesali delovno ljudstvo in kmeta, ne pa zopet valiti vse breme na tiste, ki so preobremenjeni. To je treba povedati, ker se zopet pripravlja udarec po delovnih slojih in konzumentih sploh, če bomo molčali. Taka sanacija pa tudi sicer ne more koristiti, ker se bo s tako konverzijo kmetiških dolgov konzu-mentska sila samo še znatno zmanjšala. Narodu ne bo nič koristilo, če se bo kmetiško vprašanje reševalo s stališča bank, ker bodo banke s pospešeno brzino zopet zakopale novi denar v kapitalističnih bisagah. Proces mizerije, še povečane, se bo pa nadaljeval. Iz notranje politike Beograd, dne 12. januarja 1936. Par prijateljskih kosil pa je le zabeležiti tekom zadnjega tedna. Pov-darili so posebej, da so se zbrali h kosilu le zgolj privatno, kakor obišče star prijatelj starega znanca. O prijateljskih kosilih poročajo iz Ljubljane. S svojim spremstvom se je pripeljal v Ljubljano z Bleda vojni minister Peter Živkovič in v »Unionu« je kosil v družbi doktorja Alberta Kramerja. Dr. Albert Kramer pa je imel tudi prihodnje dni nek privatni obisk. Sam predsednik senata Tomašič se je po privatnih poslih pripevljal v Ljubljano in tudi ob tej priliki sta predsednik Tomašič in dr. Kramer prijateljsko kosila. Iz demantija se lahko razbere, da je v prijateljskem krogu pri kosilu kramljal v Ljubljani tudi Laza Markovič, ki ga poznajo kot prvaka starih radikalov. Laza Markovič je verjetno razgovarjal s svojimi prijatelji, kako organizirati v Sloveniji radikalsko gibanje, ki mu je doslej že dano novo strankarsko obiležje. Doslej še ni nihče trdil, da bi dr. Markovič v Ljubljani že moral opravljati posle kakega posrednika med razprtimi radikali. Ta posel bo moral poizkusiti v Zagrebu, kjer sta se konkurenta dr. Fran Gabreh in Mi-halovič že do grda skregala, kdo je boljši in bolj pravi radikal. Davidovičevi demokrati so po svojem pristašu Slavku Dukancu organiziranemu delavstvu, ki ima demokratične in socialnopolotično prepojene državnike na čelu republike. razlagali, kako bi se dalo čisto lepo, kar najlepše urediti novo državo. Povedali so, da se demokratska stranka »zalaže« za široke samouprave, slične nekdanjim okrožnim samoupravam v kraljevini Srbiji. Pravijo in zatrjujejo, da so dale one odlični rezultat. Te samouprave — pravijo — bi mogle zadovoljiti »sitnije potrebe bez dugog administrativnog dopisiva-nja sa Beogradom«. Prihranek na markah je torej — očiten. Eden demokratskih prvakov pa je vedel tudi še ta teden povedati, da ie dobila demokracija v zadnjem času velike udarce. Sicer pa se bodo tudi v prihodnjih tednih znova slišala zagotovila, da je za uvedbo političnih svoboščin vse pripravljeno in da se čaka le primernega in ugodnega trenutka, da se lahko s tem začne. Kronika političnih dogodkov pa bo sproti kazala, kako se te politične svoboščine uvajajo. Razen tega so v Beogradu ustanovili protikomunistični odbor za obrambo civilizacije, proti materialističnim in protinarodnim naukom, za zaščito današnjega družabnega ustroja, varovanje načela zasebne lastnine, reda in javne morale. Hudo mora biti, če so gospodje mnenja, da je treba poleg državnih oblasti, ki čuvajo zakone, ustanavljati še take odbore. Ko bomo zvedeli imena odbornikov, bomo tudi lahko ugotovili, ali žive in delajo iz idealizma, ali pa je materializem, bogastvo in sijajna plača gonilna sila njihovega z idealizmom prepojenega narodnega križarstva. Svoboda Pravkar je izšla v hitlerjevski Nemčiji v založbi Rovvohlt knjiga,- Paul Distelbarth, Lebendiges Frankreich Živa Francija), ki po vsem svetu vzbuja zanimanje že s tem, da je izšila pod režimom, ki mu demokracija nikakor ni ideal. Pisatelj, ki ni demokratičnega mišljenja, še manj socialist, opisuje verno razmere, kakršne so v Franciji, S tem je pisatelj nehote napisat en sam slavospev ljudski demokraciji, ker on gotovo ni imel namena, da agitira za ta naš ideal. Da on kot nasprotnik priznava vrednosti demokracije, ji je storili večjo uslugo, kakor bi jo mogel najboLjši demokratični pisatelj. Pod poglavjem »Svoboda« pripoveduje Distelbarth Na vseh javnih poslopjih Francije je z velikimi črkami napisano gesio republike: LIBERTE — EGALITE — FRATERNITE (svoboda — enakost — bratstvo). Mnogo ljudi trdi, da so te besede izgubile smisel, da so postale puhle in prazne. Kdor kaj takega govori, ne pozna francoskega naroda; njemu te besede niso nekaj zastarelega, temveč so mu nasprotno cilj, ki še ni dosežen in za katerega dosego se ne sme bati nobenega truda. Če govore Francozi o svobodi, mislijo naravno na relativno svobodo, v kateri se vsak posameznik odpove delu svoje osebne svobode, da s tem omogoči življenje v družbi. Bistvo svobode vidijo v tem, da je ta delna odpoved prostovoljna, Samo prostovoljno ima vrednost. Francozom se zdi država svobodna tedaj, če se neizogibne omejitve državljanom ne nalagajo od zgoraj po volji posameznikov ali manjšine, temveč če jih sklene večina državljanov. Ideja svobode je za nje prav tako kakor civilizacija neločljivo zvezana z načelom večine. Da bi se mogle pri tem delati izjeme, ne dopuščajo, prav tako kakor ne priznavajo, da bi se smelo govoriti o posebni nemški, ali francoski, ali italijanski svobodi. Ni svoboda tista, ki je različna pri raznih narodih, temveč različno je samo omejevanje svobode... Vsoto vseh potrebnih omejitev osebne svobode imenujemo s francoskim izrazom disciplina. Ta disciplina je pri Francozih prostovoljna, ker se oni kot svobodoljuben narod upro vsakemu nasilju in prav tedaj ne delajo tistega, kar se od njih zahteva. Disciplina je za nje notranja in je prešla ljudem tako v meso in kri, da se je sploh ne zavedajo več. Postala je sama ob sebi razumljiva. Kdor si hoče napraviti pravo sodbo o tej prostovoljni disciplini, naj si samo pogleda, kako hite zvečer množice nameščencev k tramvajskim postajam, da se odpeljejo v predmestja. Nikake gneče, nobenega prerivanja ali suvanja. Vsakdo po vrsti vzame svojo številko in se uvrsti v kačo, ki se zvija sem in tja med drobnimi verigami. Ko pripelje tramvaj, ugotovi sprevodnik, katero številko ima prvi, jo okliče in vpraša »Nihče pred njo?