• <•< M bo ri «i I dtUv
•é m oriv(i«iit da liar pr«4ueir»|«.
Thàm pop*r i« dtvoitdl ta tha in loro oto of tho warkJna oUn. Work« oro ara •niitUd ta ail wfcai »Kay product.
£tma« 4M v. h. tir., h***, m
Ditovd vseh dežela, ¿družite se!'
—•
PAZITE
naitavllka v okUpa)*. kl aa faahala polog va* èaga naalava, priložila« naga *t>odaf all na ovitku. Ako (523) la feavélka . . t oda i vam a prihodnja étavtlko nalaga Hala pa«
ma, paaavlta |a takaf.
STEV. (NO.) aH. . SLOVENSKO GLASILO JUCOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE. -i- CH1CAGO, ILL., ONE 11. SEPTEMBRA» (SEPTEMBER) M*?. LETO (VOL.) XII.
Avstrija sklicuje delegacije.
Po časopisju jc »la te dni kratka brzojavna vest iz Avstrije, kateri je zunanji «vet posvetil zelo malo pata Je. Vzrok tiči v tem, da so izven Avstro-i>grskc prav malo znane notranje razmere v monarhiji llabsbitržauov.
Telegram pravi, da se snidejo prihodnji mesce avstro-ogrske delegacije in da bodo razprav-IjaV o obnovitvi avstro-ogrske pogodbe.
Delegacije, avstro-ogrska pogodba, kvota — to so za večino ljudi itven Avstrije španske vasi. , Resnici na ljubo pa je treba priznati, da so to tudi mnogim Avstrijcem uganke.
Dn je današnja Avatro-Ogrska osnovana na dualizmu, je splošno znano. Ampak o bivstvu tega dualizma ve večina ljudi toliko kolikor o dr-iavnih konstitncijah na Martu ali o socialnem vprašanju na Veneri. davki vzrok je pa ta, da je vsa organizacija habsburške monarhije izumet. ničenj, nenaravna in nezmiselna.
i	• m. ■>'' m„
Absolutistična reakcija.
Ko je bila revolucija leta 1848—49 pobita, je reakcija na vse kriplje delala, da bi napravila iz Avstrije popolnoma centralistično državo. Temu so se upirali na eni strani Madjari, na drugi Slovani. Kar bi bila nameravana centralizacija najbolj služila germanizaeiji, so se postavili na njeno atran Nemci, in iz nacionalističnih razlogov so celo liberalni in demokratični Nemci z malimi izjemami podpirali te namene temnega nazadnja-štva.
Absolutizem je sel po zatrti revoluciji bujno v klasje, toda vlada je sama čutila, da ne bo mogla trajno vzdržati absolutne avtokracije. Najjasneje se je to pokazalo po vojni leta 1866, ki je vrgla Avstrijo iz nemškega Bunda. Poraz pri Sadovi ni bil za habsburško monarhijo le utilitaristično usodepoln, ampak še bolj gospodarsko. Ko-prnenje habsburške dinastije po prvenstvu med nemškimi deželami, kateremu je Bismarek z vsemi silami nasprotoval, je bilo brez pomena za avstrijske narode. V tem oziru je bila pruska zmaga le udarec za habsburg-lotrinsko žlahto. Za državo oziroma vlado pa je bila kritična posledica ta, da jc bila na robu bankrota, a v svoji osaine-ioeti je prišla zaradi svojega absolutizma ob kredit; veliki kapitalizem ji ui zaupal svojega denarja, ker ni videl vpričo njenih notranjih raz-—f« ¿ner nobene garancije, da pride zopet do svojega kapitala in do obresti.
>	Ustava ali bankrot.
Uvedba konstitucije ni bila 44cesarjevo darilo " ali dokaz "vladarje ljubezni do njegovih na-rodov", kakor žvižgajo inonarhični klečeplazci, ampak edina rešitev pred grozečim gospodarskim polomom. Zato pa tndi ni bila ustava nikakor I^ikrojena potrebam narodov in je obsegala 1? toliko ljudskih pravic, da je bilo nekaj takega n« papirju, da jih pa vendar ni moglo ljudstvo uživati .Takd n. pr. je Avstrija dobila parlament, ampak volilna pravica je bila pridržana le privilegiranim razredom, listava je izrekla tiskovno, zborovalno in združevalno pravico, ampak — v mejah zakona; zakon je pa določil za časopise cenzuro, kolek in visoke kavcije, shode in društva je napravil odvisna od oblastnega dovoljenja in jih postavil pod trajno policijsko nadzorstvo, ftrajk je pa dovolil označevati za punt. .
Najitsodepolnejšo napako pa je Avstrija ta-knt napravila, da je sprejela dualizem za podlago svoje organizacije. Med avstrijskimi narodi takrat *e ni bilo močnega protiavstrijskega duha. Le na Ogrskem je imela misel popolne neodvisnosti še izza Kosutove revolucije močno oporo. . Sicer so pa narodi takrat še zaupali, da je mogoče reorganizirati vso državo na taki podlagi, ki bi vsem omogočila uživanje enakih pravic.
Pravica državnega obstanka.
Prav takrat je bil za Avstrijo čas — in sicer *koraj zadnji ča* — da dokaže opravičenost svojega obstanka.
Kksistenca Avstrije kakor »ploh nobene drŽave nI opravičena z njeno preteklostjo, to se pravi z njeno prejšnjo eksistenco. Za danes mora to opravičenost dokazati današnji dan. Oe se je kaj preSvelo, mora*umreti, brez obzira na to, ali jc šele en dan ali pa tisočletja na svetu. Banilon, Perzija, rimsko cesarstvo ao bile mogočnejše zgodovinske prikazni od Avstrije, pa so morale izginiti, ko so izgubile svoj "raison dVtre". Za Avstrijo ne peče nebeška pekarija nobenih izjemnih potic.	—
OJjstanek kakšne države opravičuje njena sposobnost, da služi napredku človeštva. Oe ga o-vira, se mora prejalislej umakniti s pota.
Avstrija hi bila mogla opravičenost svojega obftanka dokazati, če bi ae bila uredila kot dom svobodnih narodov, ki bi bili imeli trdno voljo, da žive skupaj. Za to bi bilo treba, da bi bili vsi narodi enakopravni, da bi bili a tem odpravljeni notranji, vsaj nacionalni boji in da bi jim bilo s «kupnim delom omogočeno doseči višje materi-jalno in duševno blagostanje, kakor bi vladalo v "kolici. Notranje .razmere Avatrij* bi morale postati privlačna sila za vac njene dele, tako da bi Ml» vsaka misel na odpad absurdna.
Nekaj podobnega je n, pr v Švici, kjer žive , na primeroma tesnem ozerolju tri narodnosti, pa *o w švicarske in ne ena ne izraža iredentistienili
Zgodovinska naloga Avstrije.
Taka ureditev Avstrije, federacija em^to-pravnih in svobodiviii narodov v srednji Evropi, bi bila neprecenljivega pomena ne le za te narode same, ampak za vso Evropo. Rešena nacionalnih bojev bi se taka zveza narodov lahko gospodarsko in kulturuo sijajno razvila, ker bi i^flu vse prirodne iu intelektualne pogoje za to. Urez vseh milita rističnih a liane, ki le pospešujejo oboroževanje na vseh straneh, in razširjajo nesifur-nost iu bojazen pri sosedih, bi si bila taka Avstrija lahko pridobila materijaluo moč in moralen'u-gled. Eventualno hrepenenje tega ali onega soseda po osvojitvah na njen račun bi as odbilo od volje njenih narodov, da ostanejo z njo združeni.
Tako sajua v sobi utrjena bi pa taka Avstrija postala neprecenljiv faktor evropskega mifu.
Pomen svobodne zveze narodov,
Militaristične aliauce s posameznimi drugimi državami bi logično odpadle, ako bi bili vsi njeni narod svobodni in enakopravni. Kajti v sv glavne evropske rase so zastopane v Avstriji; z nobeno posamezno državo ae torej uc more vezati, ne da bi bila taka zveza nepovoljna in nevšečtia drugim njenim narodom. Alianca z Nemčijo ne bi ugajala Slovanom, alianca z Rusijo ne Nemcem.
Logična politika take Avstrije bi bila njena samostojnost in nevtralnost; ker pa kažejo bolj inibolj se razpredajoči vzajemni gospodarski stiki vseh modernih dežel razumnost nekih vsaj ralu lih zvez in bi tudi svobodni narodi Avstrije čutili ^iko potrebo, bi izhajal bas iz take Avstrije na gon za zvezo vseh evropskih dežel.
• <Jeograficna lega Avstrije ji daje prednost, da bi njena nevtralnost sama na sebi preprečila skoraj vsak večji evropski spopad. Kajti o«a loči večinoma vse dežele, med katerimi bi mogli nastati krvavi konflikti.
V	tistem času. ko bi bila Avstrija na tak način lahko položila temelj uspešnemu razvoju svojih narodov In svojemu lastnemu evropskemu pomenu, je pa izvršila usodopolni vnehovpijoči greh dualizma, ki je določil vse njeno poznejšo klavrno vlo#o in jo napoaled privedel na rob propada. *
Dualizem narodni pekel
Dualizem je napravil » Avstrije, oziroma Avstro-Ogrske torišče najstrastnejših nacionalnih bojev, ki so zatrli vsako zdravo politiko, preprečili gospodarski razvoj in socialni napredek, težko obremenili vsako kulturno stremljenje in napravili iz narodov sile, ki imajo edini nagon, dn se razidejo in ločijo.
Dualizem je ustanovil dve državi; na eui strani so 44V državnem zboru zastopane kraljevine in dežele", na kratko Avstrija imenovane, na drujri je "Ogrska."
Nacionalna posledica te razdelitve je bila, da so postali v eni polovici Nemci, v drugi pa Madjari vladajoče pleme. Pač so v ogrski polovici Hrvatje priznani kot "političen narod s posebnim teritorijem,"; ali to priznanje in papirnata avtonomija jih vendar ni obvarovala politične in gospodarske madjarske hegemonije, dočim sn Slovaki, Srbi, ogrski Slovenci, ogrski Hrvatje, o-grski Nemci, Rusini in Rirmuni narodno skoraj povsem brezpravni.	- \ —
V	avstrijski polovici je hegemonija pripadla Nemcem; deželna avtonomija posameznih "kro-novin", kolikor je je sploh ostalo, ni preprečila te hegemonije, ampak je le še komplicirala m niulticiplirala nacionalna nasprotja.
Žive sile proti mrtvim črkam.
Dogme so v takih rečeh popolnoma bre»močne. Narodi so Živi organizmi, ki imajo voljo za Ijenjc Avstro-Ogrske. Tako je. moralo priti, čim je dualizem postal vladajoči sistem.
Dogme ao v takih rečeh popolnoma breztno-ene. Narodi so živi organizmi, ki imajo voljo za življenje. Vsako ugrožavanje njihove eksistence rodi odpor; vsak pritisk nanje povzroča močnejši protitlak. Avstro-Ogrska, kakršna je postala vsled dualizma, je morala postati pozorišče večnih, Čimdalje bolj besnih notranjih bojev. Ti notranji boji so jo morali razdejati in oslabiti njeno ntoč; notranja slabost jo je gonila v alianoe, v katerih je postala itevedonia dekla tujih namenov, služabnica tujega imperializma, iu naposled kot orodje kajzerjeve volje povzročiteljica sedanjega svetovnega konflikta, v čigar plamenih so zadnji ostranki njene opravičilo»ti do obstanka zgoreli.
Skupnost in delegacija.
Po dualističnem prineipu sta Avstrija in Ogrska dve državi. «Med sabo sta spojeni po tako-zvani realni uniji, imata torej nekatere skupne zadeve. To ao: Zunanja politika in zunanje zastopstvo, vojska in mornarica in s tem spojene finance. V tem zmislu ima Avštro-Ogrska skupnega zunanjega, vojnega in finančnega ministra.
Za reševanje vprašanj, ki se tičejo teh zadev, služijo takozvane delegacije. To je najabsurd -nejsa karikatura parlamentarizma, ki s« jo mogli izspekulirati birokratični možgani. Po pra-vü u se shajajo delegacije vsako leto, in sicer menjaje enkrat na Dunaju, drugič v Budimpešti.
Delegacije ne voli ljudstvo, ampak oba državna parlamenta, in sicer tako, da je v Avstriji za vsako deželo določeno gotovo število delegatov iit volijo delegate vsake dežele poslanci dotične dežele. Na ta način jc razmerje strank v delegaciji lahko čisto drnvačno kakor v parlamentu; socialisti, ki imajo v državnem zboru 80 do M glasov, dobe v delegacije 1 ali 2 mandata; kak-¿na majhna stranka dobi s pomočjo kompromisov lahko več sedežev od kakšne velike.
V	ogrski delegaciji dobe gotovo število mandatov tisti hrvaški poslanci, ki so izvoljeni iz hrvaškega sabora v ogrski državni zbor.
~ " *Ab»iirdrt<wj* IF" povffllna"*K~Teffi; da zboruje vedno avstrijska zase, ogrska pa zase. Dasi imata sklepati o skupnih zadevah, se nikdar ne snideta. Vse občevanje med njima je pismeno.
Avstro-ogrska pogodba.
Pravna podlag skupnosti obeh držav je ta-kozvana avstro-ogrska pogodba, ki velja vedno za deset let in bi se torej morala vsakih deset lej obnoviti. Notranje honwitije so tudi to večkrat preprečile, Gospodarsko najvažnejši del avstro-ogrske pogodbe je takozvana kvota, to je razmerje, v katerem morata obe držami polovici prispevati za pokritje skupnih stroškov. Doslej se je madjarski trmi vpričo avstrijske slabosti iu pristranosti krone vselej posrečilo, da so morali avstrijski narodi plačevati levji del.
Hedaj so delegacije zopet sklicane, in ker je na koncu letne številke sedmica, imajo obnovitev avstro-ogrske pogodbe na dnevnem redu.
V	navadnih časih ne -bi bilo to nič posebnega. Letos je to izrednega pomena.
Lepe besede.
Odkar je mladi Kari sedel na habsburški tron, zlasti pa odkar so začeli sklicevati avstrijski parlament, smo neštetokrat slišali, da se avstrijska vlada ukvarja z rešitvijo narodnega vprašanja. Podrepne muhe Habsburžanov, katerih jc
"Potopite brez sledu"!
iz Wa»liingtona je bila zadnje dni izdana vest, ki lahko postane zelo nevarna. Objavila jo je uradno ameriška vlada in dodane so ji tri brzojavke, iz katerih je spoznati, da je nemški poslanik v Argentini ji dajal svoji vladi informacije o kretanju ladij. To ne bi bilo samo na sebi nič kaj posebnega. Da služi poslanik svoji vladi, je naravno. Toda izjava ameriškega državnega tajnika pripoveduje tndi pot, po kateri je poslanik v Buenos Airesu obveščal kajzerjevo vlado. In ta pot je tisto, v čemer tiši nevarnost.
Po Lansingovi izjavi jc služilo za pošto švedsko poslaništvo v Buenos Aires, sprejemni urad pa Iri moralo biti na ta način švedsko zunanje ministrstvo.
Izjava, ki jo je državni tajnik Lansing v nedeljo izročil časopisju, se glasi:
"Državni vladni oddelek je dobil gotove brzojavke nemškega poslanika il/uzburga v Buenos Airesu, katere je bil ta poalal v Berlin. Obžalovanja pa je vredno, da »o bile te depeše odposlane s posredovanjem švedskega poslaništva v Buenos Aireau kot oficielne švedske brzojavke v Stockholm.
• -V prevodu iuiajo omenjene depeše sledečo vsebino:	»
1.
lil. maja 1917. (At. 32.) Tukajšnja (t. j. argentinska) vlada je osvobodila nemške in avstrijske ladje, na katerih so doslej bile straže.
Javno mnenje se je močno izpreobrnilo, odkar je rešena zadeva parnika "Movite Protegedo". Ar-gentinija dovoli zanaprej svojim ladjam pluti le do Las Palmasa. Bližata se Bordeauzn dva mala parnika "Oran" in "Gnado", vsak po ;*00 ton, ki sta odtod odplula dne 31. janurja. Prosim, ako je mogoče, da pustite to dvoje ladij, če ne ju pa potopite bre* sledu (v nemškem originalu: Spurloa versenken.)	„ Luxburg.
II.
v. julija 1917.
Štev. 50.
Iz zanesljivega vira sem izvedel, da je tukaj* šnji poslujoči zunanji minister, ki je notoričen osel in anglofil, na tajni seji senata izjavil, da bo Argentinija od Berlina zahtevala garancijo, da ne potope naše suhmarinke nobene argentinsk« ladje več. Ce ne poda Nemčija garancije, prekine Argentinija diplornatične stike. Priporočam, da odklonite vsako garancijo iu če je treba, naprosi-te Španijo za posredovanje.	Luxburg.
III.
9. julija 1917.
'Štev. 64.
Odgodite odgovor na argentinsko noto, ne da bi kazali kakšno naklonjenost za, dokler ne do-bite nadaljnjega obvestila. Verjetna je izT>re-memba ministrstva. Kar se tiče argentinskih (Konec na 5. atrani)
tudi v Ameriki nekaj, so neprenehoma brenčale in še brenče, kako "dobi" vsak narod v Avstriji I avtonomijo iu politične pravice. Milosti vi gospod cesar jim jih bo "dalM.
Švindlariio se je v Avstriji res veliko s tem. Zadnji ministrski predsednik je v parlamentu čenčal o potrebi, da pride Avstrija notranje okrepčanu na mirovno konferenco, pri tem pa ni storil Seydler ne enega koraka, ki bi pomenil akcijo. Zakotni "Politični klub" na Dunaju je sklical neoficieluo "Jugoslovansko konferenco", ki ni bila in iri mogla.biti nič druzega kakor pesek, da se pomečf političnim otrokom v oči.
Ampak pravljice o rešitvi narodnega vprašanja, zlasti o rešitvi jugoslovanskega vprašanja, so se neprenehoma ponavljale in naivne dušicc, ki se dajo od vsakega Zottija naplahtati, so verjele.
PODALJ&ANJE DUALIZMA
Iu zdaj so sklicane delegacije, da obnove av-stro-ogrsko pogodbo.
Kaj se to pravi?
Tista vlada, ki baje obijubuje avtonomijo vsem narodom, hoče p«»daljšati — dualizem.
Z dnalizmom je vsaka rešitev narodnega vprašanja na Avstro-Ogrskem nemogoča. Predvsem je pa nemogoča rešitev jugoslovanskega vprašanja, tudi če se vzamejo v pošte v le tisti Jn-goslovani, ki žive pod oblastjo Habsburžanov.
Dualizem je razdelil Hrvate in Srbe. En del jih živi v takorekoč avtonomni Hrvatski in Slavo-niji, en del v ožji Ogrski. Druga skupina, živeča v l>almaciji, Istri in na otokih, spada pod Avstrijo. Tretja skupina živi v Bosni in Hercegovini, kjer pustošita Avstrija in Ogrska skupno, tekmo va je ined seboj.