« Žene z otroci v naročju, noseče žene in invalidi ne potrebujejo številk. Kdor bi v Franciji hotel rabiti svoje komolce in se prerivati, pa če bi imel še tako tehtne razloge, bi slabo odrezal. Najnazorneje se kaže ta prostovoljna disciplina pri avtomobilskem prometu. Pariz s svojimi predmestji je imel do zadnjega več avtomobilov kakor vsa Nemčija skupaj. Na nekaterih točkah pasira ob delavnikih tri do štiri tisoč avtomobilov na uro. Vendar se ves ta ogromni promet ureja sam. Na mnogih živahnih križiščih sploh ni stražnika. Izgubljena vojna? Obupna taktika Italijanov. — (Piše posebni poročevalec »Mitropress« Spencer Priče) Pred Makalo, januarja. Problematične osvojitve Maršal Badoglio dan za dnem br-zojavlja domov stereotipni stavek: »Z obeh front ni nič novega poročati.« Če generali nimajo nič novega poročati, se vendar dogaja toliko stvari, da bi mogli pazljivi poročevalci napisati cele knjige. Spominjam se moža, ki je to storil deset let po svetovni vojni in njegova knjiga je doživela svetovno slavo. Jaz pa ne bom čakal toliko časa; v starem in novem svetu naj ljudje čim hitreje izvedo, zakaj so Italijani v dnevih, ko niso imeli nič novega javljati, izgubili svojo nesrečno vojno. Moderni Rimljani niso od svojih prednikov podedovali nekaterih lastnosti, ki so nujno potrebne predvsem pri osvojevalnih pohodih v tujih delih sveta: nezaupljivost in prekanjenost. Z nerazumljivo odkritosrčnostjo so sprejeli v svojo zmagovito armado vsakega abesinskega plemenskega poglavarja, ki je prišel k njim ter se jim poklonil. Delili so velikopotezne podkupnine in s tem zvabili v svoj tabor vedno več sovražnih roparskih vitezov in grofov. Triumfalno so potem poročali domov, da »so se že spet vdala cela ozemlja, na katera italijanska armada še stopila ni.« Askari obračajo puške Ta nerazumljiva naivnost je postala za nje usodna. Pokazalo se je, da imajo črnci mnogo več zvitosti in pretkanosti kakor njihovi sovražniki, Ti poglavarji so sicer sprejemali italijanski denar, toda z notranjim sklepom, da ga bodo porabili za stvar svoje domovine. Spremstva navidez vdanih abesinskih poglavarjev so Italijani uvrstili med Askare. Te so pa začeli Abesinci hitro pridobivati za svojo stvar. To je bila seveda njihova sveta pravica, ki je rodila take posledice, da se Italijani gotovo ne bodo več opomogli od njih do izbruha nove deževne dobe. Tristo fašistov s plinom oslepelih Lahko si mislimo, da italijanski generalni štab ni bil posebno vesel, ko je spoznal »uspehe« svojih prido- . . . Vzorni primer prostovoljne discipline je bila silna manifestacija socialističnega delavstva 10. febr. 1935 v spomin žrtvam februarskih nemirov prejšnjega leta. Delavski reditelji sami so urejali tok stotisočere množice. Policija, na čelu ji notranji minister in policijski prefekt, je gledala s prekrižanimi rokami. Ko so pri demonstracijah proti znižanju plač v juliju 1935 nekateri pograbili kame-nite kocke, naložene v bližini Opere, jih je takoj iz lastnih vrst opozoril klic: »Discipline, camarades!« — in vrgli so kamne proč. bitev. Na Silvestrovo večer je dal po prekem sodu ustreliti šest »vdanih« abesinskih plemenskih poglavarjev. S tem pa zlo nikakor še ni odpravljeno. Zato je italijanski štab oznanil, da se bo odslej vojevala vojna brez ozira na kakršnakoli človečanska načela. Za pretvezo je vzel obglavljenje italijanskega letalskega poročnika, ki so mu baje divji Abesinci na južni fronti odsekali glavo. Nova taktika, katere prvi rezultat je bil obstreljevanje Rdečega križa v Dolu, se spet obrača proti njim samim kakor sploh vse v tej njihovi nesrečni pustolovščini. Plinske bombe postanejo lahko nevarne za obe strani. Plini gredo z vetrom in tako se prav nič ne čudim strašni novici, ki so mi jo pravkar prinesli v šotor: severo-zapadno od Malake so obiskali italijanski plini neapolitansko skupino mladih fašistov, od katerih jih je nad tristo oslepelo. Zdaj so začeli Italijani poskušati še z drugo metodo, ki je gotovo bolj nedolžna. Pri številnih bližnjih spopadih v zadnjih tednih se je pokazalo, da so Abesinci telesno mnogo močnejši od Italijanov. Da se izognejo prepogostim smrtnim slučajem z nožem, so Italijani uvedli jiu-jitsu-teča-je. V tej japonski rokoborni umetnosti uče posebno predstraže, ki naj s spretnimi udarci napravijo neškodljive mišičaste Abesince. Ta umetnost | je baje nekaj Italijanom že rešila življenje. Vojne ne morejo dobiti! Toda kaj pomaga vse to, če pa ni nobene odločilne zmage? Moj radio mi prav v tem trenutku javlja, kako koprneče čaka Rim na kak vojaški uspeh, ki bi mogel spremeniti položaj Italije v evropski politiki. Toda Rim naj si ne dela iluzij, nobenega u-speha ne bo doživel. K veliki bitki spadata vedno dva. Kako naj izvojuješ zmago, če se pa nasprotnik sploh ne pokaže? Kaj naj napraviš proti sovražniku, ki proti vsemu pričakovanju nikdar ne nastopa v množicah, temveč vedno samo v majhnih četah? Kako naj se obvaruješ pred presenetljivi nočnimi napadi naglih divjakov? Abesinci vedo prav natančno, kaj hočejo. Vedo dobro, da njihovi najmočnejši zavezniki niso Angleži in Zveza narodov, temveč vreme, podnebje in teren. Desettisoče Italijanov so že prepeljali spet domov radi bolezni in izčrpanosti. Noben plinski napad, obeno bombardiranje ne more nič napraviti proti temu. Vsak kilometer, ki ga Italijani prodro, povečava nevarnost, da jim bo odrezan umik. Mussolini mora biti popolnoma napačno informiran. Vojne Rim ne more dobiti! Rjavi teror v Nemčiji Namesto božične amnestije: zapiranje, «**«.»«i *» m«Ch4« Čehoslovaški »Sozialdemokrat'< poroča: »Krvava sramota cezarizma kriči do neba. V miru se nadaljuje iztrebljevalna vojna Nemcev proti Nemcem. Pravica pesti vlada zopet se-demdesetmilijonskemu narodu, ki je bil nedavno v prvi vrsti kulturnih narodov. V imenu tisočkrat onečaščsne pravice mečejo najboljše in najplemenitejše ljudi v ječe. Proti 47 soci-alnodemokratičnim možem in ženam so bile nedavno v Bremnu izrečene zaporne kazni do petih let, ker so zbirali denar za bedne rodbine zaprtih rodbinskih očetov. Mučenjem v preiskovalnih zaporih in koncentracijskih taboriščih se v tretjem cesarstvu pridružuje še nekaj strahovitega: zahrbtna smrt jetnikov za gladom. Oskrbni stroški za jetnike, ki so znašali 1929 še 42 fenigov na dan, so bili znižani na 20 fenigov. Življenski pomočki so se obenem podražili za polovico. (Torej 1929 okoli 5.50 Din na dan, sedaj kvečjemu 3.— Din na dan). To pomeni, da poginja v Nemčiji desettisoč političnih jetnikov v mukah gladu. Onim špisarjem nacionalnosocia-lističnih trinoških hlapcev, ki proslavljajo »mir in red« v Nemčiji, bije v lice naslednje poročilo angleškega opazovalca, ki je te dni krožilo po časopisju kulturnih držav. Anglež pravi o nemški sramoti v »Daily Heraldu«: »Tisoči iz vseh dežel, ki so v zadnjih treh letih potovali po Nemčiji, so videli samo fasado diktature, ki je bila pripravljena za obiskovalce. Taka dobrohotna poročila »prič zgodovine na lastne oči« so Hitlerjevem sistemu več koristila, kakor bi mu ves Goebelsov propagandni stroj koristil v desetih letih. Jaz poznam drugačno Nemčijo. Dežela, v kateri narod trdo dela in malo je, vendar vodijo tisoči heroičen boj proti nacistični diktaturi. Dve leti je Hitler dopovedoval svetu, da v Nemčiji ni organiziranega terorja. Ljudje, ki nikdar niso okusili pritiska, silo in brutalnosti fašističnega terorja, ga ne morejo umeti, in vem, da mnogi ne bodo mogli verovati, če jim povem, kako je tam v resnici. Fizični in moralni teror ni niti eno minuto popustil. Postal je le neviden — ne le za inozemstvo, marveč tudi za veliko večino nemškega naroda. Več kot šest mesecev so se valili valovi preganjanja in v velikem obsegu organizirani teror po vsej dr-I žavi. Nihče ne pozna Števila žrtev, do zmerni in skrbni cenitvi je število teh žrtev najmanj 10.000 oseb. V dobi zadnjih devetih mesecev je moralo samo v Hamburgu iz političnih vzrokov nad 1000 oseb v zapore. Mnogo mojih prijateljev je med njimi. Ena teh žrtev — žena 34 let —-je ubila policija (gestapo) že nekaj ur po jetništvu. Policijski častnik je izročil staršem nje obleko. Nacisti imajo za ta način smrti posebno ime, imenujejo ga »samomor«. Nihče ni smel videti trupla umrle, niti vedeti, kje je pokopana. O drugih prijateljih ne vem, kam so jih spravili, ali so mrtvi ali živi, ali so bili morda tudi umorjeni, pretepam in pohabljeni, ali se jim je zaradi mučenja omračil um, kakor se je zgodilo z dvema mladima žrtvama, ki sem ju poznal. Vem, da so ljudje, ki kar nočejo verovati, da je brutalnost pravilo in ne izjema. Vsi so v zmoti. Takim ljudem hočem povedati. Povedati jim hočem resnico. Resnica je, da izvajajo nacisti hladnokrvno in preračunano sadištične muke in zverinstvo praviloma povsod, kjer so politični jetniki, pa naj bodo župniki, socialisti ali Židi.« Zanimiva socialna slika Koliko ljudi hodi bosih v drlavl Čevljarska obrt in industrija v Jugoslaviji izdelata na leto 7,000.000 parov čevljev. Če računamo, da rabi 14 mlilijonov prebivalcev vsak po dva para čevljev na letn, bi potrebovali, če bi hoteli pošteno obuti vse prebivalce, okoli 28 milijonov parov. Vsak sicer ne potrebuje dveh parov, so pa drugi, ki kupijo na leto tri ali štiri pare čevljev. Primanjkljaj znaša po tem računu 21 milijonov parov. Kaj je posledica temu pojavu? Pač le to, da ljudje hodijo večinoma bosi ali v starih cokijah, ker nimajo denarja, da bi kupili drago obutev. Tako poročilo objavlja reklama za Bafove proizvode, vendar je za resne mislece poučno, ker meri socialni položaj v državi po obutvi. — Vzrok čevljarske krize tiči deloma v imiportu tuje industrije, vendar pa v glavnem1, če zlnaša primanjkljaj obutve 21 milijonov, v slabem socialnem položaju prebivalstva. Razlika v skrbi za Šolsko mladino Klerikalnega dunajskega župana hvali avstrijsko časopisje, ker je dunajska občina dajala 5713 otrokom opoldan obed. Imenovani župan Schmitz je na to ponosen. V letu 1930. je bil župan na Dunaju sodrug Karl Seitz, ko niti nezaposlenemu še ni bilo tako hudo kakor danes. Tedaj je dajala dunajska občina opoldanski obed vsak dan 11,100 siromašnim otrokom! Razlika je precej velika. Za tiskovni sklad je dlaroval s. Avgust Skitako Din 5—. Izkrena hvala. Posnemajte! B. Traven, Bombaž II. Knjiga Prevala Talpa 45 Ko je policaj odšel, je Madžar slekel bel jopič in stopil k blagajni, da bi dobil mezdo za dva dni. Pred blagajno je stal v rokavih. Ti rokavi pa so bili sama cunja in umazanija. V kavarni sta bila dva gosta in sta videla nesrečneža. Ko sta zapazila, kakšno umazanijo in kakšne cunje je beli jopič zakrival, ju je minil tek in se nista dotaknila ne kave ne peciva. Vstala sta, plačala pri blagajni in odšla. Senjor I)oux je vprašal Madžara, kuj se je zgodilo in čemu odhaja. Ta mu pa ni znal odgovoriti in mu je skušal z mnogimi kretnjami dopovedati, da je njegov dragi tovariš skupil na črepinji in da je sedaj prišla vrsta nanj. Zunaj so stali stražeči in še nekaj drugih ljudi, ki so z zanimanjem opazovali predpotopni pogovor s kretnjami. Doux je skušal Madžara prepričati, da je tu v kavarni docela na varnem. Toda Madžar ni verjel. Če bi bolje poznal tukajšnje šege in navade, bi vedel, da bi ne bil nikoli in nikjer varen; med štirimi stenami bi večno ne mogel ostati; kakor hitro bi pa hišo zapustil, bi bilo po njem. Kajti po obrazu ga poznajo že delavci vsega mesta, fotografija ali tiralica jim nista več potrebni. Pa tudi med hišnimi stenami bi ne bil varen. Neki dan, pojutršnjim ali že jutri, bi se zgodilo, da bi prišel kdo v kavarno, si naročil sladoled, in ko bi Madžar prišel, bi imel že nož v hrbtu ali pa pljuvalnik na črepinji — in sicer tako imenitno, da bi ga morali odpeljati na rešilno postajo. Preden bi se v kavarni zavedji, kaj se je zgodilo, bi bil oni že kdove kje. Nihče bi ga več ne našel, tudi najboljši detektiv ne. I’o je pa tudi vzrok, da tu ni nikoli stavkokazov. I u poznajo pač. najuspešnejša sredstva in uiti