Slovencev glavni del živi v Avstriji, razcepljen v pet "kronovin"; manjši del na Ogrskem.
Niti združitev Hrvatov, kaj šele Jugoslovanov, ni mogoča, ako ostane dualizem. Sklicanje delegacij in nameravana obnovitev avstro-ogrske pogodbe pa ni nič druzega, kakor podaljšanje dualizma, to se pravi podaljšanje vseh nacionalnih bojev, ki so doslej divj^i, in njih poostritev.
Iluzija o "pravični rešitvi narodnega vprašanja' v okvirju Avstrije gre torej rakom žvi -zgflt.
.....lit,	» • ji i ' i iWmàrn. t nI i j iu l. ' j 'ju.....jJMJptl, ..«
Nevarnost dualistične Avstrije.
Ali s tem ne plava le upanje avstrijskih na-
rodv po vodi. Svet bi lahko ostal ravnodušen' napram usodi avstrijskih narodov, če ne bi šlo pri tem za njegovo lastuo kožo. Avstrija, kakršna je bila pred vojno iu kakršna bi ostala po vojni, je vulkan, o katerem se vedno ve, da je nemiren, nikdar pa ne, kdaj katastrofalno izbruhne in na • katero stran se razlije goreča lava.
Taka Avstrija je zapreka mirnega razvoja njenih narodov in jih ne pusti, da bi dospeli v eno fronto s kulturnimi narodi vsega sveta.
Taka Avstrija je sovražnica gospodarskega razvoja. < im bolj se razširja svetovna ekonomija, naravna posledica moderne industrijalne in transportne tehnike, tem holj je ves svet oško- • dovan z gospodarsko zaostalostjo in reakcionar-nostjo katerekoli dežele. Niti kapitalizem se v Avstro-Ogrski vpričo nacionalnega kaosa ne razvija, kakor hi se mogel z ozirom na prirodna bogastva dežele, sposobnosti prebivalstva iti ugodnosti geografične lege. Še bolj kakor kapitalistični, je naravno proklet delavski razred, med-lem ko se fevdalizem z aristokratiČno aroganco šopiri, kakor da še ni bilo niti francoske revolucije.
Taka Avstrija je kos sedanjega veka, živečega v dvajsetem stoletju kakor izumirajoča žival, ki se umetno hrani in varuje v zoologičnem vrt u.
Svetovna nevarnost.
Ampak toka Avstrija je obenem latent na nevarnost za vso okolico, za vso Evropo, za njen mir in vsled tega za pokoj vsega sveta.
Avstrija je zamudila svojo zgodovinsko uro, ki je bila takrat, ko jo je Bismarck pahnil iz nemškega Bunda in jc bilo treba poka7ati, če se zna organizirati za samostalno življenje. Takrat jc Storila z dnalizmom greh, ki je tepci njene narode, vse, ne odštevši nemškega in madjarskega, pol stoletja.
Iz te kardinalne napake so sledile Vse druue. ki so-naposled napravile iz nje veliko grcšnlco' začetnico svetovnega klanja kot neizogibno oro' dje hohenzollernskega avtokrata. Vse to niso bili slučaji. Vse to je bilo nujno, kakor je nujno vse po zakonih razvoja in po zakonih logike.
Neuspela izkušnja.
. ,n "'Ono morajo priti enake katastrofalne posledice, ako ostanejo enaki vzroki.
Za Avstrijo je bila vojna zgodovinska pre-izkušnja. V tem ognju se je imelo pokazati, če jc sposobna, da se pretopi iz avtokratične sile v svobodno zvezo, iz utilitarističnega strahu v ste. ber miru.
Avstrija ni prestala preizkušnje.- Notranja sposobnost za to ji manjka, in s tem je vse odlo-ceno. Njen nadaljni obstanek je nevaren njenim narodom in vsem narodom, ki žele miru. V višjem interesu človeštva se mora ta permanentna nevar-nost odstraniti.
Oetentm censeo Austriam ease delendam, -
mm
republicansko
8»DEŽ V CHIOAil. ILL
IZVRŠEVALA ODBOR:
Frank Krnit tf, JIlinQodlna, AJartin V. Konda, Ft bin Kristan, Frank Kerie, Anton J. Terbovec,
Zovertmk.
NADZORNI ODBOR.
Anton ZIogaiyMattJienedikl, Frank V«nlUft,
CENTRALNI ODBOR
Anton /logar, Mat* Pogorele, Anion Mol*. Frank Mravlja, Ivan Kušar, Frank Sava, Frank Udovieh, Joseph Stebla j.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki se doslej 6e niao priglasili, postanejo člani «en-tralnega odbora, čini se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo a temeljnimi načeli »S. «R. Z. — Naslov za pisma in denarne poAiijatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. Box No. 1, C1«M| 111.)
Namen 'Slovenskega Republičanskega Združenja' je bil že dovolj razložen. Zdi se pa, da nekateri rojaki Se vedno vprašujejo, če je tako delo, ki ga S. R. Z. zasleduje, potrebno. Na to j« odgovor zelo enostaven. Konec sedanje vojne prinese neizogibna _iatne izpremembe v Kvropi. Nob-nega dvoma ne more biti, da zadenejo te izpremembe tudi naš narod. Zadenejo ga na vsak način, posredno ali
pa neposredno In vse kaže, da ga zadenejo neposredno.^
Dostikrat smo te pokazali, kako raznovratno se lahko razvije uaoda Sloveneev. Niaoio preroki
in iuhče ne more prisegati, da bo po najni 4rav; tako le ' Ampak trelm je j*mati v pcpiev vse
možnosti in si naprkvitl jasen pojm o tein, kar bi bilo najbolje.
Pasi Je mnogo domiiUjaveev, ki imajo bodoči zemljevid Evrope že v žepu in prodajajo svoje ideja kot gotova dejstva, vendar ne more nlhAe zaitaidjiv<» povedati, kaj aa naposled zgoiU. Kajti to jo odvilo od t olikib faktorjev in odi tolikih možnih slučajev, ki le)W večinoma še vsi V bodM-nosil, da je vsako pretokVivanje enostavno pre-drfjm.
Vidimo pa glavne tendenco, ki se tičejo nase bodoč«om. Vidimo avstrijsko vlado, kateri za to, da ohrani »a v^ako ceno h«*>*burško cesar-stvo in z njim vso tiste razmere, ki so ugrožavale bstanek narodov in mir sveta. Vidimo sicer v Avstriji različne «trnje, Čujemo včasi z Dunaja obe-tanja, opazujemo odigravanje komedij, toda čim pogledamo dejstva, spoznamo, da hoče Avstrija oatatl nelzpremanjena in ne najde niti toliko moči, da bi se rešila pogubne pruske nadvlade, dasi že sama čuti v vsen kosteh njen strah;
Z druge strani vidhno poželjivost ofieielnc Italije. Njene imperialistične zahteve so znane in njen osvojevalni program je neizpremenjen. Nič nI res, da jq ta nevarnost že minila. Dokler je Italija v vojni in dokler ima sedanjo vlado, ne mine njena pohlepnost, ki Izteza svoje prste predvsem po Slovencih. Pač so moči, ki nasprotujejo njeni poželjivost i, ali Evropa še ni preureje-
na, mirovna pogodba še ni podpisana, nevarnost torej ne ni minila.
Nadalje vidimo, da se od alagaue pretveze zedinjenja in osvoboditve uatanovi vali ko Kara-gjargjevtfevo kraljestvo. Interesi ene familije se poslavljalo nad interesi naroda«, Snuje se država — ne zaradi naroda, ne po spozHiju nam-«lovih potreb in želja, ampak zaradi dinastije In za njeno koj-iat. Np glede na teptanje demokracije, ki je v tem izrašeno, bi imela taka monarhija od rojstva kali aežkih boležni, snovi nevarnost notranjih sporov in zunanje nesigurnosti v sebi.
HlHnli smo o avstrijskem eksperimentu, da se ustanovi jugoslovanska država za princa Mirka. ČitaU smo o načrtih za Veliko Bolgarijo.
Kaj nuj vpričo vseh tehi škodljivih, večino-ttia pogubnih namenov storimo?
4(0 bodatpo kritan držali roki» »• nora problem reiiti brez nas, torej proti nam.
(*'e smo spoznali, da je najboljša rešitev vprašanja v ustanovitvi Jugoslovanske federativne republike, tedaj se ne smemo zadovoljiti, da izrečemo to prepričiuije, ampak naša dolžnost je, da izvrfimo v ta namen vso delo, Id ga moremo is-vrtiti.
Nihfte na bo delal sa Jugoslovansko federativno republiko, 60 ne bomo sanjo delali sami.
In Če se reši vprašanje zaradi naše nedelavnosti na drng način, če se reši škodljivo za na narod, škodljivo za naše sosede, škodljivo za evropski mir, bomo krivi mi.
Kdor spozna, kaj jo prav, mora tudi delati za to.
Ako se sami s vnemo in požrtvovalnostjo lotimo tega dela, najdemo močne opore, od kate« rih nam lahko pride pomoč.
Socialisti vsega sveta bodo pradpoatavljaii republiko vsaki monarhij^
'Nova Ruaija bo rajši podpirala republičansko otremljenje, Kakor vsako monarhično.
Am*fika, sama republika, bo razumela, da ji mora biti repubUČaiiski filj bližji od monarhi -stičnega.
Toda pokazati moramo svetu, da ja narod tisti, Id si hoče prikrojiti usodo brea kron in monar. hične žare. Ako ne pokažemo tega, ako sc ta glas ne bo slišal močneje od vseh drugih, tedaj bomo sam» odgovorni, če bodo z nami storili po svoji in proti naši volji.
Nihčf ne ve, kako dolgo bo .še trújala vojna. Nihče ne ve, nu kaše» uuviu se. konča. Nihče ne ve, koliko revolucionarne žerjavice je Že v njej in kakšen plamen lahko vsplamti iz nje. Vaako odlašanje jo torej izguba časa in zmanj&anje uspaha.
Za vsak slučaj moramo biti pripravljeni; skrbeti moramo, da nas ne prebite dogodki, ki niso v naših rokah, Skrbeti maramo, da dobimo čim več moči, čim več niti v svoje roke.
Zato je treba dela. Brez zamude ga je treba. Sredstev je treba za to delo; do podrobnosti dopolnjene organizacije je treba.
Tajnik S. R. Z. apelira za prostovoljne pri -spevke. Pošiljajo se lahko naravnost blagajniku Združenja, aH pa organizaciji, kateri dotičnik pripada. Tudi uprovništvo "Proletarca" jih spre-jema, in jih bo od računalo blagajniku.
Urez sredstev je vsako delo nemogoče. Dela nas pa črika veliko. In vsakdo naj ima na misli, da gre za važno, resno, potrebno delo, ki more le tedaj biti uspešno za narod, če ga opravi narod ' sam.
njegovih
Načrtal dr. H. Dolauec.
Ker sc bomo z medvedom večkrat srečali, ko bomo hodili za našimi gozdarji, hočem tudi o tej iivali ataviti uganko našim prirodoalovcem. Medvedka rodi že meseca februarja in tudi se poprej. Ni pa res, da bi si medved kaj živeža v brlog nanese). Bil sem že v »losti brlogih, pa niti najmanjšega znaka ni bilo opaziti nikjer o kakem živežu ali njegovih ostankih. Medvedka pa.pride s svojimi mladiči šele v začetku aprila na dan; o tem nem prepričan, ker poprej ni nikdar videti sledov te živali po gozdu. Vprašanje torej nastane, kako je mogoče medvedki preživeti svoje mladiče približno dva meseca, ne da bi sama kaj uživala? Res je, tla proti svoji velikosti nima nobena žival tako malo zaroda kakor medved, vendar se vidi zagonetno, da bi dojila žival, ki sama idfč ne uživa, posebno, ko je dokazano, da medvedka rodi po več mladičev. Vem, da so jih našli petero pri medvedki, ki so jo iz brloga pri učebranakem Jar-movcu pregnali in ubili. Jaz bi menil, da jih pre-eej veliko pogine lakote, posebno v dolgi zimi, ko medvedka ne more do tal. Rajti prva nje hrana so sama mravljišča. Da bi medved sneg razkopaval alt drugo divjačino lovil, nisem nidkar slišal, dasi sem o tem dosti poizvedoval.
No, naj bo dovolj te mo'drosti. Noši gozdarji, o katerih hočem govoriti, «o pač bolj ali mafij častilci narave in nje krasote. Filozofov pa, ako ne v šaljive nvpomenu, sem med npimi našel malo, tem več pa vernikov vraž iti gozdnih prikazni, ki jih jim pa ne bo nihče izgovoril.
Pa jem pe torej logično substrat besede, vsebina pojma je abstranirana predstava. Nelogično je rečeno: 44pojem meni predmet", po drugi pa: 4tda pojem mi malo «ličen (ähnlich) predmetu. Take trditve ne gredo v formalno logiko ,kjer se ne gre za skladnost misli z vnanjümt (predmeti. Znanstveni pojem ali racionalni pojem je rezultat kompliciranega mislenega dela, sklepanja. Napačno je trditi: med pojmom pa izražajočo (besedo ni organske zveze. Oočiin je nasprotno res, da se besede izraža po glasovnem organu m jezrku in je ta ustvarila reakcija duÄevne dejavnosti in mišljenja. Obacžje pojma ni prav za Begriffsumfang. Obsežje je Bercieh, obseg je Umfang. Stavek:
#) Dr. Ozvald rabi zaimek za Annaihme (—podmena) kar vsebuje mnogo vefr» Zamisel slovenski je početje misli, concept ¡0.
V4 Nadrejeni pojem leži v vsebini mu podrejenega, a tpodrejeni v obseiju mu nadrejenega", br točnej-se povedal tako: Kadar je ipojem seatavma druze-ga, je podrejen; pojem, ki obsega kot sestavino drug pojem, je podrejen. Razvrstitev z določenega glediača (pidik je nepotrebna hrvaacma, do-čim je gledišče to£no Gesiohtspunkt, zorišče Lieht-punkt in dr. Ozvald zamenjava gledališče in gled&če (str. 28. Logika str. 25, Volja in dejan-ja) gre le na pojme in ne napredmete. Napačno je trditi: pojem dobi šele takrat svojo vsebino, ako si istočasno doumel vsebino se enega, mesto: pojem se douini šele takrat, ko si doumel vsebino še enega, z njan spojenega pojma, ttpojiti, spojitev je Verknuepfung.
44 S sta vikom izražene misli imenujemo sodbe, ke je z njim nekaj razaojeno", je v drugem delu tavtologija. Prav: sodba je donoa enega pojma kot subjekt na drugi strani kot pridkiat, s stavkom izražena sodlba ima za podlago misel; «misel je vzrok sodbe; sodba je oblika misli. Da je sodba le odnoa pojmov, tudi dr. Ozvald, ko pravi: ogrodje sodbi tvori troje pjmov: subjekt rvni, prodikatni in poalujoči-funkeijski. Ta zadnji pojem ja a tem premalo določen. Jaz bi ga imenoval s stališča psihologije in logike in-tencionalnh Ravno v tpojmu, ki veža aubjektni pojem s predikataim, je vedno vsebljeno pravo miselno dejanjesmerr. Vsako namerjanje pa je že ■hotenje. Z izrazom intencionalni je povedana vsebina funkcije.	%
. Nikjer bolje nego na izvestnosti Gewi«sen-heit) sodbe se ne da utemeljiti tvorna sila družnega čloa-eskega uma. Beseda sama pomeni nekaj, kar ne ve le eden, ka ve vsakdo. Le to, kar vsakdo ve, je izvestno in kar vsakdo vidi bresz posebnega napora, je evidentno.
Nedosledno se rabi na «ploh pojme razum— Vestand, ura—Vernunft, pamet—Oedaechtnias, «pomin—Krinnerung. Pamet je dejansko dvoumen izraz. Adjektiv pometen se rabi v slovenščini le za vernuenftig. Imamo pa ¿e glagol pame-tovati—in Dedaechniss haben, in temu odgovarja docela ruska beseda, kakor tudi znana 44vječ-naja pamjat". V slovenščini imamo še domisliti se za errinnern in pomniti im Sinne haben. Smo torej bogatejši od nemškega. Um pomeni v slovenskem viajo psihično sposobnost, dočim umen ne pomeni vernuenftig, ampak klug. umnost die
Klugheit. Moramo se torej odločiti kljubu adjek-tivu pameten za subatantiv pamet—Gedacchtnm te4* porabiti za Vernunft um, ki tudi najbližje odgovarja po vsebini. Srhi imajo za razum Verstand, um za Vernunft. Sploh se križata v fcloven-.ščinj ti dve besedi. Za Gedaechtnia nam torej o-stnne pamet, četudr se je izraz npomin precej za-ril v splošen govor. N. pr. ima dober «pomin, gutes Odaechtniss. Erinnerung je spomin, poleg tega pa denn ine 1 der Einfall, domisliti se in den Sinti kommen. Za Besonnenheit W ratiil razbori-to«t, za Zusammenhang zveznost, ker odgovarja tudr ruski svjaznosti. Istost mi je Indentitaet, wtiti—indentifizieTen, istovetnost je nepotrebna hrvaščina. Poleg tega bi rabil tujko indentičen. Jasnost mi je Klarheit, blatrost die Sehaerfe, n. pr. je brtrega nraa, ostra—huda beseda.
H.