treno-tek ne pomišljajo, da bi jih brezobzirno ne uporabili. Vojna je vojna. In delavci so v vojni, dokler ne zmagajo ne samo v eni bitki, nego sploh. Če je državam v vojni vsako sredstvo dovoljeno, zakaj pa bi delavcem v njihovi vojni ne bilo? Delavec dela pač zmeraj to napako, da hoče veljati za dostojnega meščana. Toda za to mu nihče nič ne da. Madžar je prišel ven in stavkovne straže so ga takoj sprejele. Odvedle so ga v pisarno strokovne organizacije, mu priskrbele prenočišče in mu obljubile, da mu bodo priskrbele delo v neki kovačnici za pločevino. Senjor Doux ga je ogoljufal še za stavkokaz-no mezdo; dal miu je samo petdeset centavov, štirideset mu jih je pa zaračunal za ubit kozarec. Nemec pa je — kakor so mi kasneje pripovedovali — doživel še vse kaj drugega. Naslednje jutro so ga privedli pred policijskega častnika. Namesto da bi ga za njegovo zvesto stavkokaštvo pohvalil, pa ga je častnik vprašal, kje ima dovoljenje za vselitev. »Ga nimam,« je odgovoril s pomočjo tolmača. »Kako pa ste prišli potem v našo državo?« »Z ladjo.« »Tako. Torej ste pobegnili z ladje.« »Ne. odpovedal sem službo.« I1a, tako odpoved službe že poznamo- Seda] vas bomo oddali vašemu konzulu, toda samo s pogojem. da vas z naslednjo ladjo pošlje nazaj v Nemčjo. Nemci so nam sicer prav všeč. toda vi n*-' delate nemškemu imenu časti. Samo nemir povzročate pri nas in za take ljudi tu ni mesta.« Dva policaja sta ga odvedla h konzulu. Odslej je bil zanj konzul odgovoren. Moral ^ je toliko časa preživljati, dokler ni prispela niška ladja, ki ga je vzela s sabo. . »Kaj pa ste napravili? Ste kradli.« U' I konzul. , »Ne. V kavarni La Aurora sem bil a»na*‘ karja, pa sem jo dobil po glavi,« mu i£tnož • »V La Aurori vendar stavkajo. Kaj tega niste vedeli?« Doma in po svetu Premeščenih je bilo v Dravski banovimi 157 učiteljev in učiteljic. Mohorjeve knjige ne morejo na Koroško, Tako se pritožuje »Slovenec«, Nam je nerazumljivo to hinavsko prelivanje solz »Slovenčarjev«. Saj imajo zdaj tam neomejeno oblast klerikalci. Se boste vendar zmenili s svojimi tovariši, s katerimi ste vedno sodelovali? Saj vaša ideja in vaša pravičnost je vendar vesoljna? Načrt naredbe o prepovedi nočnega dela v pekarnah je ministrstvo socialne politike izdelalo. Načrt .ie bil predložen v odobritev ministrstvu trgovine in industrije. Ni gotovo, koliko časa se bo naredba še zavlačevala, da si je nujna in jo zahtevajo člmprej delavci in široka javnosti ker bi se s tem znatno omejila nevarnost obolenj pri nočnem delu in izboljšala bistveno splošna lii-gijena v pekovski obrti oziroma industriji. Ljudje okoli »Jutra«, ki so se nekdaj imenovali liberalce, naprednjake, demokrate in končno Jugoslovane, o katerih pa vemo le to, da so bili velika nesreča za svoj »narod«, ker so v svoji samooblastnosti zanemarjali gospodarstvo in kulturo ter privedli to paro v neko duhovno anarhijo in obup. Sedaj se ti ljudje sučejo okoli pohorske resolucije, ki zagovarja neprikrito svoje vrste fašizem. Da je to resnično njih volja in namen, so pokazali zlasti ob grafi-čarski stavki, ko so zagnali svoje delavstvo na cesto in odklonili sklenitev tarifne pogodbe z delavstvom. Delavstvo sprejmejo le, če mu lahko diktirajo delovne in mezdne pogoje. Tako se še danes tiska »Jutro«, »Slovenski Narod« in še nekateri listi v podjetju, ki noče priznati delavstvu pravice do delovne pogodbe in organizacije kot sopogodbenico. Ti ljudje pa stikajo po vsej državi za svojimi »prijatelji« in jim vceplajo svoje fašistične nazore. Stike imajo celo z odličnimi osebnostmi. Hoteli smo s tem opozoriti na politiko ljudi, ki jo širijo tudi po svojih listih. Potrebno je, da si delavstvo dobro zapomni, kaj in kako je bilo, koliko škode so storili ti ljudje. Prišle bodo volitve. Nesrečo fašizma poznamo v drugih deželah: zakaj bi mi ne preprečili plemenitemu narodu Jugoslovanov to nesrečo: fašistično diktaturo. Poziv dobrim družinam glede sprejema zapuščenih in revnih otrok v brezplačno oskrbo. Banska uprava oskrbuje in vzgaja v svojih zavodih in pri rejnicah na deželi znatno število otrok, ki so osiroteli, odnosno radi velike bede, ali radi brezvestnosti staršev oziroma svojcev zapuščeni. sedanjih težkih gospodarskih razmerah ie pričelo število teh usmiljenja vrednih malčkov tako naraščati, da banski upravi s svojimi omejenimi krediti ni mogoče več nuditi svetn tem sirotam potrebno oskrbo. Kdor bi bil pripravljen sprejeti katerega teh otrok, naj javi na naslov banovinskega dečiega doma v Mariboru ali pa v Ljubljani ime in priimek, natančno bivališče, oddaljenost od kolodvora in od šole, družinske. premoženjske, pridobitne in nravstvene razmere, število in starost lastnih otrok, iz kakšnega razloga bi sprejel rejenca in da-li se namerava obdržati rejenca stalno ali samo začasno, dalje kakšne starosti in spola naj bo rejenec (rejenka). Občinska uprava naj potrdi prejete prijave srlede navedenih Podatkov in naj se izjavi o nravstvenem zadržanju dotične stranke s pristavkom. da-li je upati, da bo otrok pri njej dobro oskrbovan in vzgojen. Nov blok držav v Aziji, V Istam-kulu (Carigradu) so imeli konferenco ?unanji ministri Turčije, Iraka, Irana *n Afganistana s predsednikom turške republike Ataturkom glede osnovanja političnega bloka navedenih držav, zlasti z ozirom na enotno zu-nanjo politiko. Razmerje med socialističnimi in komunističnimi glasovi v Novi Zelandiji. K zmagi delavske stranke v Novi Zelandiji dodajamo danes ločene številke: Oddanih j>e bilo 850.723 glasov, od tega 389.912 za delavsko stranko, 280.276 za meščansko skupno stranko, 64.517 za demokrate, 116.406 za razne neodvisne kandidate in 620 (šeststodvajset) za komuniste, ki seveda tudi tam zahtevajo ^skupno fronto«. Novo-zelandski vladi načeluje zdaj socialist Savage, bivši rudar. IZ NAŠIH KRAJEV Ljubljana Kupovanje parcel. Od mestne občine je kupil parcelo na sv. Petra predmestju Rudolf Smersu, uradnik OUZD in predstavnik zelenih (zdaj (radikalov) v Delavski zbornici in mestni občini. Stavbne parcele