\
i
Skoraj istočasno kakor dr. Ozvald se je pečal s problemom volje učitelj psihologije dr. Ja-kobiev. Njegova razprava sloni največ na delih nemškega psHiologa 'Wundta. Zavzema v nasprotju z drjem. Ozvaldom bolj pri rod oslov no stališče. Vsa človeška zavest reagira na vtise zunanjega sveta v funkcijah spoznanja čustvovanja in gibanja (poenanje, uecucie i rtieh). V de-janstvenosti (Wirklichkeit) se te funkcije ne pojavijo nikdar oddelno ena od druge, posamez so le plod abstrakcije. Ti pojavi so v tesni zvezi s človeškim organizmom. Po živcih do centralnega organa se pride do učinka npoenavanja, od centralnega organa po živcih na ven prejava se gibanje, subjektivno stanje, katero se druži z e-nim in drugim dogajanjem, pa je čustvo. Vaak vtis vnanjega «veta vzbudi v na« gibanje, to gibanje je ali impulzivno, kadar čustva «narasejo in reagirajo z gibanjem na ven, ali pa je ideomo-torično, kadar so čustva skupljena in oslabljena vsled vpliva spoznavanja in reagirajo v »motre-nera gibanju na ven ali na vznotraj. Vsako gibanje je navadno plod zloežnrh dogodkov v naši notranjosti. Vsako gibanje na ven z gotovim ciljem, t. j. dejanje mora imeti svoj motiv ,nagib. Čustvo, katero stopi vsled predstave kakega predmeta, da je smer dejanju. Skupna zavest življenja nam daje Čustvo zdravja, jajcost (Staer-ke) in razpoloženja (»Stimmung), f'ustvo stoji
torej v središču vsega dejanja in nehanja človeka, ker v zvezi z mišljenjem daje smer vsemu dejanju. Kadar je čustvo dobilo po predstavi in mišljenju *mer, pristopi moment preudarjanja. Dr. Jakobiee deli preiidarjanje v tri momente: u-stanovitev predmeta, označevanje razmerja med predmeti, t. j. pravo preudarjanje, hi «kupitev misli na enem predmetu, namysl. Kadar se preu-darjanju pri zamislit v i predstave združijo čustva ugodja, (Gefallens), reakcija na ven takoj nastopi, čustva neugodja reakcijo zadrže ali usta-ivjo. V preudarjanju se izraia dejavnost, razuma, ki je kompleks razsojanja in pogledovanja na uodstavi predstav v naši pameti: in domišljiji. Preudarjanje se vrši v primerjanju vrednote nagibov za učinek koristnih ali škodljivih dejanj. Konec preudarjanja in nastop reakcije je odločitev (postanouieuie). Vnanje dejanje sestoji iz menjave vršečik so predstav in čustev, \pemlja-nih po vidnem gibanju mišic. Logična sodba je vnanja oblika nadvladanja ene čustvene vrednote nad drugo. Dr. Jakobiee šteje pet vrst odločitev: 1.) načelna odločitev, kadar prevladuje gotove vrste čustev vsled vaje in rapoloženja; 2.) odločitev vsled kolizije načel; 3.) slučajna odloči-tev po priložnosti; 4.) impulzivna in 5.) odvratna odločitev. Največkrat imamo odločitev slučajne in načenle. Predmet stremljenja jc cilj. Sila, s ka tero stremimo po cilju, in odpor, katerega stav-Ijamo zaviram motivov, imenujemo energijo. Cn-stvene vrednote so prepletene s posameznimi vrednotami, zaraditCKO. leži vsebina naše zavesti v preteklosti.-Volja je v bistvu skupitev faktorjev čustvovanja, spoznavanja in gibanja, ki so med seboj v trdnem razmerju. Volja jc iz čustvenih nagibov nastalo smotreno dejanje. Razum je vsporedna prikazen volje v razvoju iipoznanja občutkov preko predstav do sodbe. Volja je najvišja funkcija v človeku in mu daje izraz vseh psihofizičnih posebnost r. Kakor na posamezniku, tvori se volja v družbi, kjer jc vsota volj posameznikov. Cela civiliaczija in kultura jc rezultat ljudske volje. Sklepa s pozivom: 44Pojdi in delaj, četudi srce tvoje usahne v prsih tvojih, četudi 0-hupaš nad bratom tvojim .. . delaj zdržno brez odlastka in preživiš prazne, srečne in blesteče ljudi ter vstaneš od mrtvih ne iz spanja, ampak iz dela vekov." (Krasinski).
(Dalje prihodnjič.)
Etbin Kristan.
Savičev pesimizem.
VII.
Neki večer je Savič opazil, da prihaja jesen.
Popoldne je bil po svoji navadi tam zunaj •na široki lju!bljeiii planjavi,, kjer je ves svet utonil v brezmejnosti. Nebo je bilo jasno, a kar naenkrat sc mu jc zazdelo, da se mu je izpremenila barva. Ko je bil zadnjič tu zunaj, je bila svetlejša danes je že videti kakor šipa, na katero je kdo dihnil. In olnmtil je, da je tudi v njegovi duši tako. —
Da. Priroda mu jc še zvesta. Vedno ima lice kakor on.
Njegove sanje so ga spojile s to neizmerno, vesoljno prirodo. Bilo mu je, kakor bi tla izgi* nila izpod njegovih rok. Plaval je v L re/k raj no-«ti. 4 .
Ko se je vmil v mesto, je osupnil. Po glavnem trgu so se izprehajali neštevilni ljudje — za boga To je jesen! Poleti je trg še prazen oh tem času in ljudje hodijo v log in v okolico. A zdaj se Že zbirajo v mestu — in od severne strani pihlja ln;i, I1I<1<I11<1 v;ipa. Tamle, pred restavracijo, s«* gibljejo prti, ki jik.veter dviguje in mota.
To je jesen.
Kako hitro je pri»la 1
Savieeva melanholija je postala silno bolestna. Bilo mu je, kakor bi se približeval kom zadnji konec. Izza njega so dviguje večni mir Pa tO bi bila rešitev.
He nikdar mu ni bila nirvana tako umljiva, kakor v teh trenutkih.
Bliža so čas, pride čas — in ti izgineš. In ta konec, to absolutno uničenje je blaženstvo. V
tej ničnosti, v tej neekzistenci občutiš najvišjo
slast, to je edini lepi cilj.
Zaglobil se je v to idejo, ki sc mu je zdela kakor morje, po katerem plava. To je bila misel, katere ni samo mislil, temveč jo je tudi čutil. In kar čudno mu je bilo, da je zadel včasi ob človeka, da jc uzrl semtertja voz. Ljudje, živi in mrtvi predmeti, realnost — kfg še obstoja? . . .
Torej je še vedno noč? fte vedno lista brez-krajna tema?
Kdaj pride dan, dan brez ljudi, brez stvarnosti?
Jesen!
V drevoredu se je.oziral po potih in čudno mu je bilo, da ni ležalo tam vse polno rumenega l|st:j«. Saj je vemlar že jesen.. V dnu svoje duše jo je entil, s svojimi očmi jo jc videl. Zali*j ne pada suho listje z drevja? Komaj tttlntnm kakšen posamezen list.
— Kj, le počakajte! Sc nekoliko dni, pa začnete padati. Saj sem sam uvel, a tudi vi pridete na vrsto, vi vsi, ki mi ne verjamete, ki me ne pojmite In ne razumete. Jaz sem že rumen, a tudi vi odletite s svojih vej..Ne mislite, tla ostanete zeleni. In ene^a dne bo drevo prazno ift debel sneg se položi na veje. Tedaj bo konec. Hla, le upajte, da ne pride zima! Oledenite — vsi, vsi! . . .
A to so bile samo misli, ki niso dobile nikdar oblike besed.
Doma je Savič naMcl pismo na mizi.
Mehanično jc pretrgal ovitek in pogledal, kaj da je. ,
Na višji dekliiki ftoli se ustanovi z novim šolskim letom osmi tečaj. Profesorski zbor jc treba pomnožiti. Vprašujejo ga, če ne bi hotel sprejeti me*ta na tem učilišeu.
Ali hočem? Čemut A zakaj ne? Vseeno je pač, ali ubijam svoje dni tu ali tam. Radi mene. Ker mi pišejo, menda žele, da bi sprejel. C^ud-ni ljudje. "Ali hočeš? Ali ti je vfic*?"—Kaj hoče človek? Kaj je njegova volja? Kako varajo sami sebe! Pa navede! navede! Meni je prav. Fantje ali pa dekleta — no da, meni je prav.
Odložil je pismo in pozabil nanje.
Zagledal se je v svetilko. Njena luč je popila vse žarke njegovih oči, njegovemu pogledu so izginili vsi predmeti. Svetloba se je razširila po vsej sobi daleč na okolo, čez stene, ki so sc pogreznile v njej, čez vse mesto, v vesoljnost. Pred očmi se mu je širila sama svetlo/ba, katere ni omejevalo nikjer nobena senca. To je bila posebna, mehko svetloba, v kateri se oko prijetno kopo, pa se je napije tako, da se vsa človeška notranjost napolni ž njo.
Sovič je imel *koro enake občutke kakor popoMno no širni planjavi. Enako čuvatvo raz-blinjenjo v vesoljnosti ga je navdajalo, plaval je s svojimi nejasnimi mislimi po isti brezmejnosti.
Bilo mu je, kakor ne bi bilo več tistega sveta, po koterem se pehajo ljudje v večni borbi za malenkosti, ki se jim vidijo važne in velike, tistega sveta, po katerem hodi po dnevi, ne da
bi sodil vanj. Odpiral pa sc jc tisti Čudesni svet, y katerem ni več delovanja, v katerem je ekzi-stenca neekzistenea... Nihče ne bi bil umel tega; njemu je bilo povsem umevno, on je to neekzi-stentno ekzisteneo celo čutil.
Slutil jc konec, konec vsega. Sedaj sc mora zgoditi, kar je pričakoval tako dolgo.
Zakaj mu vstajajo vsi spomini, od prvih dni njegovega življenja, kar se je začel zavedati, p« do sedanje ure? Vidi se otroka, polnega nedolžnega veselja in rožnobarvnib naivnih upov; ponavljajo se mu ponosne misli dijaškega časa s smelimi programi za plodonosno delovanje; pred očmi se mu dviga njena kfasna postavo, njeni mili pogledi se upirajo vanj. Vse je sladko in v srcu ne čuti nobenih bolečin. Tako se čita zgodovina davniht davnih časov, s katerimi nismo v nobeni zvezi več, A vse te slike izginejo, mirno, v splošni temi, ki pa hitro pob led i, a vseokoli se razširja blagodejna svetloba, v kateri utone vse djugo. In to je konec.
Tako prehiteva življenje pred duševnim pogledom človeka, kateremu sego vodo do ust, v zadnjem trenotku pred smrtjo in blogn se preseli iz življenja v nič.
Spomini, spomini!
(Dalje.)
Finančni minister dr. Alfonzo Costa je sporočil portttffolskemu parlamentu, da porabi Por-tugalska vsak mesec približno deset miljonov v vojne svrhe. To je vsekakor zelo veliko bremo za teko malo državo kot je Portugalska.
Tajnost sarajevskega atentata.
Od ruuiunake struni prihaja vest, ki jo o-značuje američko časopisju za senzacionalno, kakor bi se po pravici imelovala. če bi bila tako absolutno nova, kakor se zdi tukujšnji časnikarjem. Načelnik ruumuske komisiji, ki je pred kratkim prišla v Washington, dr. Vasil Lucaciu (izgovarjaj : Lukač) je namreč izjavil, da je bil sarajevski atentat ua Franca Ferdinanda iu njegovo leuo delo kajzerja Viljema in grofa Tiszc.
RUMUNSKO POROČILO.
Lukačeva izjava se glasi:
"Veliko se je že govorilo o vzrokih sedanje vojne. Nočem se spuščati v vse podrobnosti, todu opozoriti vas 'hočem na eno dejstvo, ki je bilo dovolj osvetljeno v francoskem listu "l'Illustration" v marcu leta liMti, namreč da je bil načrt za umor avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda izdelan v Berlinu, Budapest i in na Dunaju in izvršen z veliko zvijačnostjo in perfidnostjo grofa Tisze, bivšega ministrskega predsednika na Ogrskem. Kajzer lu njegov tra-bant Tisza sta moralna začetnika sarajevskega umora, ker se je prestolonaslednik uprl načrtu, da bi se A'vstro-Ogrska udeležila vojne, ki sta jo zasnovala Viljem in Tisza. Umor, ki so ga izvršili od njiju najeti morilci, je bil le pretveza, in-famna maska, pod katero se je skrival pohlep po nadvladi in izžeinanju dobička, inštinkt tlačenja in satanska mržnja do vsake svobode in pravic narodov; ta infamna pretveza jiiu je služilu za dosego strašnega klanja po vsem civiliziranem »vetu."
Pravimo, da bi bila ta vest senzacionalna, če bi bila popolnoma nova. Toda Lucaciu sc sam sklicuje na "Uustration", ki je govorila o tem že leta 1ÍH6. Najmanje pa smo presečeni mi, ker nam je bil sarajevski atentat že davno sumnjiv. Nič manj pa nam ni bil sumljiv sarajevski proces zaradi tega atentata, ki je spravil, kakor je znano, dva glavna krivca v ječo, štiri "sokrivce" pa — na vislice.
V "Proletarcu" smo žc davno upozarjali na to čudno justico in smo tudi navajali vzroke, zakaj da je sarajevski proces od konca do kraja smrdel po srednjeveški inkviziciji. Prav tako ni-— «ino tajili sklepov, ki so se človeku na vso moč vsiljevali, če je jemal v poštev vse, kar se je godil«» zadnje čase zvred izbruhom vojne, v dobi atentata in tisti mesec po atentatu, potem avstrijski ultimatum in dejstvo da je bila Avstrija prvi dan mobilizacije že popolnoma pripravljena za vojno, da ji je Nemčija še odločneje sekundi-rala, in naposled rezultate sarajevskega procesa.
SRBSKO POROČILO.
Prcdeu povemo svoje mnenje, naj podamo sc besero bivšemu justičnemn svetniku na na Dunaju Pavlu Gavriloviču, ki je tekom vojne pobegli iz Avstrije in prišel v Solun. On pripoveduje :
"Na Dunaju je šest čeških profesorjev iu dva italijanska poslanca v jdčt, obsojenih do »arti, ker so v javnosti govorili, da je bil umor Franca Ferdinanda dogovorjen v Berlinu z vednostjo avstrijskih Vsenemccv. V Avstro-Ogrski se vrši tajna preiskava o umoru Franca Ferdi-uauda iu njegove žene, ki je v rokah uekega zelo uglednega Madjara, iu ta je delaj, da se bo stresel prestol nemškega cesarja od vrha do temelja, ko bo preiskava končana, če ga prej ne potresejo zavezniki.
Zakaj jc kajzer najel morilce za sarajevski atentat Na to vprašanje odgovarjajo mnogi Dunajčani — piše Gavrilovič —: "Zato ker je bil Franc Ferdinand nasproteu vsenemškim težnjam, posebno pa kajzerjevemu načrtu Velike Nemčije od Baltika do Bagdada. Na tej poti je stala Avstrija, stala je ttrbija, Bolgarska iu Turčija. Kajzerjev načrt je -bil zdrobiti Srbijo in za to delo je hotel pridobiti Avstrijo, Bolgarsko in Turčijo, ki morajo končno — vse tri države — postati vazalkc Nemčije. Ako se Grška ne poda zlepa, jo anektira Bolgarska. To je bil tisti most, ki je imel zvezati Berlin z Bagdadom.
Načrt se je deloma posrečil. Franc Ferdinand, ki je stal na poti, je sel naglo s pota iu dosežena je bila satanska pretveza za vojno proti Srbiji, ki sc jasno zrcali v iufamucm ultimatu, izročenem Srbiji dne 26. julija 11)14. Avitrija, Bolgarska in Turčija so šle kakor po loju v nastavljeno past in danes so v resnici — vazalke Nemčije,
>V Avstriji sc počasi zavedajo, da jim sedi kajzer na tilniku in sovraštvo proti nemški vladi je vsak dan večje. Stari Franc Jožef ni nikdar sanjal o nevarnosti, ki preti Avstriji iz B«e-lina, toda sedanji ccsar Kari je baje spoznal, da ne bo po končani vojni nič druzega kakor podložni vazal, enak bavarskemu kralju, ako Is» ksjzer diktira«! mir. Iz tega razloga je Avstrija sa mir takoj in po mnenju Gavrilovica ne pre-tečejo trije meseci, preden bo Avstrija ponudila zaveznikom separaten mir za vsako ceno brez ozira na Berlin, in ce so bo kajzer upiral temu koraku, jc lahko mogoče, da pride do Vojne med Avstrijo in Nemčijo.	*
Na Dunaju so tudi šepetali, da ima cesar Kari zasloniho pri bavarskih katoličanih, ki podpirajo njegovo mirovno formulo. Kakšna je ta formula, ni znano, toda če se sodi po zahtevah katoliške stranke na Bavarskem, ki stoji «a mir na temelju statusa puo, goji tudi Kari enake želje.
Sovraštvo do Vsenemccv na Dunaju-je dane« že večje, kakor do Italijanov. V dunajskih kavarnah se natttioma večkrat sliši dobra bése-da v prilog Italijanov, Francozov in Angležev, Ruse pa sploh očitno hvalijo, toda ce se kdo o-•meli hvaliti Prosijo, je takoj nezaupljiv in »umljiv čovek. Stranka v Avstriji hi na Ogrnem, ki propagira popofno politično in milita* ristično ločitev od Nemčije, sicer še nima politique forme, toda v svojem bistvu je močnejšs ,u drznejša od dne do dne, in Vsenemei, ki za-•ledajejo do dns vsako politično gibanje v A v-
stro-Ogrski, se penijo srdu, ko vilijo, du ne stori avstrijska vlada najmanjšega koraka, da bi stopllu nu prsti* protiprusjaškeiuu gibanju."
ATENTAT — PRETVEZA -
Tako so besera Lukačeve in Guvrilovičeve.
Da ni bil sarajevski atentat pravi vzrok svetovne vojne, je danes pač vsakemu človeku jasno ki ni popoln političen otrok. To je moral sploh pameten človek razumeti tukoj ob izbruhu vojne.
Najmurkaiitncjši argument za to je bil avstrijski ultimatum. Ta diplouiatičui spis, ki jc brez primere v zgodovini, je kratkoutalo zahteval vojno. Celo nemška socialno demokratična stranku je takrat izjavila, da hoče Avstrija provocirati vojno, ker je ujeu ultimatum tak, da ga ne more sprejeti nobena država na svetu.
Se jasnejši je postal nepreklicni vojni na* men Avstrije, ko je Srbiju odgovorila. Kakor jc znano, je srbska vlada sprejela vse avstrijske pogoje, ki jih je bilo količkaj mogoče sprejeti; zlasti jc bila Avstriji omogočena po teh odgovoru najširša preiskava sarajevskega atentata. Ostalih pogojev pa Srbija tudi ni absolutno odklonila, temveč je predlagala, da naj p njih odloči mednarodno razsdišče v Haagu
<*e bi bilo Avstriji količkaj ležeče na tem, da se ohrani mir, bi sc bila morala zadovoljiti s tem odgovorom. Kar je Srbija takoj sprejela, je bilo že skoraj več, nego so smeli na Dunaju pričakovati. A če jc bil grof Hcrehtold, aristo-kratični širft, s katerega 110 bo nikdar umita krivd» zu to vojno, prepričan, da sc tudi ostali avstrijski pogoji opravičeni, bi jih bil mirne vesti lahko predložil haaškemu razsodišču. Da tega ni storil, je najboljši dokaz, da ni hotel za nobeno ceno mirne poravnave, anipak, da je bila vojna neizogibna točka njegovega programa.
Že po tem so po vsej pravici lahko sklepa, da je bil atentat le pretveza, nc pa vzrok vojne.
OKOLÂ&NE ATENTATA.
Sarajevski atentat je bil p*a sam na sebi zelo čudna reč.
Ko jc bilo naznanjeno, da obišče Franc Ferdinand Sarajevo, so časopisi javno poročali, ds jc bil poavarjen, naj 11e hodi tja, zlasti pa ne na Vidov dan. C c sc zarotniki pripravljajo, da koga umore, nimajo sicer navade, da bi ga svarili. Toda recimo, da so bili zarotniki nerodni. Svarilo je bilo vsekakor znano, in ker je bila v Bosni vsa moč v rokah vojaškega zbornega poveljnika in ker je v Sarajevu mrgolelo vojaštva, je bilo pričakovati, da stori oblast vse za pre-prečenje vsakega'atentata.