v mestu se prodajajo zdaj ,po 100 do 400 Din, v okolici ,po 20 do 150 Din meter. Ker so žalili soproge hišnih gospodarjev. Vsak boljši Ljubljančan ima soprogo namesto žene, čeprav se še vedno ženijo in ne soprožijo. Zadeva je zelo natančna. Pri srez- kem sodišču je zdaj več stanovanjskih odpovedi. ker so nekateri najemniki baje žalili gospodarjeve soproge- Iz policijske kronike. Pretekli teden so med drugimi zaprli bivšega strojevodjo Jakoba Žorgo in odvetnika dr. Milana Le-meža. Društvo dolžnikov se ustanavlja v Ljubljani. Če bi se včlanili vsi dofeuki, bi to društvo združevalo skoro vse Ljubljančane, ker skoro ni človeka, ki bi ne bil dolžan. Maribor Kako |e bilo z ekskurzijo harmonikarjev v Prago! Ob priliki nedavnega iziieta mariborskih harmonikarjev v Čehoslovaško smo čitali veličastna poročila v meščanskih dnevnikih o krasnih, nabito .polnih koncertih teh harmonikarjev v največjih dvoranah v Pragi, Brnu in Bratislavi. Pred odhodom harmonikarjev smo čitali v »Glasu Naroda« daljši članek o turnejah harmonikarjev, v obliki polemike z ljubljanskimi harmonikarji, češ, da se vodstvo kljub vsemu ne odreče turnejam, samo da s tem kaj pridobi denarja za lačne želodčke malih harmonikarjev. Sedaj pa so isti časoipisi zoipet objavili' v zvezi baš s turnejo teh harmonikarjev .po Čehoslovaški izjavo mariborske jugoslovensko-čehoslovaške lige, ki pravi, da so se pojavile pritožbe radi tega izleta harmonikarjev na češko (čeprav jih ne imenuje dobesedno) in svari če-ške lige, da ne podpirajo več nobene eks- Zaupniški tečaj. V sredo, dne 15- januarja 'predavata s. ‘dr. Reisman o socialni zakonodaji in g. Cibic o pravopisju. Zakaj se mariborski železničarji zapostavljajo? se s pobožnim zavijanjem oči naivno vprašuje črna »Delavska 'fronta«. Le čemu tako po ovinkih, ko pa zadevo lahko kar naravnost uredite, če vas je res kaj v hlačah. (Mi je ne moremo, ker mi nismo »nitko i ništa«- >-t * ’ ■’ * •* Nitko i ništa spa oddaja mest novih generalov: kdo je to? Rešitev v prihodnji številki črne »fronte«. Vseeno je pa še boljše biti armada, ki še lahko zaposfaje nove generale, kakor pa klub generalov brez armade. Pet internacijonal je neki mariborski zgodovinar našel v svojem leksikonu. Za to odkritje bi ga lahko zavidala celo Rosen-berg in GoebeJs. Le na eno internacijonalo je "pozabil, na črno, ki pa se po njegovem seveda imenuje apostolsko vesoljstvo. Ali je mariborska Ljudska univerza res nepristranska? V petek zvečer je priredila predavanje O gospodarskih reformah moderne Nemčije,« ki se je prelevilo v propagando za nacijonalni socijalizem. Kaj čuda, da velik del poslušalcev s tem ni bil zadovoljen in je glasno dajal duška svoji nejevolji. To ni bilo ob tej priliki prvič- V »Ve-černiku«. se nekdo zgraža nad nediscipliniranim obnašanjem gotovega občinstva in kliče oblast na pomoč. Trdi, da predavanja v kurzije, ki ne bo imela priporočila tukajšnjih J-Č-lig. Bolj kot vse to, 'pa zanima javnost sedaj finančni rezultat ekskurzije z ogromnimi obiski ,v Pragi, Brnu in Bratislavi. O vsem tem ipo povratku harmonikarjev nismo čitali niti besedice. Pri takšnih ekskurzijah ima javnost gotovo pravico zvedeti, kako in kaj, zlasti, koliko je prišlo za »lačne želodčke revnih malih harmonikarjev«? Če harmonikarji ne bodo položili računa javnosti, bomo pa mi spregovorili o zadevi malo več in zlasti povedali, koliko so dobili v Čehoslovaški na roko denarja po koncertih. Gre za ogromne svote, da se bodo naši ljudje čudili. Zanimivo bo posebno, kdo se je vse peljal na koncerte v Prago. Ljudski univerzi niso politična zborovanja in nimajo propagandnega značaja. To bi tudi mi pričakovali, vendar je značilno, da nam prireja predavanja zdaj o fašizmu v Italiji, zdaj o napredku moderne Nemčije, o raznih stanovščinah i. t. d. To je vsekakor daleč od objektivnosti. Za nacijonalni socijalizem vrše že mariborski Nemci dovolj propagande. Obsojeni ustanovitelji propadle Kmetijske eksportne zadruge. Pred mariborskim sodiščem sta se v pondleljek, dne 13. t. m. zaigovarjala ustanovitelja in voditelja propadle Kmetijske eksportne zadruge Krištofič in Kenda radi poneverbe na škodo zavarovancev. Obsojena sta bila Krištofič na 7, Kenda na 9 let robije. Ker sta bila oba obsojena že v Zaigrebu radi enake zadeve z zavarovalnico »Edinost« in sta bila sedaj amnestirana, bosta morala odsedeti Kenda 5 let in Krištofič 3 leta. Streli pri sv. Petru. Ivan Klemenčič je bil radi nekega uboja obsojen na štiri leta ječe. Radi dobrega vedenja je bil pogojno izpuščen na dopust. Te dni so pa prišli ponj orožniki, da se mora vrniti v ječo, da odsedi ostalo kazen. Na svobodi je Itepše, ni se mu več hotelo za mračne zidove. S svojo izvoljenko Pepco se je zaprl v svojo sobo in vpričo nje si je 'pognal kroglo v glavo. Pepca, misleč, da je njen Ivan mrtev, je vsa obupana vzela njegovo orožje in si izstrelila kroglo v srčno stran. Naključje pa je hotelo, da sta še oba ostala pri življenju. Odpeljali so ju v bolnico, vendar je stanje obeh zelo resno. Zagorje ob Savi Volilni proglas enotne liste „Delovnega ljudstva" vsem delavcem, kmetom in obrtnikom, ter ostalim volilcem občine Zagorje, za občinske volitve, dne 19. januarja 1936. lastnih sredstev vstavi v svoj proračun primerno svoto za izvedbo raznih domačih javnih del, pri katerih se mora nuditi možnost zaslužka najpotrebnejšim brezposelnim; 5. v svrho zaščite in povzdige kmetijstva, naj občina skrbi za popravo cest, potov, regulacijo potokov, nabavo raznih se-fnen, živine in drugo, da poceni nabavo potrebščin za kmeta. Potom kmetijskega odseka se naj skuša kmetom nuditi praktičen in teoretičen pouk z raznimi tečaji in predavanji. Isto velja tudi za obrtnike; 6. občina naj se zavzame v večji meri za oskrbo občinskih revežev. Skrbeti je treba, da se čimprej vzpostavi v občini občinsko ubožnico; 7. predvsem se nalaga občini skrb za slabotno in revno deco. To se naj izvrši z zdravstvom, prehrano in dečjimi zavetišči; 8. občinska uprava mora biti napram nameščenstvu socijalno