Vendar se pa to ni zg odilo, kar dokazuje že atentat sam: Bil je sicer vojaški špalir po ulicah; ali z ozirom nu množino vojaštva hi se bil brez svake težave lahko naredil tako gost kor-don, da se nc bi bil mogel nadvojvodi približiti niti maček.
Toda kljur temu, da je bila že pri prvi vožnji'vržena bomba proti Franc Ferdinandu, sc mu je dovolila druga vožnja z zatrdilom, da je vse poskrbljeno za njegovo varnost. Pa vendar sc niso storili za to vožujo nobeni novi ukrepi. Atentatorji so vedeli zanjo in napadalec se je mogel tako približati vozu, da je pomolil Francu Ferdinandu revolver takorekoč pod nos.
Vsakdo mora priznati, da so to zelo sumljivi momenti.
'Ali takrh. sumljivih "slučajev" je bilo šc več. Šo tisti dan so se uprizorili v Sarajevu organizirani napadi ua Srbe, na srbske prodajalne, društvene prostore, sploh na vse, kar je bilo v mestu srbskega. Pa ne le v Sarajevu. Tudi v Zagrebu je bila takoj fraukovska drhal ua nogar.
(Navaden demonstracijski sprevod se ne more v velikem mestu uprizoriti v drch treh urah. Kako bi se taki očitno organizirani napadi mogli Izvršiti brez priprav T <'q pa so bili vandalski izgredi, pri katerih ?r .ir naredilo o-gromna škoda, pripravljeni, se jc ;icruIo to zgoditi še pred atentatom. In kaj se more po tem sklepati, je na dlani.
- Vladni in dvorski krogi so bili zaradi atentata silno ogorčeni. Nuj na ravne jša posledica bi bila torej gotovo ta, da bi bila vojaška oblast v Sarajevu, ki ni preprečila umora, občutila to jezo v popolni meri. Ali zopet se ni zgodilo nič takoga.
GLOBOClNA ŽALOVANJA.
Vse to so bile gotovo čudne reci. ^tli s tem niso dovršene.
Ko je brzojav raznesel novico o atentatu, so se po vsej Avstriji razobešale črne zastave, občinski sveti in druge korporacije so imele ža-lobnc seje, dunajska vaenemJka druhal je uprizorila demonstracijo pred srbskim poslaništvom, nemško in madjarsko buržvazno časopisje je hujskalo zoper Srbe in poveličevalo Franca Ferdinanda. Todu vedenje uradnih krogov jc bilo v čudnem nasprotju z glorrficiranjem u\ii-tega.
iNajočitnije se je to pokazalo pri pogrebu. Namesto pompoznih žalobnih slavnosti, ki so v navadi pri pokopu članov cesarske familije, so sc ob prcstolonaslcdnikovem pogrebu prepirali, kdo se ga udeleži in kdo ne; prišlo je celo «lo demonstracije "visokega plemstva", ker ni bilo povabljeno.
Z Dunaja so odpeljali krsti Franca Ferdinanda in njegove žene po Železnici, «la ju pokopljejo ,v njegovem privatnem gradu. Le na ta način je bilo mogoče, da sta bila skupaj pokopana, kajti za njegovo ženo, ki jc pač postala kneginja Hoheifbnrg, ne pa nadvojvod ilija; seveda ni bilo prostora v kapucinski grobnici, kjer so krste samih IJsbsburŽanov. '
'Na zadnji vožnji ni n«>ben člsn cesarske familije spremljal mrtvega prestolonaslednika. Tsko "britka" je bila habsburški obitelji ta izguba! - Na zadnji postaji še ni bilo voz, da od-
peljejo krsti in p«»grebce do gradiča. Vse skupaj je torej čakalo v kolodvoski čakalnici, ki ja obenem služilu za restavracijo, in ob krstah so pogrebci pili, da si prežeuejo čas do jutra. Pri definitivnem pogrebu ni bilo več ceremonij, ko-kor če bi bili pokopali kakšegu narodnega dvorskega uradnika.
Vpričo vsega tega je bilo pač težko verjeti, da je bilo oficielno in dvorsko žalovanje res tako veliko, kakor sc je kazalo v časopisih.
' ETIKETNE TEŽAVE
Težko se je bilo ubraniti vtisku, du so si Visoke osobe oddahnile, ko je bil Frauc Ferdinand mrtev. Cc se vzame v poštev, da so tudi dlnas-tičarji le ljudje in da so njih instinkti včasi posebno primitivni, ker jih pospešuje relativno velika individualna svoboda in podžiga ■brezmejna želja po gospodovauju, jc to celo precej razumljivo.
» Franc Ferdinand je bil za avstrijski dvor zelo neprijeten problem. Reči, za katere sc navadni smrtniki niti nc zmenijo, igrajo v teh krogih velikansko vl«>go. Frane Ferdinandov zakoni je bil taka reč.
Avstrijski prestolonaslednik se je oženil izpod svojega stanu. Ne da bi bil vzel kakšno "navadno" pevko ali plesalko. Bognedaj! Tako se tudi on ne bi bil "ponižal". Pač pa se je poročil z grofico Chotek.
iN jena rodbina pripadu "viijeipu" plemstvu. Ali to vse nič nc pomaga. Cesarski žlahti ni cnakordna iu gospa Zofija ni nikdar mogla postati članici moževe fauiilije. Niti liadvojvodinja ne, kaj še cesarica! Ko se je Franc Fcrdinsd poročil, jc moral zaradi tega slovesno izjaviti, da ne bo njegova soproga nikdar <*esariea in da ne bodo njeni otroci uživali pravice prest olona-sledništva.
Franc Ferdinand jc prisegel; ampak položaj je vendar ostal zelo neprijeten. Cesarjeva so-proga In» vedno zapostavljena vsakemu habsburškemu pamžu, tudi če ga se v plenicah nosijo v naročja! Kakšna čuvstva bo to vzbujalo v njej iu kakšna v njem. Prisegel je sicer, da bo tako; toda kaj, ee bi ga preveč grizlo, pa bi skušal izpremeniti pol«»žaj. To ne bi <bila prva prisega, ki sc je na dvom prebtmila.
'Z Ogrskega so prihajale opazke, ki so bile p«»dobne grožnjam. V budinitpeštanskem parlamentu so javno govorili, da nis<» za Ogrsko mc-r«»dajne nikakršne "hišne postave", ampak da si lahko sami določijo, kdo bo ogrska kraljica. Bilo bi "strašno", če bi na <tgrskem priznavali za kralji«*«» žensko, ki ni v Avstriji cesarica.
FRANC JOŽEF IN FRANC FERDINAND.
St vari so pa polagoma postajale šc sitnejše. Franc J«»žef je bil star iu po nazorih vsenemcev in krščanskih socialcev ni imel več dovolj ener-žije. V teh trogih se je dostikrat namigavalo, da naj bi stari cesar prepustil "breme vlade" mlajšim ramam.
'Kazlogi krščanskih socialcev so bili zelo razumljivi. Klerikalno mišljenje Franca Ferdinan-da in njegove žene je bilo splošno znano. On je bil 44 protektor" Katoliške šolske družbe, ki je 11a vso uioč delala za še večje klerikaliziranje šolstva. Podpiral je vse klerikalne prireditve, žena mu je bila pa desna roka pri tem. Klerikali-zem je upal, da doseže neomejeno moč v Avstriji, čc pride Franc Ferdinand na prestol.
Vsenemei se tie bi bili imeli pritoževati zaradi Franc Jožefa, ki ni mogel nikdar zatajiti sv«»je nacionalne pristranosti, «lasi je vla«lal v državi, v kateri živi osem različnih narodov. Ko je n. pr. nižj«kavstrijski deželni zbor sklenil zakon, po katerem je v šolah izključen vsak jezik ra/uii nemškega, sc ni mogel premagati, ko je bila dcputacija Nemcev pri njem, ia jc delaj, da jc podpisal ta zakon 7. velikim veseljem.
Ali vsenemška stranka je bila z vsem tem šc nezadovoljna. Ona je predstavljala pravo vojno stranko in za njo so stali agresivni militarist i. Leta in leta se je v Avstriji hujskalo na vojno in vedno so stali vremenci pri tem v prvi vrsti. Sledili so jim pa krščanski socialci.
Njih glavni cilj jc bil popolna gcrmauiza* cija in centralizacija Avstrije. Ta uspeh so pričakovali od vojne. In ker ni prišla vojna napoved od Franc Jožefa, so pan" upali, da pride prej od Frane Ferdinanda. i'e so bile njih nade v tem oziru utemeljene ali, ne, je postransko vprašanje. Dejstvo jc, *la so te nade javno izražali.
DVA DVORA.
Vsa ta ag<»tacija ni mogla Franc Josipu o-stati popolnoma neznana. Dasi jt» skušal to skrivati, ga je pa vendar silno grizla. Frane Jožef se nik«iar ni mogel popolnoma potolažiti ob misli, da ne bo po njegovi sni .rt i kri njegove krvi sledila na prestolu, ampak <la dobi član postranske veje kr«>no na glavo.
Se b«»lj ga je pa dražilo, k<» jc spoznal, da ga hočejo še pred smrtjo spraviti s prestola. Cu-til sc jc «»csarja od nog do glave. Sam ne bi bil nikdar mislil nn aluiikacijo; zato je preveč zaupal sam sebi. A kar se tiče moči in ugleda, je bil tudi skrajno ljubosumen.
Kolikor toliko je bil prepričan, da je Frane Ferdinand sani v zvezi z agitacijo zoper njega. Nn vsak način pa jc videl v njem tekmeca in mu ni nikdar «»dpustil tega.
Nastala sta na Dunaju dva dvora. V Hoflbur-gu je bil cesar g«»sp«*ia.r, ali v Belvedcru je bil Franc Ferdinand "piistranski cesar". V Bel vede-* ru se je delala posebna politika in tam so politi-carji raznih strank gledali, da se prikupijo.
Da je med Hofburgom in Bclvederom napeto razmerje, je bila javna tajnost. Franc Jožef se jc izogibal vaškemu skupnemu nsst«ipu s Frane Ferdinandom, in to se ni godilo le zato, da se mu ni bilo treba sestajati s prestol on asi ednMcovo Ženo, ampak zarto, ker je bil ljubosumen na Frane Ferdinandov vpliv.
SUM.
Vpričo teh razmer se lahko reče, da Je sarajevski atentat rešil celo vrsto vprašanj, ki so vznemirjala cesarski dvor. Spravil je zapreke iu sitnosti a sveta.
Če je pa tako, se človek komaj ubrani vprašanja, ki ga stavljajo juristi v zapletenih kriminalnih slučajih.
"Komu je k<xri#til zločini" -
Da je koristil Srbiji, se ne more reči na noben način. Niti upati ni mogla, da ji bo koristil! Ako jc imela srbska vlada kaj opraviti s tem utentatom, tedaj bi zaslužila, da jo Srbi Že zaradi 11 jene neumnosti apode.
Ali dunajskemu dvoru so bile posledice atentata oči vid 110 ugodne, iu iz tega se hočeš nočeš izciiui vprašanje: Ni li imel Dunaj z atentatom več opraviti kakor BelgrsdT
Zopet se je treba spomniti m sarajevski proces. NapsdaJcc, ki je vrgel bombo, je obsojen v ječo, ravno tsko tisti, ki je streljal, ¿tirje "so- , krjvci" so obešeni.
Na vsak način čndna reč, da so sokrivci stro-žc obsojeni, kakor glavni krivci. Zakaj?
Vsaka reč mora imeti vzrok. Ali zs to nelogično krivično sodbo, ga ni mogoče najti, razun če se vzame, da je bilo tisti četvorici treba zadrgnjti vrat, ker so —- vedeli preveč.
Ako je bilo sarajevsko sodišče prepričano, da se je atentat izlegel v Srbiji, bi bilo eelo «modro pustiti žive tiste krivce, ki bi danes ali jutri javno, pred vsem svetom lahko povedali, kdo da jih je zapeljal s nesrečo. S sarajevskimi vislicam je Avstrija spravila dokaz s sveta; ni li bil to dokaz, ki bi lahko postal za Avstrijo neprijeten, dokaz, ds gredo uiti atentata in zarote kam na Dunaj ali v podobne kraje t
AVSTRIJSKO VOJNO HUJSKAftTVO.
Lucaciu in Gavrilovič pravita nekoliko drugače. Berlin jc kriv. Kajzer jc duševni začetnik a-tentata.
Mogoče je tudi to. Mogoče je, da ni bil Franc Ferdinand dovolj navdušen za vojno. Ali nekoliko dvomljivo se nam zdi to vendar. Kajti kakor smo že omenili, je polagala vojna stranka v Avstriji svoje nade baš v Franca Ferdinanda.
Toda če je tako, kakor pravi Gavrilovič, vendar ni Avstrija tako nedolžna, kakor se ksže sedaj, ko ji teče voda v grlo. Seveda narodi v Avstriji so v tej stvari brez krivde kakor je brez nje nan>d v Nemčiji. Ali avstrij. vlada se ne more tako meni nič tebi nič oprostiti.
Nevtajiva resnica je, ds -je Avstrija hujskala na vojno, da sc je ves čas pripravljala zanjo, da jo je provocirala.
Ni dvoma, da je delala to sporazumno z Nemčijo. Vpraša se le, čc se je vse to godilo po nalogu Nemčije. Ampak godilo se je.
Provokacije Srbije so bile vsakdanja avstrijska zabava že dolga leta. Gospodarska politika Avstrije je zatirala Srbijo na škodo lastnih avstrijskih narodov. Aneksija Bosne in Hercegovine je bila provokacija. Veleizdajniški proces v Zn-grebu je bil provokacija. Falsificirnnje srbskih dokumentov je bilo več kakor provokacija. Nastopanje Avstrije tekom balkanske vojne je bilo ves čas provokatorično. Mobilizirano vojaštvo v Bosni, Hercegovini in Dalmaciji po končali balkanski vojni je bilo provokatorično.
Avstrija je hotela vojno. Tega ne potrjujejo le vsi navedeni in še mnogi drugi indiciji, ampak naravnost ofieielna izjava Giolittija v italijanski zbiirniei, kjer je javno povedal, da je Avstrija tekom balkanske vojne naznanila Italiji, da namerava napasti Srbijo in je za ta namen zahtevala italijansko pomoč.
ZGODOVINSKO VPRAŠANJE.
Vse to so danes dognana dejstva. O nedolžnosti Avstrije se ne more govoriti.
Vendar je pa mogoče, da sc jc ideja atentata i/legla v Berlinu. Lahko je mogoče, da je hotel kajzer v svoji dobroti dati Avstriji povod za vojno, ki bi jo opravičil pred svetom.
Vso pozornost pse zaslužuje ponovna trditev, da je imel grof Tisza svoje prste vmes. Temu šuf-tu bi bil tudi tak zločin popolnoma podoben.
Tudi danes ne bomo trdili, da je vse tako, kakor pripovedujeta Lsicachi in Gavrilovič. Toda argumenti za krivdo se mn«>že in svetovna zgodovina sc na noben način nc bo mogla zadovoljiti s tistimi "dokazi", ki jih jc .sarajevsko sodišče sprejelo za zadostne.
Mnogo monarh ¡stičnih zločinov jc zabeleženih v zgodovini. Ako sc izkaže, da jc bil tudi unnor Franca Ferdinanda tak zločin, bo to le nov dokaz za pogubnost monarhističnega sistema. Velikega presenečenja pa nc bo v njem ve**.
ITcitcljica Tavčarjeva v Petrovi vasi pri Or-1 lomi ju jc prodala i* svojega penitninarstva 14 mesecev staro kokoš pasme roksmrnorka za 25 K. Izčiščena je tehtala 4 kg. Pač iiireden ekseraplar.
Ampak skoraj šest k mu za kilogram kjuret-niue jc tudi nekaj izrednega. Seveda ne sedaj v starem kraju.
Ljubljanski "Slovenski Narod" poroča : Za hrvatskega ministra je bil imenovau Ma-djar grof Zichv. To jc naravnost žalitev hrvatskega -naroda. To so izrazile tudi vse hrvatske stranke, ne izvzemši niti unionistov. Kranjaki deželni glavar dr. Ivan Suntcršič jc pa grofu Zk»hyju povodom njegovega imenovanja za hrvatskega ministra čestital. Ta njegov korak obsojajo zavedni Slovnici, da to ni bilo po načelu Vsoslovanake ljudske stranke.
Kdo bi se ¿udiI ŠnšteriičuT
Socializem mor« biti le reaultat organizirane-ga dela in boja. Pričakovati prihod aocinlizma pa ne sodelovati v organizaciji, ae pravi delati norea is aamega sebe, . • _ ,__,	M






PR O L
PROLETAREC
-LIST ZA ISTIIIS I DELAVSIICA
,	LJUDI TV A.
IZHAJA VS4 Kl TOREM.
— Lartaik la ¿»d*jtuiji —
Jtfitiiviiski i«Ii* kl tiikiwi duibi » Ck.ciH HHbwi.__
Dinastičarske zanke.
)faro£nins: Za Am triko $2.00 aa celo lato, $1.00 aa pol lota. Z» Evropo $1.10 aa celo loto, $1.26 aa pol lota.
0//«#f /# degovotu. Pri s prt m trnki ktvaliSla je polt g nov t ga nasnaaift
tudi Stari naslov. M III
faa pritožbo glada nerednega poéiljanja m drugih nerednoati, ja poéiljatí predsedniku drulbe
Fr. Udovich, 1844 8. Racine Ato.
Chicago, III.
PROLETARIAN
Stilb Slavil iiffaii i Pifeiskiig fiiapn)
Ckienct. Hliitii.
Subscription ratea: Unitad Sutes and a, $2.00 a year, $1.00 for half Foreign countriea $2.60 a y oar,
ir»
for half year.
Advertising rates on agreement.
, NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
w. 11. stkest. chicago. illinois
VOJNA IN PRAZNO VKRBTVO
V listu 44Vita e peiudero" razpravlja pater Agostino Gemelli o praznovemtvu, ki ga jc opazoval med italijanskimi vojaki. Omenjeni list je izdal pred kratkim poziv, naj se mu dopošljejo dopisi o du Se vnem življenju na fronti, in vsi. akeija naj bi služila znanstvenemu spoznavanju ljudske duše.
Italijanski vojaki iz Abrucov nosijo na golih prsih visečo vrečico, v kateri se nahaja prst, po-poslana jim od matere iz domačih gora. Kadar pa gre k naskoku ali napadu, vržejo sinovi Abrucov ti zemljo za sabo. Pri italijanskih vojakih je nadalje najti zelo pogosto- podkve in žreblje, ki predstavljajo priljubljene amulete. Nadalje so zelo razširjeni posebni, na platno pisani magični izreki ter čarovniške formule.
Nadaljni talismani italijanskih vojakov so: trije grah i, ki so skriti v platneni vrečici, kar je odsev še davno ne izmrlega, a v davno preteklost segajočega praznoverja. V številnih slučajih se rabijo tndi ta k m vane čudodelne rastline, katere je treba odtrgati ob določenih dnevih, ob določenih urah in z natančnim vposteva-njeni gotovih predmetov, če se hoče, da bodo te rastline izvajale svoj vpliv. V gotovih slučajih se tičejo amuleti direktno sovražnika. Najti je izreke, ki naj bi imeli za posledico, da ne bo strel iz topa zgrešil svojega cilja. Najti je nadalje različna in čudovita sredstva. s katerimi naj bi se ustavil ogenj puške. Obstajajo tudi skrivnosti, vsled katerih sovražnik slabo strelja ter nadalje magične formule ter kabalistična znamenja, ki jih je treba delati z rokami.
Tudi za trenutek nevarnosti je najti gotove čarovne izreke. Eden teh izrekov, ki je zelo domač med vojaki iz Piemont a,obstaja iz besed: Samci, Arant, Samel, Su. Številna so tudi pravila, na kakšen način je treba izgovarjati gotove besede. Čarovne formule se tudi pišejo z začetnimi črkami na platno, ki se pozneje ovije okrog telesa. Med vojaki so tudi razširjene čudotvorne molitve, v jeziku, ki jc neke vrste latinščina, pomešana z dialektičnimi izrazi, in te molitve so prevzeli iz bogoslužja. Večkrat jih tudi napišejo na papir ter nosijo nato na telesu, spravljene v majhni škatljiei.
" Zveza jezerskih prevažalcev," dete jeklarskega trusta, je pre-prečija, da so bili od pogodbe izključeni mornarji na Velikih jezerih, ki je bila napravljena z Mednarodno unijo mornarjev, kapi-tansko in pilotsko organizacijo in z lastniki ladij. Zdaj je ta zveza *zopct porabila ves svoj vpliv, da rfo izključeni pristaniščni delavci. Tako vpliva jeklarski trust, sovražnik organiziranega delavstva, s p<<niočjo svoje podružnice, da vlada delavski nCpokoj od Dulu-tha pa do reke St. Lawrence.
H rad lev Jone* in Danici Wise, znana zemljepisna znanstvenika Oarnegijevega instituta, »ta odšla v džungle Amaconske reke ua znanstveno potovanje. V Limo, glavno mesto Pernvije, je došlo pismo, datirano dne 2. junija, da sta znaustvenika blizo smrti. V piani« ni detajlov o njuni usodi.
"Slovenski Svet" se čiuidalje t>olj zvija in skuša mešati pojme, misleč da bo na ta način lože premotil Slovence, kakor a tistimi metodami, ka-torih se je doslej posluževal popolnoma brez uspeha. l>a mu uspeh izostaja, se apoznavs posebno dobro po tem, da postaja boljinbolj nesramen iu pri teiu nehote razkriva svojo jezo nad brezplod-uostjo svojega početja.
Ta brezplodnoat je popolnoma očitna, ker ni ne enega slovenskega lista, ki bi hotel delati za Karagjorgjevičevo monarhijo, izvzemši saui 4'Slovenski Svet,1' ki pa pravzaprav tudi al slovenski list, temveč glasilo srbske vlade.
Ker ni mogel "S. S." a svojim začetnim sa-ranjem spraviti Slovencev v eno strujo, se spravlja sedsj z vso besnoatjo uad nasprotnike njegovega monarbizma z očitnim namenom, da bi jih kolikor mogoče očrnil in denunciral kot avatri-akante. To se mu ne bo posrečilo, ker niao Slovenci tako neumni, kakor bi bilo "8. H.' všeč. 44S. S." bi morda imel še kaj sreče, ako ne bi bila prišla vmes krfska izjava, ki je bila za njegovo prejšnjo taktiko najhujša klofuta.
Ko je MS. S." začel izhajati, se je nekaj časa tako vedel, kskor da bi hotel delati za dosego sloge med Slovenci in na podlagi take sloge za njih boljšo bodočnost. Nekatere nevšečnosti v prvih številkah je človek lahko smatral le za žur-nalistično nerodnost, razne bombastične deklama-cije bi bil pa pripisal stari navadi našega časnikarstva, ki misli, da je frazerstvo lepa reč in jo vzporeja celo s pesništvom.
Da bi ae doseglo čim večje sodelovanje nada ni nikdar misliti — bi bilo predvsem treba spoznati nazore mislečega naroda in gledati, da se po njih uravna delo. Ker so bili vsi napori nekdanje Lige popolnoma breuapeani, je moralo biti jasno, da je bila njena taktika in metoda zgrešena in da se zaradi tega ne sme ponavljati.
Kljub temu se je pa irmalu pokazalo, da to spoznanje nič ne pomaga. Ni dolgo trajalo in iz pisave 44S. S." je bilo očitno, da se misli sicer pod novim imenom vendar mlatiti le stara slama. Ker so se začeli monarhistični agenti posluževati nesramnih sredrtev, morajo tudi pretrpeti, da se govori z njimi naravnost, in zato je treba povedati, da je bil ta #ksperiment nepošten.
Gospodje so hoteli biti prebrisani in zvijačno speljati Slovenec, ki niso nikoli odobravali ligaštva, da bi se zadovoljili s kakšnim novim imeuom, pri teni pa sami postali ligaši. Pričakovali niso nič manj, kakor da naj ti ljudje pljunejo sami sebi v obraz in začno poveličavati, kar so smatrali za zgrešeno in nepravično.
Nekaj časa je 44S. S.' to še za silo zagrinial s frazo, da pride čas, ko bo narod sam odločal, na kakšen način hoče imeti urejeno svoje bodoče življenje. Ali v te njegove zlagane filozofije je udarila krfska deklaracija kakor grom iz jasnega neba.
Nekaj časa so bili gospodje kakor v omotici. Da določa krfska deklaracija kraljestvo in s kraljevsko sankcijo mogočen kos avtokracije, »e ni dalo kar na lepem utajiti. Plesali so torej jajčji ples. Gospod Možina je na chicaAki konferenci modroval, da krfska deklaracija ie ni konatituci-ja, kakor da je govoril z otroci, ki niso bili še nikdar udeleženi v političnem življenju. Rad bi bil sugeriral, da si bo narod kljub krfski deklaraciji lahko Se sam določal bodoče uredbe svojega javnega življenja — ali kakor pravijo di-nastiČarji 4 4 form o vlade."
Ta argumentacija se seveda ni mogla dolgo držati, kajti kar je bilo črna na belem, se ne more meni nič tebi nič utajiti. Priélo je torej, kar je bilo neizogibno. 44S. S.", ki mora plesati, kakor mu žvižgajo, mora sedaj brez pridržka lomiti kopja za vse, kar stoji v krfski deklaraciji, torej tudi za kralja in dinastijo in za kraljevsko sankcijo.
Ta posel zdaj resnično opravlja. Delo je težko, to radi priznamo. Urednik "S. S." se jc vča-si postavljal v svojem listu, da je sam republikanec; računati je s tein, da so si nekateri čitatclji vendar zapomnili to. Napadati načelo, ki ga je
človek sani zagovarjal, ni lahko. In ker ne more 44S1. Sv." napadati republikancev zaradi republi-kauizma, bi jih rad potlačil v avstrijski lonec.
44Slov. Svet" se torej zateka k očitni podlosti. S teui potrjuje, da niso njegovi gospodarji nikdar iskali sporazuma in nikdar iskali narodne volje, ampak da skušajo ustanoviti diktaturo, še preden imajo moč v rokah.
Čimbolj se kažejo te diktatorske ambicije, tembolj je treba biti na straži iu delati, da se preprečijo.
Bedaste laži, da ovirajo združitev in svobodo tisti, ki se Inijujejo za republiko, se nam ni treba bati. Dinastični hlapčoni so se vedno posluževali takih lumpsrij; ampak vedno so take laži imele kratke noge.
Program 44 Slovenskega republičanakega združenja" je jasen, in kdor pravi, da podpira to združenje Avstrijo in llabsburžane, se mu lahko v obraz pove, da je falot. In če 44S. S." tako piše, tedaj je to pisanje pač falotako.
"Slovensko republičansko združenje" se bojuje za združitev Jugoslovanov; podlaga take združitve pa more biti le narod, ne pa ta ali ona dinastija. Združitev naroda se suie izvršiti le po ►volji iu po sklepih naroda, ne pa po dekretu katerekoli kraljevske vlade. To je najbolj bivstvena razlika med dinastioarji in med nami.
Geslo 44združitev naroda" jim prav lepo služi. Toda če bi šlo res za združitev naroda, bi morala ta stati v prvi vrsti, narod bi moral biti o-snovni del; na tej zdruiitvi bi se moralo potem gradili državno poslopje.
Dinastičarji postopajo drugače. Oni določajo najprej monarhijo, imenujejo monarha iu dinastijo, in potem dekretirajo "združitev" naroda pod to k 1*0110.
Politični zajci pač ne vidijo v tem nič. Toda kaj pomeni tov resnici ?
Pravi prognm ni adroftitav naroda, ampak povečanja modi ene dinastija; združitev naroda ni sebi namen, ampak le sredstvo za povzdigo dina itije.
To je popolno sleparstvo. Pri tem ns gre sa interese naroda, ampak sa dinaatične interese. In
jasno je, da ne more na ta način 44združeni" narod biti nič druzega kakor podlotnik tistega smešnega "veličanstva," pod katero je vklonjen.
Zato tiči logično zopet le podlost v besedi o "osvoboditvi" Prepeljati človeka iz ječe, se ga ne pravi osvoboditi, če se mož takoj odpelje v drugo ječo. •Rešiti se Habsburžanov še ne pomehi samo na sebi svobode; narod je šele tedaj osvo-boden, če jc. sani s> uJjgospodar. To pa ni, dokler mu jaha kafrrikuli e<3sr ali kralj na plečih.
Ta dinastična fcfiVa se torej drzno laže, kadar govori o svobodi in zlorablja lepo besedo v grde namene.
Temu monarhiztSru se upiramo in se bomo nadalje upirali z naraščajočo močjo, ker vemo, da se bo nevolja slovenskega naroda s tem kraljevskim švindlom krepčala od dne do dne. Hinavski izgovor, da ne morejo Slovenci sami odločati, kako naj bo urejena skupnost Jugoslovanov, ne šteje prav nič in je tudi le pretveza sleparstva. Kajti kdor hoče, da se z ltjim združimo, nas mora v prašati za naše pogoje. Ne glede na to pa ne bo Karagjorgjevičevo drnastičarstvo zorelo med Hrvati, in med Srbi je preveč demokratičnega učv-»tva, da bi se trgali za kraljevske pete.
Dinastičarska klika noče združenja, ampak podvrienje. To skuša skrivati kakor kača noge, ampak pri tem nima toliko sreče kolikor kača. Pod vrten j a pa noče ljndstvo, in zato ne more biti sloge tako dolgo, dokler sc nc umakne dinastična propaganda.
Na podlagi demokracije, ki nc prenaša nobenega veličanstva, tudi ''demokratičnega" ne, najmanje pa sc takega, ki sankcionira, na podlagi svobodnega ljudskega odločevanja brez obzira na krone in žezJa bi bil sporazum kmalu mogoč. Dokler se zahteva klanjanje pred kronanimi ma-liki, je nemogoče.	____
Kdo torej meče v resnici kamenje na pot združit vi t
Razredni boji.
Mary S. Maroy.
4'Pester Lloyd" je objavil članek, v katerem so bili izraženi nazori vodilnih nemško-avstrij-skili in ogrskih krogov o poslanici predsednika Wilsona na papeževo noto. V članku sc pravi med drugim, da je namen Amerike In ostalih zaveznikov napraviti Nemčijo popolnoma brezmočno. Ta namen pa ni nov, a sila nemškega naroda obstaja predvsem v edinosti med narodom in njegovo vlado. V članku se pravi, da nc bo predsednik Wilson nikdar dosegel svojega cilja, da nc bo Nemčija nikdar zopet prišla do prejšnjega razkosanja. Star trik sovražnikov Nemčije je ta, da zahtevajo ceneno demokratizacijo države. Nadalje govori člankar o sedanjem nemškem zunanjem tajniku, ki se nahaja na Dunaju ter se posvetuje z avstrijskim zunanjim minsrtrom. Omenja, da je KuehJmann pred kratkim d^al, da ne zadostujeta edinole nioč ali pravica, temveč, da morata dbe ti dve sili sodelovarti. Z ozirom na to sc končuje članek: Ni le naša sreča, temveč sreča vsega sveta, da nimajo zavezniki dovolj moči, da bi izvršili nameravano veliko krivico."--
"Pester Lloyd" je poluradno glasilo in taki članki se lahko smatrajo za izraz vladnih nazorov. Članek govori o "triku sovražnikov Nemčije," pa misli, da se ne bo opazil trik, katerega «e nemška vladajoča gospoda pri tem sama poslužuje. Neprenehoma govore nemški oficieltil krogi o krivicah, ki jih nameravajo zavezniki stonti nemškemu narodu. To je trik zamenjave, ki ga radi rabijo "čarovniki," kadar se producirá jo na odru. Pojavi na mesto "Hohenzollernov in cesarske vlsde" nemški nsrod, pa je slepilo dovršeno.
Toda ta coprnija ne vleče več. O edmstvu
med ij^ÄiAkim narodom in nemško vlado se nc more goVoriti na noben način, če se vzamejo le izjave nemškega Tajlistaga iz zadnjega časa v po-štev. Kadar zahtevajo '.*koraj vse stranke tako izpremembo ustavo, da bo vlada odgovorna parlamentu, ne pa cesarju, je trditev, da se vjema iarod z vlado, enostavno smešna. Če pa pade ta trditev morajo pa*tl tudi vsi sklepi, ki so iz nje izvedeni. Poleg tega skuša članek prav licemer-«ko preslepiti nemško ljudstvo z besedami da 4 ne bo Wilson nikdar dosegel svojega cilja, da namreč ne pride Nemčija nikdar več do svojega prejšnjega razkosanja." Iz vse Wilsonove note ni ni-* kjer posneti, da bi kje zahteval ali zagovarjal razkosanje Nemčije. Aippak seveda, če bi se nem-škeniu narodu povedalo, da se ne zahteva od njega nič dru«e*a, kakor da se otrese avtokracije, bi lahko še sam pomagal, da se. zgodi to čim prej. Da se pa ne bi ¿godilo, je treba slikati hudiča na steno in govoriti o razkosanju. — Pa tudi to ne bo dolgo zaleglo, kajti resnica bo našla pot tudi v Nemčijo.
Londonska "Daily iNevvs" ima brzojavko if Pctrograda, ki vsebuje izjavo Kerenskija, da smatra mednarodno delavsko konferenco v Htock-holmu zelo važno hi veliko ljubše bi mu bilo, čc bi se bila konferenca že vršila ob času, ko so Ru-si prodirali v Galiciji. Dalje je rekel Kerenskij, da vsako nasprotovanje od strani zavezniških vlad in stavljenje ovir zavezniškim delegatom, ki so namenjeni v Stockholm, najbolj koristi Nemčiji. Želja ruske vlade je, da se čim prej prične z dHom za splošen mir.
Nekdo je dejal: ''Nehajmo z razgovorom o razrednem boju." Nekdo drugi je pa pripomnil: 'Nadaljujmo." Iu neki nepristranski poslušalec je vprašal: 'Kaj je razredni bojf"
To je vprašanje: 4'Kaj je razredni boj!"
Razredni iboj je boj med gospodarji iu delavci za r^či, ki jih delavci producirajo. Želja, da nehamo z govorom o razrednem boju, pomeni toliko/ kolikor želja, da naj nehamo govoriti o vremenu, o zimi in zimski obleki, o hra-ui iu strehi, ženitvi, življenju, smrti in boleeni i. t. d. Kajti razredni boj je vpleten v vee te reči.
Vse, kar vidimo danes: Stanov vanja, železnice, vso hrano, obleko in druge življenskc potrebščin ne, proizvaja delavski razred. Ves premog so nakopali delavci, ves les so posekali in speljali delavci, vsa seineua za hrano so posejali in poželi, ko je dozorelo, delavci.
In sedaj nastane razredni boj vsled dejstva, da si prisvajajo gospodarji vse te reči, ki so jih de -lavei priredili, delavcem pa dajo malo napitnino v obliki mizerne plače.
Vzemimo primero: En premo-gar nakoplje za $18 vrednosti premoga na dan. lastnik premoga da premogarju $3 v obliki plače in obdrži premog, ki je vreden $18, kar pomeni $15 nadvredno-sti, ki si jo je prisvojrl lastnik premogokopa. Razredni boj je torej boj za teh $15 nad v rednost i, ki jo je ustvaril delavec, a si jo je vzel lastnik dela. Premogar, ki je nakopal premog, hoče več ali vso vrednost svojega dela, medtem ko mu daje delodajalec le $3, češ da je še to sijajna plača za človeka, ki je produciral $18 vrednosti na dan.
Vse življenje delavskega raz -rj&ia je določeno na podlagi plače, ti mu jo daje delodajalec. Če more delavec dobiti iz onih $18 $6, je jasno, da si uredi svoje življenje na podlagi šestih dolarjev m ne ua podlagi treh. Če dobi $6 na dan, živita lahko on in njegova družina v boljšem stanovanju, lahko kupuje boljšo hrano, se lahke oženi in nosi lahko boljšo obleko. Kadar pride bolezen, lahko svojim otrokom preskrbi dobrega zdravnika in kuf>i dobrih zdravil. (Njegovi dohodki določajo njegovo življensko stanje. 4 Razredni boj je v življenju delavskega razreda najbolj važen. Vsled tega tudi ni mogoče nehati govoriti o njem, tudi Če bi hoteli. Kadarkoli vprašamo za večjo plačo, in euti delodajalec, da jo bo moral dati, smo dosegli nekaj več tiste vrednosti, ki smo jo proizvedli, in smo pustili manj dividend za delodajalca. Na ta način smo bojevali nekaj razrednega boja.
Gospodarji zahtevajo nizke plače in dolge delovne ure, ker vedo, da pomenijo nizke plače in dolge delovne ure zanje več pro-fita. Na drugi strani želi vsak delavec in delavka večjo plačo in kratek delovni čas, vzlic temu, da vedo, da zmanjšajo te zahteve delodajalčev prof it.
Razredni boj je boj vsega de -lavstvs z delodajalci za več in več — in končno za vse to, kar proizvaja. Boj nastaja vsled te -ga, ker nasprotuje kapitalistični raared z vnemi silami vsem zahtevam delavskega razreda za večje plače in znižanje delovnega časa. Kapitalistični razred ve, da ne bo, kadar se delavei organizi -rajo, ko obdrže vse, kar so proizvedli, več profita za izkoriščevalce delavstva.