pravična, vpoštevati pa je stvarne potrebe in izdajati le toliko, kolikor je res neobhodno potrebno. Dragi volilci! To so naše minimalne zahteve, za katerih izvedbo se bomo potrudili v bodoči občinski upravi, ako nas boste pni volitvah zato pooblastili. Ne lovimo nikogar z obljubami. Predobro poznamo težave, s katerimi se mora danes boriti občinsko gospodarstvo. Vendar še so možnosti, ki se dajo izrabiti, če ima občinska uprava voljo, da iiih izvede. Tega pa o prejšnjih občinskih mpravah ne moremo reči. In to tudi ne v času. ko so sedanji slovenski radikali imeli svojega geirenta na občini. Zato vi, volilci, dokažite dne 19. januarja, da ste za zgoraj navedene zahteve delovnega ljudstva s tem, da glasujete za enotno listo »Delovnega ljudstva«, katere nosilec je Jurij Arh, tajnik Zveze rudarjev Jugoslavije. Kdor je torej proti sedanjim krivicam in za bodočo socijalno pravičnost v Občini, ta bo volil enotno listo »Delovnega ljudstva«. Naj živi zmaga delovnega ljudstva! V Zagorju, dne 4. jan. 1936. Za volilni odbor: J. Arh, 1. r., J, Bazelj, 1, r. Franc Tomažič, 1. r., L. Eberl, L r. Volilci! Z razpisom volitev v občinski zastop naše občine, je vsemu delovnemu ljustvu dana možnost, da si po svojih predstavnikih izvoli take može v bodočo občinsko upravo, ki bodo najbolje odgovarjali vsesplošnim interesom občanov. Tozadevno so se zbrali predstavniki delavcev, kmetov in obrtnikov, kateri so soglasno sklenili postaviti enotno listo »Delovnega fjudstva« z možmi, kateri naj bodo nosilci Vaših teženj in zahtev v bodoči občinski upravi. Volilci! Ko stopamo sedaj pred Vas kot predstavniki enotne liste »Delovnega ljudstva si dovoljujemo z Vami skupno odločno protestirati proti krivičnim določbam sedanje uredbe o volitvah v občino, katera onemogoča proporcijonelno zastopstvo in daje možnost eksploatacije občine po raznih političnih skupinah. Istctako sedanji zakon o občinah ne odgovarja samoupravnim načelom občine ikot edinice, v prejšnjem pomenu. Radi tega zahtevamo, da se tako občinski volilni red, kakor zakon o občinah spremenita v tem smislu, da bosta odgovarjala načelom demokracije, lo je naša načelna in politično pravna zahteva. Naše bodoče naloge in zahteve v občinskem zastoptsvu bodo: 1. Sredstva, ki so potrebna občini, da more pravilno vršiti svoje posle, se morajo zbirati po davčni sposobnosti občanov; 2. občina mora z vsemi v poštev prihajajočimi sredstvi stremeti za tem, .da se v kraju omogoči čimvečja industrijska podjet-nosi, da se s tem omogoči delo in zaslužek občanom; 3. dokler to ni izvedeno, in ker pri nas obstoja že velika brezposelnost, kateri občina z 1'astnimi sredstvi ne more odponvotči, je treba zahtevati od kr. banske uprave, da se sredstva, ki se v ta namen zbirajo v bed-nostnem fondu, uporabijo izključno za olajšanje bede brezposelnih. Zato naj občina v zvezi s kr. bansko upravo skrbi poleti za delo in zaslužek naših brezposelnih pri javnih delih in za človeka dostojno mezdo, a pozimi, kadar so taka dela nemogoča, pa naj se daje brezposelnim izdatno hrano v javni kuhinji V slučaju, da vsa ta sredstva ne bi zadostovala, morata priskočiti banovina in država na pomoč; 4. v kolikor pa občina zmore, naj iz Celje Zahvala. Brezposelni člani SMRJ v Ap-neniku pri Celju se prav lepo zahvaljujemo članom SMRJ v tovarni Moste pri Ljubljani za poslano božično podporo v znesku Din 404.—, ki nam jo je takoj po prejemu pošte razdelil naš zaupnik s. Lančič. Družnost! Apnenčarii. Trbovlje Predavanje, V nedeljo, dne 19. t. m. s pričetkom ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v dvorani Delavskega doma važno predavanje. Predavatelja prideta iz Maribora. Sodrugi in sodružice, udeležite se predavanja polnoštevilno. Neokusno natolcevanje. Predzadnji »Pohod« prav neokusno natolcuje na dopis »Delavske Politike« štev. 99 glede proslave rudarskega praznika »Barbare« v Trbovljah, Akoravno rednemu dopisniku »Delavske Politike« ni znan dopisnik tistega članka, po-vdarjamo, da je žal tudi nekaj resnice v njem. »Pohod« meče pa vse v en koš. Rudarsko delavstvo pozna »Pohod« še predobro izza časa druge gladovne stavke v letu 1934, njegovo obnašanje med in po stavki. Pohodovemu dopisniku pa povemo, da so se poprej, ko je imel on še somišljenike v onih vrstah, ki so imele kaj odločati, prirejale razne zakuske, a pri zadnji proslavi »Barbare« je ravnateljstvo v sporazumu z delavskimi zaupniki namesto zakuske podarilo Din 3000 protituberkuloznemu dispanzerju v Trbovljah. , Zadruga »Počitniški dom«, Trbovlje, je darovala namesto venca na grob smrtno ponesrečenega s- Smodiča Viktorja Din 50.— za tiskovni ,sklad. Izkrena hvala. Hrastnik Še o smrtni nesreči Smodiča. V zadnji štev. »Del. Politike« z dne 4. jan. t. 1. smo poročali o smrtni nesreči rudarja s. Smo-dič Viktorja. V očigled številnih žirtev, ki jih doprinašajo rudarji na žrtveniik Dela bi grešili, če ne bi povedali še to-le; Do zadnjih redukcij v letu 1933 so bili štirje prite-zači (Anschlagerji) zaposleni pri jašku, kjer je delal s. Smodič in sicer v jami dva in zunaj dva. Po redukciji se je p,a tudi tu odvzelo dva delavca in sicer enega spodaj in enega zgoraj. Oddajala ,pa sta 150 do 200 vozičkov na storjeni šiht. To število je ogromna storitev za dva človeka, če morata sama oddajati na jašek, dajati signale in paziti na zapornice. Zato ni čudno, če je s. Smodiča zmotilo, da je porinil voziček na prazno stran in šel v smrt. Tukaj pač labko rečemo, da bi te smrtne žrtve ne bilo, če bi se toliko ne varčevalo z ljudmi. Ne bo kruha iz te moke! Večkrat so že nekateri takozvani »boljši« prigovarjali delavcem, češ, zakaj imajo neki naročeno »Delavsko Politiko«. Na drugi strani pa so prav ti ljudje prigovarjali delavstvu, naj naroče nek nov časopis, ki bo pričel v kratkem izhajati. Sedaj vemo, za kateri časopis gre, ker so ga nam hrastniškim delavcem poslali v izobilju — na ogled. Odmev, ki pa bo prišel iz Hrastnika, ne bo razveseljiv za te klerikalne protisocialistične kanonirje in frontarje. Gospodje, ki