Izobrazba, ki jo danes dajejo ž je in višje šole, kakor tudi vseučilišča, je določena na podlagi razrednega boja. BogataSi, posedujoči sloji, zahtevajo, da se vzgajajo otroci, in dijaki naj bodo zadovoljni, pridni in poslušni, e-nostavni mezdni delavci — in tako je celo fzobrazba del razrednega boja. Kajti ta izobrazba zastopa interese posedujoČih slojev tako daleč, v kolikor morejo ti sloji vplivati na izobraževalne zavode v deželi.	%
Profesor Soott Nearing je bil vržen s pemisylvanskega vseučilišča zaradi tega, ker se je drznil dijakom povedati resnico o neia-slišsnih razmerah v preniognko-pih in mirnih v Coloradfl.
Vsaka institucija, tudi ako je proglašena za /neodvisno sli svobodno, kakor je v navadi v tej deželi, zastopa interese ene nasprotujočih strani v razrednem boju.
Vzemimo cerkev, državo ali vls-do; postavodsje, sodnike,' policijo» srmado in mornarico; šolo in tisk — vse to zastopa razred, ki jemlje to, kar delavci pruizva • jajo.
Skoraj vse socialistično časopisje skuša zastopati samo delavske interese v.boju za večji del tega, kar delavstvo proizvaja, in za končno odpravo mezdnega sistema «ploh.
Razredni boj gre torej dalje in dalje.
Vsak delavec želi, da dela manj in vsak delodajalec skuša pritiskati na delavca, da bi delal čez čas. Vsak delavec zahteva vedno, Če le more, zvišanje plače. Posamezni delavci so imeli nsvado, da so sklepali z delodajalci pogodbo in jttt prisiljevali na zvišanje plače. To je sedaj zelo redek slučaj; kajti industrija se je .tadnji čas jako modernizirala in sistematično uredila, tako, da opravlja sedaj to, kar so prej opravljali posamezni strokovno izurjeni delavei, v vsaki večji tovarni ali mlinu, stroj, in posamezniki nc pridejo v poštev. Kdini način, po katerem morejo delavci dobiti dar.es kaj od delodajalcev, je pot organizacije. Do pred nekaj leti se je boj med delavci in delodajalci sukal izključno o vprašanju za znižanje ali zvišanje plače, o skrajšanju aili podaljšanju delovnega časa./ Toda danes se je že delavstvo v vseh naprednejšvh deželah sveta začelo pripravljati in agitirati ter organizirati za večji boj proti kapitalističnemu Tazredu — ne več za skrajšanje delovnega časa in vprašanje plače, temveč za to, da bodo izdelki, ki jih producirajo mlini, tovarne, železnice in druga proizvajalna sredstva last tistih, ki obratujejo.
To je razredni ,boj v večji meri, na katerem temelji danes vsako delavsko in socialno gibanje.
Nihče ne mara razrednega 1» -ja. Vsak inteligenten človek na svetu ga obžaluje.
Včasi je v kakšni deželi ali državi posedujoči m slojem potrebno, da zapeljejo ali prisilijo delavce, da bijejo boje gospodu jo-čih slojev. V tem slučaju jim pripovedujejo, kako je ta boj njin boj, boj za njih končne koristi, ali ko jc vojna končana, spoznajo delavci, da jih je kapitalistični razred speljal na led; iisprtvidijo, da so slej kakor prej primorani »delovati potrebne in lepe reči za človeštvo, katerih pa niso -lele-žni, ampak gredo v roke poseds-jočih slojev in da dobe oni zopet le napitnino v obliki plače. Tn zopet nc ostaja drugega kakor omamiti si oči in si podati roke z izkoriščanimi sotrpini preko narodnih meja. In tedaj spoznajo pomen reka: "Delavci vseh dežela, združite se, vi ne izgubite druzega kakor vaše verige."
Razredni boj bo divjal tako doigo, dokler osvaja razred brezdelja reči, ki jih delavski razred proizvaja, in zaty£)tU(H nc morejo delavci ustaviti razgovora o razrednem boju. Kajti sadovoljnosti pri delavcih ne more biti tako dolgo, dokler ne «padajo leči, ki jih proizvajajo, njihovemu razredu.
Revolucionarji bodo odpravili razredni boj, ko odpravijo razrede. Kadar bodo tovarne in rovi, zemlja in prevozna sredstva, niliiri m velike industrije imetek in pod nadzorstvom tistih, ki bodo obratovali, ko bo imel vsak delavec in delavka priliko delati, ne da bi bilo trelva dajati od svojega dela profit brezdelnemu razredu, bo razredni boj odpravljen. Dotlej pa na razredni boj ni mogoče pozabiti.
Č-e bi prenehali z razrednim bojem, bi to pomenijo naenkrat manj plače in daljni (Vlovni čas, tako dolgo, dokler bi ns onemogli In se zgrudili. Mi se moramo torej vsiljivosti delodajalcev upirati vedno in povsod. Nam vsem je znano, kako nalagajo gosp darji več in več dela In kako radi zniža vaj o plaoo. Če nočemo, da bi padali v čimdalje večjo «ulaost, moramo rebelirati. Razredni boj je upsnje delavskega razreda. Nobeno drugo sredstvo nas ne reši. Samo boj, neprestani razredni »*>j na celi črti je tisto sredstvo, ki vzbuja nado, da dobi delavski razred svojo polno plačo za svoj trud in delo. Gospodarji r,f po • puste in ne dajo samovoljno ničesar. Nič ni ločeno od razrednega .. (Konec na 6. strani.)


Položaj v Sparil jI
Kako je v Španiji T
To je «elo važno vprašauje, ker je Španija dežela, ki atoji že davno pred duriui revolucije, četudi v prvi vrati politične. Ali tudi politična revolucija v Španiji bi morala imeti precej močno aocialno primes, kar ne lahko presodi Že po teiu, da ao bili val nemiri, o katerih ae je zadnje čase kaj poročalo, pretežno delavskega značaja. Večinoma je šlo za Atrajkcn v katere se je vmešavala vlada in jih skušala potlačiti z izjemnimi odredbami.
Če bi se smelo verjeti španski vladi in njenim poročilom, bi bilo v deželi že zopet vse v redu. Toda malokdaj se najde vlada, ki bi hotela priznati reanost svojega položaja, lu če sc vzame v poštev, da je ministrstvo suspendiralo vse ustavne pravice in le na ta način preprečilo hujšo krizo, se ne more verjeti, da so se ljudske množice kar v par tednih vdale "v božjo voljo'* in. sprijaznile a položajem.
Precej dober pregled daje sodrug J. M. Scbweide, ki jc opisal razmere po osebnem spu-znanju na aledeči način:
"Španija je od konca julija v obsednem sta-«ju, in sicer že tretjič tekom enega leta. Nemo-goče je v notranjosti dežele kaj reči; cenzura je v8egauu>goča in nihče sc ji ne more izogniti.
Časopisi ne smejo izhajati z belimi pegumi; kar cenzura zapleni, se mora nadomestiti. V teh skrajno resnih časih poroča torej špansko časopisje le o veselicah, gledališčih, koncertih, plesih, lK>rbah z biki in o diplomatičnih banketih. Naj-strože je prepovedano* poročati o političnih in gospodarskih dogodkih, na primer o vojaških problemih, o gibanju čet, vojnih sodiščih, izjavah delavskih organizacij in o štrajkil». Absolutno ničesar ne slišimo o stanju bojne mornarice, o izgubah, ki jih povzročajo submarinke, o svojih ali tujih bojnih ladjah v španskih vodah. Prepovedano je tudi poročali o uvozu in izvozu blaga; celo vojnih komentarjev ne smejo španski časopisi objavljati.
Položaj je zelo resen. Na vojsko se vlada ne more več zanašati. ,Akcije v Barceloni ?.ta-cionirauih čet dokazujejo dovolj, kako se razširja protidinastična misel. Med častniki vlada velika nezadovoljnost, ki jo povzroča vladajoči protekcijski sistem. Kralj se je zaradi tega čuti! priailjenega odpustiti velik del svoje telesne garde in je obdan le še od majhnegit števila svojili ljubljencev.
Vzporedno z. revo luči on i ranjeni vojske kora-ka propaganda med intelektualci. Položaj je tako resen, da je celo marebese Pedro Pidal tc dni
v "luiparcialu" pisal: "Če ne dajo vlade narodom živeti, teduj tudi narodi ne dajo vladam živeti. To je tako resnično, da bi juz, če bi bil kralj, bH pri volji, da ne bi bil."
Ali je Alfonz«» XIII. ruzumel smisel teh besed? Monarhija, ki je prinesla narodu te ucvzdri-ne razmere, je dolžna, da poskrbi za zboljšanje. Toda zveza med mouarhično vlado in prebivalstvom je popolnoma prekinjena. Tudi edinstvo liberalne stranke je porušeno; mnogo je mujUidh fiakcij s popoluoiiia različnimi tendencami. Najbolj znani političarji puostrujejo razkol med vlado iu prebivalstvom. V Kataloniji iul primer nc uiove vlada kljub izjemnemu stanju ukrotiti prebivalstva. Barcelonski čusopisi izhujujo z veliki ud belimi plohami.	*	*
Po vseh mestih se preplavlja civilno prebi-valstvo in vojaštvo s prepovedanimi letaki. Vlada je poskusila, da bi sc rešila, v prvi vrsti ¿boljšati položaj vojaštvu. V ¿em pa obstaja to zboljšanje? Vlada izdaja 25 Kp. na dan za vojakovo hrano več kakor prej. Danes velja vlado vsak vojak v deželi 75 Kp., v kolonijah pa 85 H p. Lahko si predstavljamo, kakšno življenje iuia španski vojak, če premislimo, da je življenje v Španiji celo dražje kakor v Švici; celo cene za sadje Yn krompir so višje. To paliativno sredstvo stane 5,330.740 pezet na leto. Pri tem pogiba ljudstvo v Andaluziji dobesedno od lakote. Tipičen zgled za to daje delavsko prebivalstvo v Berji — v Aluie-riji — ki šteje okrog sto družin. Vsi so ostali brez dela in hrane.
Brezvestni voditelji meščanskih strank «o vedno znali škodovati resni stvari naroda s svojim bogastvom iu z ognjevitostjo besed. Množico so bile vse preveč vajene zanašati se na gotove okebe, ki so špekulirale le na to, da povzdignejo svojo popularnost. Pogostoma aaio doživeli, da so se dali marljivi voditelji republičanske ali kakšne druge opozicije čez noč izpreobrniti v kralju vdane meščane, kur je bilo zahvaliti od kralja prirejenim slavnostnim orgijam ali pa ponujenim minitsrskim sedežem.
Španski sodrug Kalna Ribaš*. ki je danes u--redni k socialistične "Humanite" v Parizu, je na nekeui kongresu v Madridu dejal: "Ne morem pozabiti, da je gospod Nognes, izrečeni sovražnik našega proletarskega gibanja, katero je v Rensu okrutno zatiral, v vsakem mestu pri kakšni drugi stranki priljubljen iu da ima stoj sedež v parlamentu zahvaliti ptktu med monarhisti, nacionalisti in posibilisti."
Tudi poslanec Eeeheverri, ki se je začetkoma silno upiral vojni z Marokom, je postal napo-
sled marljiv zagovornik muročanske kolonija I iu* politike. Ne sme se pozabiti, da vodi Španija približuj četrt stoletja vojno 1 Marokom Ti boji so stali ogromne človeške žrtve in osiromašili deželo. Tem okolščlnaui jo pu£ pripisati, da je ostala Španija v evropski vojni doslej nevtralna.
Viaoki vladni uradniki ao v največji meri udeleženi pri visoki flnanei; oni so člani in glavni delničarji velikih bank, železniških, paro brodnik in zavarovalnih družb ter industrijskih podjetij. Olasovita ladjedelnica v Bilbao plačuje 150 poslanoem posebue štipendije, da »luŽijo njenim interesom. Plemstvo iu duhovuištvo uživa bogate profite iu obvladuje vso politiko. Visoka financa, popolnoma v rokah francosko-nemškega kapitala, nahaja tudi pota in sredstva, da izsesava ljud^vo do kosti. Akcije velikih družb prinašajo nezaslišane vojne profite in njih vrednost se ja |»otrojila in početverila. Največji del ljudstva trpi lakoto iu brezposelnost se širi strahovito. Dobe sc železniški delavci, ki zaslužijo 400 frankov ua leto. Delavske mezde zubrauijo komaj smrt od lakote.
8 temi nezdravimi razmerami je razvoj razredno zavcducga proletariat a zelo otežkočen. Shodi se ne morejo nikdar vrt/ti -brez aretacij in štrajki. *e nikdar ne končajo brez prelivanja krvi. Najtežji in najbolj krvavi boji so bili v rdečem tednu leta 1900. Njih posledica je bila takrat usmrtitev Francesca Ferrera. Socialistična stranka na Španskem je prišla vsled teh u*o-depolnih dogodkov do tega, da sc sama v prvi vrsti udeležuje boja za odstranitev monarhije, da iz krči ua ta način razrednemu boju prostejšo pot. Kljub zaključkom mednarodnih kongresov (1%0 v Bruslju in 1!H4 v Amsterdamu) se je španska socialistična stranka združila z republikanci, da v prvi vrsti poruši monarhijo. To je Irfla glavna progranma točka. Nadalje je f.o za to, da sc prejšnjemu ministrskemu predsedniku Mauru prepreči, da bi prišel zopet 1i krmilu.
Ha/ni kongresi so se bavili s temi vprršnnji iu so prihajali do tega, d:i »e jc obnavljal pakt z repnMikanci. Nevelika manjšina ja nasprotovala, črš da škodujejo vsi taki kouproudii straiui «in ovirajo njen razvoj.
Do danes se socialutum ni posrečilo poru--ti monarhijo, vendar so pa zahranili, da ni prišel Maura ponovno do vlade, za kar jc večkrat kazal živahno poželenje.
Tekom časa sc. je republičanska stranka razcepila v reformiste in radikalne republikance.
Odkar jc izbruhnila svetovna vojna, je španski proletariat neprenehoma vodil akcije zoper draginjo, zoper brezposelnost in zoper lakoto. V .Madridu, Barceloni iu drugih španskih mestih se je zgodilo, da so množice naskakovale pekari-je in druge živežne trgovine.
Takoj po izbruhu ruske revolucije koncem meseca marca so se zastopniki španskega prole-tariata združili in zahtevali v posebnem manifestu, naslovljenem na vladajoče razrede, da se odstrani sedanja vladna oblika. Ta oklic, ki je bil zaplenjen, je imel obaedno stanje za |h>sledi-. j co: njega avtorji so bili vrženi v ječo. Vlada sije pa bala posledic procesa iu jih je čez nekaj dni zopet izpustila.
Takoj nato se je vsled potopa nekaterih španskih pot 11 iškrh in trgovskih ladij razvila v s deželi živahna propaganda za in proti vojni. Pokazalo fee je, da so Mauristi, klerikalci in monarhi sti, katerih simpatije so na strani 'Nemčije, tisti, ki zahtevajo nadaljevanje nevtralnosti za vsako ce;io. Ostale meščanske stranke, podpirane od socialistov, so bile tudi za nevtralnost, toda zahtevale so, da mora vlada z vso odločnostjo tir-jati od Nemčije večje garancije za svobodo bro-darstva. Da bi se mogle te in druge zahteve legije uresničiti, se je ustanovila parlamentarna levica, kateri pripadajo tudi intervencionistične skupine, ki podpirajo zaveznike.
Dne 5, julija so imeli poslanci iz Katalonija' sestanek, ki je sklenil zahtevati, da sc takoj skliče parlament. Ta naj bi sklenil, kako naj se iz-* premeni vladna oblika. Če se zahteva ne izpolni, naj bi se bil na 19. julija sklical ncoficielcn sc-strnek vseh poslancev in senatorjev v Barcelono.
Takoj, ko se je izvedelo o sklepu katalonskih poslancev, se je sešel minU»tr*ki svet na izredni seji. Odgovoril je z zelo skromnim in plaš-riiu manifestom, da sc bo potlužil vseh zakonitih sredstev in da sc nc bo dal ovirati v izvrševanju svojih postavnih pravic.
Kralj sc obrača s krokodilskimi solzami do narodi, -aknj da ga hoče pregnati; saj je vendar modern kralj.
Spopad je neizogiben. Kakorkoli padejo kocke, bo igral španski proletariat le podrejeno vlogo, bodisi zato, ker živi še ua predkapitalistični . in napol fevdalni stopnji razvoja, liodi« zato, ker jc vsa politika monopoliziraua v rokah maloštevilnih voditeljev strank. Toda tudi španski proletariat pride na pot svojega razvoja in sd bo z revolucionarnim razrednim bojem pridobil svoji zahteve. Znamenja kažejo to.
66
F*otopite brez sledu"!
(Konce s 1. strani) parnikov, pripročam, da jih prisilite, naj se vrnejo, da jih potopite brez sledu, ali pa da jih pustite skozi. Vsi so povsem majhni.	Luxbuig.
í ■ •
Nevarnost od Lansiuga razkrite zadeve je v tem, da bi utegnila švedska vlada biti zapletena vanjo. Ameriška vlada se, vsaj doslej, ni postavila 11a stališče, da je tako, in zdi sc, da tudi Ar-gentinija 11c smatra stvari še za zadevo švedske vlade. Seveda mora ta reč dobiti svoje pojasnilo. Ako se izkaže, da so le osebe zapletene vanjo, sc afera lahko reši z odpoklicem prizadetih uradni-kov, v prvi vrsti seveda imenitnega nemškega poslanika biuburga.
Zelo resna bi pa postala sUar, če bi se pokazalo, da jev švedski zunanji urad sprejemal te depeše in jih oddajal v Berlin. To bi pomenilo, da Švedska ni varovala svoje nevtralnosti, a m-pak d« je direktno podpirala Nemčijo v vojskovanju iu da jc soodgovorna za potapljanje ladij
Razburljiva je stvar pač sama na sebi. Objavljen depeše razkrivajo — ne prvič, ampak le na novo — da se Nemčija v svojem boju res niti najmauje nc ozira na mednarodno pravo, na pogodbe in na človečnost.
Gotovo je, da se v vojni pogostoma <pre!<rši.io pogodbe in mednarodni zakoni. Povsod se prime-
rijo krvoločni čini, ki se ne dajo nikakor opravičiti z vojnim nasienoiu. Vsak tak dogodek. jc Obžalovanja in obsodbi» vreden. Toda tudi tukaj so razlike, in sicer velike. Ce prekorači posamezen vojak ali poveljnik v bojni razburjenosti in opojnosti svoje pravice, se ne more krivica, ki jo s tem stori, nikakor primerjati s počenjanjem vlade, ki urejuje vse svoje vojskovanje 11a podlagi »niotrenega, nameravanega zaničevanja pogodb in človečnosti.
Priznati se pa mora, da je Nemčija edina iz-n»e l vseh v vojno zapletenih dežel, ki jc namenoma zanesla najbolj barbarske metode v vojakova nje in ima ve svoj ni načrt zasnovan na divjaških zločinih. Celo Avstrija, ki jc nekaj časa kopirala podmorsko vojskovanje po »Sredozemskem morju, je bila le učenka iu služkinja Nemčije.
'Najočitneje se nemški uradni barbarizem izraža v Itescdah poslanika Luxburga: "Potopite ladje brez sledu.' To se pravi: "Skrbite, da ne ostane noben,1 priča živa. Ne vprašujte, če so na njej ženske, starčki, bolniki, nedorasli otroci. Olejte, da ne ostane nič živega. Kajti kar je živo, je vsled."
Človek bi sc zgražal vpričo takega nezaslišanega satanizma, če bi bilo izza vsega, kar je kaj-zerska Nemčija že počela, še mogoče kakšno zgra ' zanje. Ali tekom tc vojne je podalo kajzerstvo
preveč dokazov premišljene hudobnosti, da bi se moglo ae kaj govoriti o njegovi dobri veri. Nehote sc vrača spomin k besedam, ki jih je Viljem izgovoril vojakom, ko jih je v času boksarske vstaje pošiljal na Kitajsko: 11 Ravnajte tako — jc dejal —- da bo nemško ime še v sto letih grozno, kakor jc bilo nekdaj Iransko.*'
Zbujati strah iu trepet po vsem svetu je oči-vidno tudi sedaj namen krouanega Štifta in njegovih poinagHČev. Iz tega pa sledi, da je treba svet rešiti te bestijc.
Argentinski li.tt "La Kpoca*', ki izreka mišljenje prezidenta l ri gojena iu njegove stranke, p*šc:
"Ti dokumenti kaiejo tako veliko nespodobnost in hinavščino, da smo začetkoma smatrali ta\e reči za nemogoče od takih oseb. Priznati moramo Mjub neminljivemu viru informacije, da nismo verjeli v možnost takega obnašanja, ki je tako nenavadno v časih, ko so diplomatični običaji dosegli duha odkritosrčnosti.
41 Vpričo take gorostasne hinavščino je le mirno čudenje mogoče in nemogoče je verjeti, de. sc more drŽava, ki sc imenuje našo prijateljico — mislimo na Švedsko, zakaj nemške metodo so že davno sumljive — tako obnašati, ko nima naj manjšega razloga za pritožbe zoper nas. Dasi nc
moremo prerokovati, kaj stori vlada, je pač gotovo, da ukrene euergičue korake za varstvo dostojnosti najvišjih narodovih uradnikov, ki so žaljeni ua tak nezaslišan način, dasi so skušati dostojno postopati z Nemčijo v težavni situaciji ki je nastala, ker je Nemčija s petami teptala argentinsko zastavo."
Kdiuo, kar daje doslej še nekaj upati' izjava švedskega poslanika v Argentiniji barona Loweno, ki jc v nekem razogvoru dejal:
".Jaz nisem j»oslttl niti sem povzročil, da sc pošlje iz mojega poslaništva kakršenkoli tele-gnint nemškega poslaništva. Ta novica je zame veliko in obžalovanja vredno presenečenje."
Iz tega bi se dalo izvajati, da ni*o šle omenjene depeše o/icielno, ampak da se je našla v švedskem poslaništvu le kakšna oseba, ki se jc prodala Nemčiji. Na enak način je moral biti seveda tudi v Stolkholmu kajzerjev špion.
Zadeva je seveda povzročila senzacijo po vsem svetu in vse merodajuo časopisje sc peča / njo. , .
Vloga, ki ju je Švedska igrala v tej krvav: intrigi, sc mora še pojasniti. O zločina t v 11 uradu* Nemčije ne more biti dvoma. To zadnje razkritje kajrerske iivfouiije more le še pojačati klic: "Dol s kajzerstvom!"
UTRINKI.
Ljubljanski "Slovenski Narod" je 17. julija priobčil sledeči članek:
Nemške stranke so pridno na delu, du ustvarijo trdno koalicijo, ki se naj z vso silo upre vsaki pamteni razrešitvi avstro-ogrskega problema. Združujejo se stranke in struje, z najradikahiej-šimi demagogi sc vežejo prvi nemški aristokrati in neutrudljivo si priduibivajo nemški politiki zaveznikov v vseli krogih, ki imajo danes v državi še veliko besedo. Nemška politika, ki- je v prvi zdemenosti katastrofalnih porazov zadnjih ted-noh dozdevno začela računati z realnimi dejstvi, se zopet polagoma umika ua svoje prvotne pozicije. Zopet ališimo gesla o nemškem državnem jeziku, zapet ae oglaša kričeči akord: nočemo drŽave, v kateri nismo mi gospodi iu gospodarji.
Nas Slovanov ta nemški odpor ne more razburjati. Mi vemo, da imamo v boju za naša prava najsilnejšega zaveznika, ki bo stri v prah vse, kar se postavlja proti sveti pravici naših narodov: « nami se bojuje duh Časa.
Prva glasna fanfara nemškega odpora prot« preureditvi države se oglaša tokrat iz nemške Češke.« V Pragi so se zbrali 15. julija zaupniki nemških političnih organizacij na Češkem, državni in bivši deželni poslanec ter nemški člani gosposke cbomice, da razpravljajo o notranjepolitičnem položaju.
V obširni debati so dajali govorniki duška tfNibokcmu ogorčenju nemškega naroda nad splošnim rasvojem notranjepolitičnih dogodkov. Poslanec Pacher je poročal o svoji avdijenci ter pri-
povedoval, da smatrata cesar in vlada, da se da potrebna reorganizacija države najbolj izvršili potoni 44 notranje narodne sa-modoločbe in samouprave". " Razložil sem cesarju, da je zadeva narodne avtonomije na Oškeni že popolnoma razjasnjena in godna za izvršitev, kar je vzel cesar na znanje." lian gosposke zbornice gr. Thuu-Saltu je izvajal: Mi avstrijski Nemci se moramo šc posebej »bojevati proti notranjemu sovražniku. Napovejmo vladi boj, recimo ji, da mora poslušati nas.
Končno so bile sprejete štiri resolucije.
Prva ualaga nemškemu Volksratu za Češko, da sestavi manifest, ki poživlja nemški narod nn odpor proti načrtom, ki hočejo spremeniti temelje sedanjega sistema;
druga kliče 'Nemce k "obrambnemu delu" pri nemških napadalnih društvih;
tretja obsoja "an t i nacionalno" delovanje nemško-didovskega časopisja (to je grda rehva-ležnost napram dunajski "Neue Freic Prcsse", ".Prager Tagiblattugraški "Tagespost" itd.);
(Sledi četrta resolucija, ki jo jc cenzor zaplenil.)
Zato stojimo vladi s skrajnim nezaupanjem nanproti. Pod nobenim pogojem sedanja vlada ne sme imeti vodstva pri preuredbi notranjih razmer. Mi zahtevamo neomejeno samoodločbo nemško Čefko v okviru *ivwtrij*ke enotne države in ugotovitev nemškega drlavnega jezika; osnuje naj sc nemška provinca pod imenom "Dctilsch-boehmen" z lastnim deželnim ¿borotu, odborom
iu okrošji. Češki državi, iu naj si bo kakršnakoli, sc nc bomo nikdar podredili. Nočemo več čakati , ne izpolnitev naših zahtev, ki nas naj končno reši češkega gofcpoditva. Zavedajoč se svoje sile iu odločeni k najskrajnejšemu, se bomo z vsemi sredstvi burili proti češkemu gospodatvu. Zmaga je naša, če smo složni.
Z Dunaja se poroča, da je nemški "National-verband" odobril 16. julija sledeča načela:
1.	Vztraja pri enotnosti države z nemškim državnim jezikom. Galicija uaj sc izioči.
2.	V posameznih kronovinah narodna avtonomija stalnega prebivalstva v njegovem naselbinskem ozemlju (narodno obmejena okrožja) po merodajnih posebnih okolnostih.
3.	Razširjenje volilne pravice za avtonomne naprave v državi z /a gutovit varni, ki tvorijo temelj narodna avtonomije v varstvo ljudskih interesov pi*!»možnih narodov.
Ta navodila so <bila sprejeta z vsemi prot' '2 glasovom in veljajo za k;ižiptt "Vcrbandn" v u-stavnem vprašanju.
Dunajska "Roichspost" je v neki polemik! z listi v Nemčiji upozorila, naj oi\ar ne pozabijo, da Avstrija ni narodno enotna drSava, marveč država narodov," v kateri jc nemški duh po zgodovini ter naravi sicer vodilen, nikakor pa td vse-nog čen in edrinoveljaven. Ravnotako naj nemška časopisje radi govurov posameznih poslancev v parlamentu ali osamljenih dogodkov med če-tami ne obsoja celih dotKhiih ua rodov. Ako se
tako veljaven list, kakor jc "Leipzigcr Neueste Nachrichtcn", pod vtisom gotovih govorov v parlamentu tako daleč spozabi, da piše o 44češkem sovražniku" in da trdi, da so "Slovani, v prvi vrsti Čehi, notranji sovražniki Avstrije", "je to politična blaznost, ki spada v področje vojne psihoze. Avstro-Ogrska je v svoji celoti z vsemi svojimi narodi zaveznik nemške države. Tu dejstvo mora spoštovati vsak, ki noče napraviti nesreče. Kdor radi posameznikov cele narode o-značuje za 44notranje sovražnike" Avstrije, ta izpudkupujc njene temelje.
Hm, 4 Koiclispost " ni bila nikdar zagovornica narodne enakopravnosti. Če zdaj tako piše, kaže, da teče vladajočim v Avstriji voda v grlo.
Pii zadnjem štetju prebivalstva na Ognikem so našteli 2,202.165 Slovakov hi 8,651.320 Madja-rov. Teh 2,202.165 Slovakov ima dva poslanca, 8,-<151.320 Madjarov pa 393 poslancev, tako da pride na enega slovaškega poslanca imiljon prebivalcev, na enega madjamkega poslanca pa samo 22,000 prebivalcev. -
Pri tem se mora vpoAtevati, da ao «itetje vodile «ladjarske oblaati, ki ao najmauje pol niiljmia Slovakov štele za Madjarc.
Avstrijski ujetniki pripovedujejo, da je bri-gadni general Rf«ig izvršil samomor. Ukazano mu je bilo, da mora držati pozicije ni Kra»n, a ko so jih zavzeli Italijani, si je ¡Hvgnal kro^bi v glavo.

àl»V»CKT18KMirV
SLOV. DELAVSKA
UiumvUm« áu It. i?n*u
PODPORNA ZVEZA
uivsceu.
n mhu im
Sedet: Cooemaiiflh, Pa,
O LAVNI URADNIKI:
PREDSEDNIK: Ivan Proator. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Obio.
PODPBEDSEDXIK: Josip /orko, K. F U. 2, box 113 West Newton, V«. TAJNIK; Blat Novak, 2u Main St., Consmsugh, Pa. POMOŽNI TAJNIK: Andrej Vldrich, 170 Franklin Main fit.. Couemni BLAGAJNIK: Joaip 8ele, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlovtfli, b. 647, Forest City, Pa.
''Orel", iiv. 49, West .Neartoa, Pa
Predsednikt Andrej Po v IrU, H. T". I). 2 >i. tli tajnik: An.In-j Ogrlu. ||. F. 1> 2. Ii. IU«; hi»«.: JeZef /.orko, h. 50,
txaaam jrht.
i-MF Y) *	?»
(Konec a 4 atrani.) i tajniki j boja; vae, kar. je v tem noju, se
noldne, v dvorani drt»ïlvn sv. Barbare, [ <ilk in blugajulk: Štefan Flere, R. T. I>. | Ha.rds ville, i lino	j Uoi isj. Vt Htauutou, 111. 'fieja ssa-
DarragU, Pa., it. 'M. — Predam«!nik: j tretjo nedeljo v SKSess.
■lo/.rf UauplJiiitH. I». 11»»; tHpiit; Iv«i< "Frani Bchuhmsisr", ftt. M, Vale.
Itnl>or. I». IlUi bJsgafSlk: Igom- Zsl«i tansaa. — Ptodsedulk:___j ta
uik, b. 4.Î9. Seju v»» k o tretjo nedeTjo '"tef Kotnik; blauujuik: Murtiu n.o-1	. , .	, » ... !
/uk. v «i u, H.	I odigwva v koiiHt posedujoči h m
Seja t sako tretjo nedeljo v mesecu. f na Škodo iieposcdujočlll ; skupnih
' Narodna BlOga", ¿t. «T, Heminole, [ interesov Uied prviui iti druuilll Pa, — Prednik: Mihael Bureti*; \ ruvrttAilll% „I
I J | ■ I | WÊÊ '«i»ik: Mek Ivenarié, b. 35, blagajnik i rftZr™°yUl Ul\ . Bf Vsi v \V(M New t ou, l'a. — Heja \.nako Aleks Ostojič, b. Ui. V*i v Neniiuole.Pu. ' Naaa moč leži edino v organi-• elrto nedeljo dopoldne /u prihodnji | ^j« v»uiko prvo uedeljo v eerkveni zaeljl, V podpori vsega tega, kar
____..	¡služi delavskim interesom, pa naj
Zdrofteni Btikia ' ! ¿(v hm piîh	'
«.«. «5r«jrr.ik, >• * v k.wa»H * i».
' Jutranja Zvesda", étv. 41, Clave
lun<i¿ Ohio. ^ Pri-da'Mlwik: Joftsf Hint.
uik, 35*2 t *2ud Ht.; tajnik:' JTlof
. ----- -------b. 7"i 7; ta »ni k:'Anton Primoftift. K. It. 3,' H, tisku, Ulllji ali Strailki, ki SS
..„h o. Vadnjal, 3547 K. TSth Ht., MngnjiHk: b. blagajnik: Ignac Muaar, bos 449; I j,».,,*.. :n 7MimVnrin interese nnilt ,a Frane Kokotee, *HW MsrUs A ve. Vsi v Usl v Clinton, lad. - Seja vsako druge , , . PU .m zf#ov*rJtt "Herest onii •dloveiaad. O, — Seja vsako drugo ne- aodelj« ob 1» dopoldne pri Crist Paaa proizvajajo. Po podpori ene al
NADZORNIKI:
1. nadzornik: Ivan A. Krtur, 207 Hanover Ht., Milwaukee, Wis. I. nadzornik: Nikolaj PovS, 1 Craib St., Numrej Ulll, N. H. Pit tab Ui 8. nadzornik: Frauk KaucU*. b. 73, Duulo. Ta«
POEOTNIKI •
1. porotnik: Anton Lavril, bo« 8, Tukos, Pa t. porotnik: »aak Bavdek, 6303 Glass Ave., Cleveland, Ohio. 8. porotnik: Anton Well/, box 53, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
r. J. Ker«, M. D., 6202 8t. Clair Avo., Cleveland, Ohio.
POMOŽNI ODBOR:
Martin Jager, Conrmaugh, Pa. Ivan Gra*uer, T>46 BohncI Ave., Johnstown. Pa. 8telan Znbrie, Conomaugh, Pa. Ivau Suliadilnik, Hox 2^3, South Fork, Pa. Ignac Pečjak, 287 Cooper Ave., Johnstowu, Pa. Franc Pristave, Conemaugk, Pa.
GLAVNI VBAD v hiii it. 20 Maia St., Conemaugk, Pa.
j del jo v dvorani rojaka Tomažina. veato.
"Mla«M	ftt v. Al, Ofleab/, * Evoati bratja", »t.
ali
! druge strani se spoznavamo. Ti 70, New I>errv(Ute, ki podpirajo naše zahteve,
III. — ProdSfHbftàfct toni« Klop«i>:y PeaiiHvlvauia.—Prvduedalk: Ivau Proh! . .	»4 v
tajnik: jo/, f M.-m-iu, b. 107; blnguj/ b„x 41; t......k: Jakob P.no/a, box 8,Uttt Pa,"° Za	tlflt pa,
rgh, l'a. I Kristina Nad veía l k, b. 401; vsi ' ! 7:»; blsgajuik: Jakob Kkofii5, b. 5. Vsi v ki podpirajo Zahteve kapitalisti«1
; '.^iU» ««»d», -m..™,« «
Sava", It v, 4.H, Portage, l'a. -» v proNtonh sobrata Jakob Pinosa ob 9 Pre«lM*dnik: Karol ftinuk; tajuik: Ju- uri dopoldne, rij Ha»|>otuik, R. F. D. 1, Ixrtí 77; bla «	n«nr#p» a*«
nasprotnike. Kazredua solidarnost, uobta
CHff Mine, Ps.; blagajuik: Ji»trf Si vee, b. 73, Ir»|M-Hal, Pa. Hoja vnn 1'Koaetiuako," itv. 72, Iiankkead, ko drugo nedeljo	A,,a» CSnada.—Predsednik: Joi^f Hpie-
"Mirni Dom", ftt. 43, Jokn.to*a Pa. ^ ¿¡¡t7'	Kt',ilk' V
-	i r '^ ^
K lina r, 708 CkesUat Kt V,i v .lahns I Pod TrlgUvo» ', fttv. 73, Snutk
U INTERESU 18TINE.
town, Pa. — Reja vsako drugo nedeljo.'^ili' ;Io,!J>J?!'1®'
v dvorani fiv. flrila in Metodu.	b' F- D' 7« t*i«1k! W Wsa,
"Jaftai Premogar", fttev. 46., Ali*,	H- 7- » . blagainik:: Low
Arkansas — Predsedaik: Math. Ktar	jf.u|fB 0R- 2. b. 1,16 Vsi v Hniitk
Ooniena druitva, oairoma njih uradniki, ao nljudao proieni, poftiljati vae u.au, b. 197, All's. Ark; tajnik: Loui»	rie,d' .TT^Z*"0 druf0
"», ^^ r 1 • -- - - ' — ' . - •	"Kranjski prljstolj", fttv. 74. Falls
Uradno Olaailo: PBOLETABEC, 4008 W. 31st 8t., Ckieago, IU
dopiae naravnost na glavnega tnjniks in nikogar drugega. Denar naj se p«*ilja Oster, I». 44. Ali*, Ark.: blagajnik: Ju^-I	w
edino potom Postnik, Ezpreanik, ali Bančnih denarnih nakasnle. nikakor pa n«- r.j Kokalj, B. V, 1». b. 77, Altu«, Ark.- vroo«, r».