izdajajo list, bodo prav storili, ako si pravočasno poiščejo naročnike drugod, če je namreč njihov list odvisen od naročnikov. Mislimo pa, da ni, zato ne dvomimo, da ga nam bodo še naprej pošiljali. Koncem koncev papir v hiši vedno prav pride! Živeli fondi! Zastonjkar. Kranj Opozarjamo delavstvo na socialno-izobraževalni tečaj, kd se bo vršil ponovno v četrtek, dne 16. t. m. ob pol 19. uri. Govoril bo o pomenu delavskih zaupnikov in o zakonu o zaščiti delavcev predsednik Delavske zbornice s. Sedej. Torej važno za vsakega delavca in delavko! Prve volitve obratnih zaupnikov so se vršile 12. t. m- za delavstvo tovarne »Sem-perit«. Lista SDSZJ je dobila vseh 6 zaupnikov. Lista »plavih« je bila razveljavljena, ker so nekateri brez lastnega pristanka vpisani na listi, kandidaturo odločno odklanjali. Delavstvo tovarne »Semperit« je po volitvah obratnih zaupnikov 12. t. m. zbralo med seboj Din 114.50 za tiskovni sklad »Delavske politike«. Iskrena hvalal Želeti bi bilo, da bi »Delavska politika« med delavstvom v »Semperitu« našla več naročnikov, zlasti delavci bi si mogli odtrgati Din 10.— mesečno. Kamnik Delavstvo kamniškega okoliša ob novem letu (Konec.) V tovarni Rentec & Co. na Duplici pri Kamniku se pred kratkim ustanovljena podružnica Zveze lesnih delavcev in sorodnih strok Jugoslavije razveseljivo razvija in napreduje ter je danes že močna, zlasti radi tega, ker je v njej večina moškega in kvalificiranega delavstva. Pristašem krščanskih socialcev sicer to ni po volji, zato poskušajo ob vsaki priliki metati polena pod noge zavednemu delavstvu. Zavedno delavstvo se ne meni veliko za napade nasprotnikov, temveč gre svojo pot dalje; vodstvu »belih«, ki je mislilo, da ima že vse delavstvo tovarne Remec pod ku-ratelo pa odgovarja: »Oospodje-tovariši, ... temu se je treba privaditi, sicer sprva težko gre ...« Vkljub temu prerekanju glede barv in prepričanju pa zna biti delavstvo tovarne Remec enotno, ko gre za njegov skupni interes. Ta enotnost se bo morala pokazati zlasti sedaj, ko se bo šlo za sklenitev ko- NaSa akcija za svobodno strokovno organizacijo in ..Delavsko Politiko Ah, saj ibo šlo brez mene tudi!« -Drugi g-re rajši v kino, tretji gre rajši na sprehod, četrti zabavlja -črez prvega, nobeden ,pa ne pogleda koliko je ura bila, da bi si izprašal svojo vest, in pomislil kaj bo rodilo tako zadržanje, če se ne bomo zdramili iz svoje zaspanosti. — Da ne -pozabim; tudi ljubi alkohol je dosti -kriv, da je tako. N. pr. pri zadnjih volitvah se je agitiralo na več krajih s pomočjo tega zapeljivca. Ljudje so kar vreli za tistim, ki je kaj plačal. Izobraževalnega dela in predavanj je -dosti p-ema-lo. Delavstvo si želi izobrazbe, amipak samo ne zmore vsega. Inteligenca, ki bi lahko več žrtvovala, se ga izogiba, in ga -po strani gleda. To je vzrok, da je prišlo tako daleč, da je nastal neljub prepir na račun ljudi, ki bodo še hujskali na eni strani firmo, na drugi strani pa delavstvo. Zavrelo je in kdo je za to odgovoren? Tisti, ki hočejo šarže, ki se hlinijo, prilizujejo, lažejo i. t. d- Ti 'iu-dje se ne brigajo za sočloveka, glavno je, da je njim dobro. Zato še kar naprej hujskajo in lažejo proti obratnim zaupnikom in sicer: da kadar intervenirajo so z gospodi, kadar so med delavstvom pa z delavci i. t. d. To ni res in je dobil eden tistih že svoje plačilo. Toda ti ljudje še ne -mirujejo, ampak bi radi samo še med ostalo -organizirano delavstvo in obratne zaupnike zabili klin in s tem razbili še to kar je. Dragi sodrugi in s-o-družice, bližajo se volitve obratnih zaupnikov, izvolite ljudi, ki se niso ustrašili in se ne bodo ustrašili biti na strani vas, ki iščete pravico. Varujte se pa tistih, ki so vam skočili v najtežjih časih v hrbet. V kratkem se bom spet oglasil, ker hočem, d-a napišem vse, kar me teži in za kar sem sam trpel Kot žrtev živim sedaj od podpore plemenitih ljudi, predvsem g. Ješovnika, ki mi daje hrano in brezplačno stanovanje. Krajnc Jože. Delavsko pevsko društvo »Cankar« vabi na občni zbor vse svoje članstvo in vse tiste, ki jim je delavska -kultura v ponos in to ne samo v Šoštanju, ampak tudi izven njega, v nedeljo, dhe 19. januarja ob 9. uri dopoldne v tajništvo Zadružnega doma. Vabimo ipa tudi vse intelektualce, da pomagajo orati našo kulturno ledino. Povabljeni vsi pomočniki, pomočnice, da tudi od vas nobeden ne bo manjkal -pri našem -delu. Pridite vsi, ki imate veselje do petja, ne glede-na spol. in ste voljni delati z nami. — Pred občnim zbornim se bodo vpisovali novi člani. Glasovalno pravico na občnem zboru bodo imeli le -člani s polno plačanimi prispevki. — Vabimo tudi zastopstva strokovne organizacije iz Šoštanja in iz Velenja in vse podporne člane našega društva- — Družnost! Odbor. Sarajevska »Snaga« poroča med drugim: Snovatelj švicarske fašistične fronte De Vil je bil prej mnenja, da je treba Švico pofašistiti in urediti po receptu Italije in Nemčije. Dve leti je lovil z nekaterimi obupanci pristaše po Švici. Ko je spoznal, da je švicarska demokracija nezlomljiva, je prišel k sebi in sedaj izjavil v demokratskemi listu: »Princip državne totalitete. kakršnega uvajajo fašisti, pomeni popolno brezpravnost osebnosti in to v obliki, kakršno si moremo misliti samo v srednjeveški absolutistični monarhiji.. .«• »Nemške narodne množice, ki danes ječe pod nadionalnofašistič-nim režimom, so duhovno in mate-rijalno tako zasužnjene, da je to nerazumljivo za švicarsko pojmovanje. Nacionalizem, kakršen danes vlada v Nemčiji, pomeni za vsakega delovnih množic popolno brezpravnost tako kot poedinca kakor tudi kot člana gospodarske skupnosti'...« »Kapitalizem in bankokracija v današnji Nemčiji vodita svojo idealno državo ...« Ta spokornik veli končno svojim sodržavljanom: »Vodite politiko, kakršno hočete, volite kogar hočete, naj vam bodo voditelji., ki jih vi hočete, samb ne hodite po poti, po kateri so šl-f vaši sosedje v Nemčiji, ker ta po vodi nedvomno v pogin. Tudi v Šviti je lahko nezadovoljnost in so težkoče. ali vse to je le otroška igra napram strašni bedi in suženjstvu v »totalni« državi po nacionalnosocialističnem zgledu1.« Kaj pravijo k temu naši fašisti Frangeš, Hodžera. Ljotič, pohorci in drugi? Tudi Ti se moraš zavedati, da čas hiti. Ali Si v tem mesecu že pridobil „Delavski politiki11 novega naročnika? Opozori na to dolžnost tudi svojega orijatelja! — Dravograd Radovedni smo, koliko časa bodo neznosne razmere v tukajšnji tržki osnovni šoli še trajale? Ena učna -moč (upravitelj šole) je šla menda v -pokoj ali ,pa je bolna, ker ima sedaj že delj časa ena učna -moč (učiteljica) ka-r dva razreda in sicer drugi in tretji razred. Pouk se vrši v enem razredu dopoldne, v drugem -popoldne. Drugi in tretji razred ima dnevno samo po tri ure -pouka in če povrh še u-pošte-va-mo nedelje, praznike, četrtke ter druge -dneve, ki so pouka ip-rosti, je to vsekakor premalo, da bi bil zagotovljen normalni napredek šolske mladine. In kdo je žrtev, če otroci v pouku zaostajajo, kakor ubogi starši, ki imajo večje skrbi in stroške, da jih usposabljajo za študij, mnogokrat pa to sploh ni mogoče in otrok t-rpi radi tega skozi vse življenje. Dolžnost šolske oblasti je, da napravi v tem j pogledu svoje, davki se moraj-o plačati v re-j du, brezposelnega učiteljskega naraščaja je - pa več -kot dovolj. f Fala i Posnemajte! Za tiskovni sklad je daroval gostilničar Grahor iz Fale Din 30. Iskrena hvala! Ptuj Akcija za ustanovitev podružnice Borze dela v Ptuju. Mestr.o poglavarstvo je 9. t. m. poslalo vsem v poštev -prihajajočim ustanovam sledeči dopis: Tukajšnje strokovne organizacije so se že leta 1934 o-brnile na centralno borzo dela z vlogo za ponovno ustanovitev ekspoziture borze dela v Ptuju. Dejstvo je, da bi bila tukaj borza dela res nujno p-otrebna, ka-r dokazujejo številne prijave -brezposelnih, ki se množe iz dneva v dan. Brezposelni iz sreza, ki šteje nad 70.000 -prebivalcev, so primorani hoditi 26—-30 km peš v Maribor na borzo dela, ali -pa se obračajo nanjo preko svojih oibčin, do katerih je tudi po več kilometrov. To -posredovanje se čest-o dolgo zavleče in pomoči -potrebni so prepuščeni neskončnemu čakanju. Navajam ta-le slučaj: preko 100 brezposelnih, ki so bili odpuščeni iz Petovie, je dostavilo svoje delovne knjige deloma osebno, deloma preko tukajšnjega -mestnega urada. podružnici Borze -dela v Maribor,u že pred enim mesecem, pa še -do -danes niso bile dostavljene pole, niti vrnjene knjige, vse to je verjetno kriva preobremenjenost mariborske podružnice. Iz raznih krajev -ptujskega sreza hodijo dekleta v mesto, ki so radi pomanjkanja zakonite posredovalnice dela prepuščene najrazličnejšemu izkoriščanju- Pa tudi moški, ki iščejo službo, bi potrebovali v Ptuju posredovalnico, da bi jim šla na roko. Navedeni razlogi utemeljujejo upravičenost ponovne ustanovitve ekspoziture Borze dela v Ptuju, vsled česar naprošam naslov, da v interesu prizadetih delojemalcev kakor delodajalcev podvzame potebne korake za uresničenje predloženega načrta. Predsednik: Dr. Remec, s. r. Poprava volilnih imenikov. Vsako leto januarja se uradno popravljajo volilni imeniki. Vsak volilni upravičenec naj se -prepriča, ako je vpisan. Sprememba za vpis ali izbris se prijavi do 25. t. -m. pri mestnem -poglavarstvu. Prva redna seja novega občinskega sveta se je vršila v četrtek, dne 9, t’ m., o kateri bomo prihodnjič več poročali. Sole brez učiteljev, učitelji brez posla. Kakor se govori, je šola na Vurberku že eno leto brez upravitelja in tudi na okoliški šoli se ne more redno vršiti pouk vsled pomanjkanja učnih moči . . . Ker v zgoraj omenjeni šoli nikdo ne stanuje, jc -posilopje brez nadzorstva in se torej ni čuditi, ako skušajo priti vlomilci na svoj -račun. Razno Industrijalec Bata zgradi v Zagrebu 14-nadstropno palačo. To je znak, da mu čevljarska industrija pri nas dobro uspeva. V Mostah pri Ljubljani so postavili novo leseno cerkev, ki se že uporablja! 20 milijonov knjig o poljedelstvu je izdala kmečka književna založba v Sovjetski Rusiji v letu 1935, med njimi 2,600.000 izvodov nemških knjig iz poljedelstva. Nadalje je bilo izdanih 3,000.000 izvodov kmetijskih listov. Eksplozija plina se je pripetila pred nekaj dnevi v mestni hiši v Pendletonu (Indiano) iz neznanih vzrokov ob času, ko je zboroval mestni svet. Silen zračni pritisk je odtrgal streho z magistratnega poslopja. V splošnem je bil učinek eksplozije grozen. Sedem oseb je bilo raztrganih na koščke, med njimi nekaj mestnih svetnikov, 15 oseb pa je bilo deloma težje, deloma lažje ranjenih. Prijatelj Prirode Občni zbor »Prijatelja Prirode« v Zagrebu se je vršil dne 12. t. m. ob veliki udeležbi članov, ki so napolnili veliko dvorano Delavske zbornice. Predsednik s. Weiss je pozdravil navzoče delegate delavskih kulturnih in športnih organizacij. Tajnik s. Čerin je poročal o uspešnem delovanju društva v zadnjem letu. Društvo ima tudi lepo knjižnico in mnogo turističnih rekvizitov. Število članov je v zadnjem letu zelo narastlo. Društvo ima sedaj preko 2500 članov. Na to so bila podana poročila mladinske, glasbene in fotoamaterske sekcije, ki so pokazale prav lep napredek. Tekom leta se je nanovo osnovala tudi pevska sekcija. O vseh poročilih se je razvil prav živahen razgovor. Na to se je izvolil novi odbor. Občni zbor se je zaključil s trdno voljo, da. bo »Prijatelj Prirode« v novem letu še živahnejše deloval. Čestitamo k lepim uspehom zagrebškim sodrugom v »Prijatelju Prirode«, ki vedno goje prijateljske zveze z našimi planinci v Sloveniji. VABILO Tn' na III. redni ohčni zbor, -ki se vrši v soboto, dne 25. januarja 1936 ob pol 8. uri zvečer v gostilni -pri Mikliču, Tržaška cesta 10 z običajnim dnevnim redom. Dolžnost vseh članov Konzumnega <^ru štva Vič je, da se občnega zbora sigurno in točno udeleže. Konzumno društvo Vič. Načelstvo. Nadzorstvo.^ Zolitevnlte vedno In povsod M In pecivo Iz DelnvsKe peKorne v Hormoni. «■ Zakonzorcll Izdala In u relale Viktor Eriča v Maribora. — Tiska: Lfcjdska tiskarna, lir Maribora, prcdstazltelj Josip Otlak » Ma, Telefon 2324