1'redništ vu "Proletarea ", Chieago, ill. i— Molim, dajte mjesta u Vašem listu slijedccem upravku:
r 521. broju "Proletarea" ua-¿ao je jedan zloba n i od početka
potom privatnik iekov. Nakaznice naj se naslovijo: Blas Novak, Conesoaagh ^vju vsako drugo nedeljo.
hepoait Bank, Conemaugh, Pa., in tako naslovljene poftilja s mesefuim poroči-! "SlOTanaki Brstja", *t. 47, Avella,	Zur8«. 2S1. \ si v I i.,.. »..!.« '^Ueiie o mi«ni«nn"io
lom na naslov gl. tajnika.	Pa. Predsednik: Martin Obed, boi 167;;	v*"ko	akcije, a potpUan je
V aluéa^u, da opaaijo društveni tajniki pri poroéiük glavnega tajnika kake tnjuik: Dominik Keltrin, b. 167; blag.: ¡JJ^J*1 pomanjkljivosti, naj to aamudoma nsananijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri- •jW!M,P'1 Kanxina, b. 184; vsi x Avella, ' #
do kraja klevetnički napada? Prednednik: Jernej Gor ju p ¡ osobuo proti V meiie i proti V Rad
urednik H. S. pred sueemî
»a. Ja ne huiiio da ne bili li.ji nego ne bib ui mogao avalili kriv. n ju na druga Deb»u - kako izmišlja »Sava — jer su člauei bili pisani »peeijaluu /u inpie 4-ii«^ i I MU potpisu dok su a vi Debsovi ¿laaai u Rad. Straši nosili njegov potpU
Nije ali taj progoti protiv mene i Had. Straie ueinjen saiuo radi •ipoiiienutili ¿laaaka. Ti su bili tek povod. Na stolu detektiva, koji me odveo na presliišauje, letala je ofiTomna hrpa članaka i vijeati sa komeutarima, koja su neki 14 pri-jatelji" Kad. Straži' redovite pre-vadjali i »dali u toku od skoro ei-jele godtue, pa i više. Med ju tiru prevedenim elaueima bio je .jeda i i druga Debsa. o istom članku su detektivi medjusobno govorili, da je 44to grozna utvar" . . . No o lome ja nišam s njima pnogovorio ui jeduu riječ, jer me ui*u ni pitali. Potpis Debcov j« bio kod člatJta. Najviše su se zgražali nad člatieima, u kojuna urediiUtvo Had. Straže kritizira ratuu politi ku vlade.
Ja sam bio otpušteu, nakou što (ui jf obeeano, da čc me n naj-krače v rije t ne mo#xJa opet uafiniti. a istodobno je šef reka o, da če se protiv mene i tttraže povesti ve.'« istraga, da nas se optnži pml sudorn.
Dakle — eto, što je istliia i eto,
koda je popravi.
Pa. — Seja vsako drugo nedeljo
Slovenski Mladeniči ", «t v. 4«. A o
proutorlh sobrata Alojaij j pu Fr. Savsu, članu gl. odbora.
Bilo bi iiajveče ponizenje osvr-
Naprej do Zmago", fttev 73 Fits	IV
Henry, Pa.— Pred.: Joftef Ansberger, t tati ne na one iiižue tričarije, Uoie
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV B. D. P. Z. ZA LETO
1917.
-- rora. ui. — Pr.-Ke.l.uk : ' Ivan Ojater, t:4Í"'í: Anton Bolt iO; blagajnik: An ! nisu Vliti ulogu biti* izražaj iskjeio
», Ai5?aj^	M*	i pošte
Ba^korff, 61^ Au"ora'Avef "cs^ v Au • •• «*traj v Italijanski dvorani | nog čovjeka, Jedna je ali stvar.
____ Tli	U..I- ____%. I____S J.....IMIV, Barbare.	>..	UUM>tl«l ........
Srja vaak drugi éetrteí''^' dvorani na llaukei
«a*.— Predsednik: Muriin Pucel tajnik in blngaitHk: Ivan Marši Vai v lluntingmn, Arkansas. - r_ vsako prvo nmlelW	rorn, ill.
"Sokol", lte<Ž92l., W#»*t Mineral, i6b s uri £V<*9r v Kans. — Predaednik: Mihael Fine,	'
Stone City, Kans.; tsjuik: LouHi Za«i "Glevelaiidaka Slovenke", »t. 40, Cie paniii, b. 4, Mineral, Kaua.; blagaj \'!an'i'(t
nik: Fran Spetser, b. 136, Mineral, Kan- XtRZ K'	tBJn,ca: An«» Hmrr , ...
na,. - Seja vsako četrto nedeljo!	3Jftl K HO * R; blag«j»ica:j»^lj« v m^eea.
"Od boja do zmsga", Stev 2° l^i Murv Mnrtinick, 3550 K. Hist St. E.— Salle, III. — Pred.: Leonard Alpntr, Vse v Cleveland, O. — Sejs vsako prvo j r^or, Wyo.—Predsednik: Ivsn Gliniek. tu Hjedin jeilih Država. 101 Main St.; tajnik: Ignac- Jordan,	v	¡';	Uvreue Zajt«, k 2S6;	SV0|n	urtUttii
B. F. D. 24, Box 32a; blagajnik Fraur "Prolotarac", *tv. 3«. Feanklia,	\X 1,1 v,	.	--
Gregory, 101 Main St. Vai LaHalle,.Kans — Predsedaik: Jo*ef Peehnik V***	Seja vsuko tleugo n.nleljo nom l UialllUtOlU uapadaju protlV
111. — Seja vsak prvo nedeljo.	Anna, linns.; tajnik Frauk Wegel, ••	url dopoldne.	~ '
na koju treba svratiti pozorno«?
"Slovenska CvaUJica", ftte«r. 76, A- -luvc„-bsu /.italaeu d« ne bi ni «tlinohsrg. p«.— Predaedaik Frank Go- *io™*k|n rnaiaca, aa ne ui, na
lobir; tajnik: Frank Menart, k. 135; temelji krivog pksailja 44Proletaf Predhedaiea: Ivana Smr■ {blagajnik: Krank Nagode, b* 141. — Vsi r l'». cir^ali je sam ja lltio odigrati penil u ulogu prema najveee:»» Severni Premogar", itev 77, 8upe- u*ovjeku u soeijalističkom pokre-
Sloronaki BrntJo", fttev. 23., Coke	box 3S, Franklin, Kan«.; blagsjnlk:
ton, W. Va. — Prrdneilnik: Frane	Ivau Apuar, P. O. Franklin, Kan». -
Kotnik, box 144, Coketou. W. Va.; taj-	Meja vsako prvo nedeljo, nik: Frank Kocinn box 86; Coketown, .	Clovelaad. O. -
Z:	Ivan Korleviar,	pre,u,.)lHik: yrMue Mik*r ur, E. 6lst
box 472, Thomaa, W. Vs - Seja voako	Ht . ui„ik: VA i^ni^i 5383 Hpeneer
**	a ve.; blagajnik: Krank Bmlie, 1306 K.
^HP^l *	XrH"' Pa - Mtk St. Vol v Clevetaad, O. — «eja . ^	, u . . ,, . .
Predsednik: Ivan Turk, box 241: ts,- Vs,ko (l	v ob ttrl dop. ^	}B)niki> AM°n
■ ■■ M u lil"! I v Birkovid vorsui.	^	1°*!'*°"*' Mf
211; vm \ Urhn. pa. s,.jfl v«, ko I. '.T<<nkllinikl	¿, -.» i)4.k-.ik ga.l«»lk: V r. Hv,«tc, b. 122, <. oa«-uiaugh.
nedeljo.
"aiovealja", Atev. 7S, Miller Bun,, Pa. — Predsednik: Primo* Tomaftin, tajnik iu blagajnik: JoAêf <ia.-i.ik. b. 3, Miller Hua. Pa. — Sfja vsako prvo I nedeljo v mesecu pri »oliratu Jakob Bndmau-
"Bonairski Slovenci", ntrv. 70, Bon j Air, Pa. Predsedniki Franc Turii?, |
Bori tel j, Štev, 1, Conemaugk, Pa. —
Predsednik: Fr. Dremelj, 51M Chestnut Ht.; blagajnik Vid. Bovansek, Cherry
St.; tajnik John Skufea, 505 Main Street. — Vsi v Conemaugh, Pa. — S*»ja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Alojzija
"Pomočnik", it. 2., Johnstown, Pa. — Predsednik: Jožef Budna; tajnik Jol^i Oraéuar, 516 Kosnel aveaao; blagu juik: Joseph Thompaon, B. F. D. .'!. b. 54; vsi v .Tohntitown, Pa. — Seja »ako prvo nedeljo v dvorani dr. Tri-av.
"Zavasnlk", Itev. 3., Fraakli» Coas
.naugh, Pa. Predsednik Andrej Urbas 324 Oak St.; tajnik Louis Krasna, b. 21 S; blag. Anton Ouk, b. 705; vsi v Conemaugh, Pa. — Seja vsako 3. nedeljo
v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", St. 4, Lloydell, Pa. — Predaednik: Franc Megli*, Bea-verdale, Pa.; tajnik: Anton Gerbec, box 35, Llovdell. Pa.; blagajnik: Matija Hribar, b. 3 Llovdell, Pa. Heja vsako prvo nedeljo.
"Avstrtja" M 5, Balpkton, Pa. - »ernune, s« m. m.: hisg.: valeot.n s,.> vw,ko drugo nedeljo pri
Predaednik: Pavel Les, box 87; tajnik: Stalik, 240 M. St. Vsi v itoek Springs, Fr Kerži*
Anton Besnik, box 91; blagajnik: Mar Wyo.—Seja vsako drugo nedeljo v Slo :*81ovenaki brntjo" _ ___
tin Koroftee, box 203. Vsi v Bulphton, 1 venskem Domu.	wood W Va — PredsednikT Mati ¡a 1 ^Me, ?*55 Salmon St. 'Vai v Pkilndel- i
, I "•»»nuca", it. 26.. Export, Pa. - Khnfi¿; tnjuik: Aloiali léelas; Wagaj W'i". »'«• Ma vsako dmgo nedeljo%v Zvesti Bratje , at. 6.-—Predsedaik: Predalnik: John Kern, Box lOOj nik: Franc Kosa. Vsi b. 729 v B.eh mesecu. Anton Istenic; tainik in blagajnik: tajnik: Frank Trebeč, box 45; bla^sj	W. Va. Seja vsako prvo ne
Jéka Kralj, b. 227, Garrett, Pa. — Seja „Ut: Alojaij Zupaníié, b. 136. Vsi v Kx. ,|t.ij0 v mineta.	P red sed
vaako prvo nedeljo. port, Pa.—Seja vsako prvo nedeljo.	tiAikir'' it»- U Sn<*kwnnrl tai
"Jodlnost", ftt. 7.—Clarid^e, Pa. —	_____Karol ucsaar , itv. d4t_irockwoon, taj
Predaednik: Michael Praznik tajnik: Aloinij Jenié, b. I aik: Josip Pivic, box 28. ridge, l'n. — Seja vsako ob 2. pop. v Slov. Narodnem
"Planinski Raj", itev N. Méx. — Predsednik:
Ja se ne bih ni ua ovo obazirao, jer sam ua sjeduk ama gfaviiog odbora priučen slušati najveee u\Tede, najniže klevete i podvn-Ijivanja istog Savsa, ali sad ^ani to učkiiio, jer je ovdje umiješaua osoba druga Kuge ne v. Debsa, ko-jeg ja duboko volim i štujem.
t. cvcfbov.
OPOMBA.
i reduik 44Prolelarea" jc priobčil vuh popravek popolnoma pru-vilno, dasiravno bi vi ne hoteli kaj »ličnega storiti.
.	. ,. . .	Kolikor je meni znano, se ni u-
inene reee Savs izmed ju ostal o «a , .. T)	.
... , .	j	,• reduik h. s. sklieeva samo na
slijedeče :
*4Ni še dolgo tega, kaj
— w _ W—	--»	---—	» • ' •	f
nik in blagajnik: Matija Zadravee, b. v nirkovl dvoraui
"Ljabljanaki Grad", ftt. 52.. DeKalh.	'/on. msugh
L—Prr<l«o-«lnik : Pavel Košir. 11»>0	Vil )	T
samo
Debsa, temveč tudi ^na aoc. tednik ■■	v Appeal to Keason"" Koliko
uredniki h. s. stali pred sodu?-; rttmie4? na tem, bomo že izvedeli, kom. Irednik je igral prokleto Korekture vaše Ujave 4,u inte-šaloatuo vlogo. Izgovarjal se je.,rr1u ¡stine" je čital .Savs, še preda je tisto le prevod h nekejr» dno je šel list v stroj. Zapazil se-ni angleškega lista, in da je čla v vaiem popravku sledeče vrsti-
nek pisal Debti. To je seveda rr
ee! Ne znam odakle je s»avs erpio
Seja v sn ko 1. nedeljo.	Stala* sV^tntaUM Vrane Keviii ¡¿'i, 4ryge aedeljo ob 2 uri popoldnu v last -j	sodnika indirekten migljaj, s\oje podatke o razgovoru ureiU
"Delavec, štev 25., Koek Sprinjs,	Markrt st.; blagajnik: Frane Prebil,Y ,ion B , Ul „	^ je kdo zrel za ječo, da liaj sel^ku R. S. sa polieijom. — Vi to-
Wyo.—Pred.: Wal. Jugoviek,; taj.: Tr.	n4o Market St Vsi v DeKslb, 111. —. "®<*ar, itev. SO, PhiUdelphis, Pa	ru.*i P. »i A* T . ,
Verhune, 244 M. St.: blag.: Valentin ^^«ed,ljo »ri^ j^t«: Pr^lmfnill: Ivan Petan, 253S ^la.on	P<^lje HUr\ Dcbs US ru-et.^t C . i rej UieilC smatrate za nekakšnega
policijskega, špijona. n'ečem ra-
• St.; t tajnik: Mihael Omerxa, 2Í23 K. Rich Huntington St.; bbigajnik: Josip Ko j
pošlje
bil urednik r. s. junak dneva, potem bi se ne bilo treba iafcj varjati na druge."
Ne znam odakle je Sa.vs erpio
itv«8l' îv,f,h?r* .»t>* i »voje podatke o razgovoru ured
•eds«*daik : Andrej Bon ko, Ceeil, Pa.; » •	,, ,. ® ,,
Jnik: Mihael Koiovar, Ceeil, Pa., mka k. s, sa polleljoill, ali OVo .h
biti besed, ampak na kratko izjavljam sledeče: Vsakega takega, kateri mene smatra /a kakršnega si še bodi vladnega špijona ali o-vaduha, vsakega takega podpisani proglašam za povsem navad -nega obrekovalen.
Krank 8avs.
DOPISI.
Irei rosoga, i», si»;	„„»,,/.:/. 11 «o KaI
k 54, B. F. D. 1. Vsi Johnstown, Pa.— j blagajnik: Josip Bizjak, b. 253, Mea	|.'rHnp Vilhir 814 Seia vsuk tretjo nedeljo v Cellso, Pa. dow I«onds, Pa.—Seja vsak« prvo ne- ' s pittabnrak
"Jasnajn Poljana" ftt. 10., Krov.,,- deljo.	aeMtJO V K. s. Ï). v Pittaburgh, Pa.
field, Ps.—Predsednik: Urbsn Pucel tajnik: Edvard Zalokar, box 6, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 7t, Brownfield, Pa. — Seja vsako
prvo nedeljo v Uniontown, Pa.
"Zarja Svoboda", it. 11., Dunlo, Pa.
Predsednik: lA>uis Strle; ta.inik: Franc Kaueij, b. 73; blagajnik: Ivan Dolez, b. 214. Vsi v Duulo, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo.
"Danica", fttev. 12., Heilwood, Ps. —Predaednik: Mihsel Blaskoviff; taj nik: Louis Kitt, b. 65; blagajnik: Frane Korelc, b. 74. — Vsi v Heilwood, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"Voiernlca", it. 13., B*kb»1cv, Pa. — T*redsertnik: Frane Spguta, b. 34, Hostetter ,Pa.; tajnik: Ivan Solinieh. b. 57, Whitney, Pa,; blagajnik: Anton Bak, b. S3, Hostetter, Pa. — Seja vsa. ko drugo nedeljo ob 2 h. pop.
"Moj Dom", fttev. 14., Orient, Pa. — Pred.: Anton ¿rsologar, b.; 102; tajnik /rank Grame, box 20H- blaga jnik A nt. Trnologar* b. iS4.». V*i v Bepublic, Ps. Seia vsako 2. nedeljo v Bepublic. 1'n.
"Slovan", fttev. 14., Sopria, Colo- — Predsednik: Silvester Berentin, box 192; tajnik: Louis Jahn, box 106; blagajnik: Joseph Bubnich, l»ox 106, vsi v Sopris, Colo. — Seja vsako 1. nedeljo v
frosterih aobrats Ivsn Krtneiljs. y iedmont, Colo. "Bmtotvo", itev. 16., Buxton, lows Predsednik: Anton TomW, B. 2, Albia Iowa., tatofk: Frank Banpitnik, b. Sati blagajnik: Frane Banpotaik, jr., b. 683. Vsi v Buxton, la. Seja vsako ptvo nedeljo v prostora aobratn Anton TomiUa.
"Zora", fttev. IT., Akro»> Miek. — Predsednik: Gsftper Volk; tajnik: Anton Novak, box 68; blagajnik: John Volk; vsi v Akron, Mlrk.—Seja vaško prvo nedeljo.
"Zvon", fttev. 18., Braddook, Pa. — Predsednik: Lesjslc Josip, lilt Wood Way; tajnik: Jaeob Zslsrnik, 1013 TaW>ot ave., rear; blagajnik: Frane Po nikvnr, 1013 Talbot ave., rear; vsi v j Braddock, Pa. — Seja vsako t nedeljo "Združeni Slovenec", ftt. 19.. i^ro-na, Kausas.—Predsednik: Al. Zupsneie; ta Milk in blagajnik: Frane ZupanM*, b. 35. — Val v Carosa, Knnaaa—Reja vaako drugo nedeljo ob 10 nri dopoldne. "Nada'ftt. «0., Hutlngton, Arksa
Trpin", itv. 30., Brcexy Hill, Kans. ""'.'.'¿^.V ¿^¡t' (laVrolitoV Ó"Radnlci naprej
C o^tíiit; uüi^í ^ , R ^ Prsd^Zk/ Martin	Ci-1 W. Va. - Predsednik:
b. 222; tajnik: Martin Juxuik, b. 63; ril ut:i,j. u jo4? hI.»« Jn»i»Wiran.
? .. ... ion r\5IM<",	r.. Ul« ni. « n« »
•yau wu; blagajnu : Cleveland, ()hio. ^ejn vsako drugo	ma je bilo javljftllO, Ud temelju
h l^^V vS'io Í^rríí N	V kWI 1027 a	kojiii članaka su nas pozvali. To
it. 81 Farming-	'>U«še prvo uvodni članak Radui-
Conemau^h, Pa.
Mogoče si kdo misli, da je soe. klub v tej naselbini zaspal. No tem« ni tako, sicer nismo tako akni, kod smo bili nekdaj, ali nase delo in gibanje ni nič manj plodonosno. Od kar so z. d. proglasile vojno Nemčiji ni posebno
sades, Colo. — Seja vaako drugo ae-deljo.
"Slovenska Zastava", ftt. 33., Jennv Lind, Arkonsas. Predseduik Kili Wozel, b. 1H2, Jennv nik in blagajnik: Alojz D. :t, b. 152, Fort Sioith, Ark. — prvo uedeljo «d» 2 url po[>oldue.
-reuseiuiK rmp	' l(
!;ln<i Xri\tèi' ^
:ij OcejM'k, R. r.	.. .„
fh. Ark. — H«'ln	w?TÍ
blagajnik: Fr. iftp^ndsl, b. 213. Vsi vUle. Pa.—Predsednik : Jofef Mllsnlch, v Mnvnnrd. Ohio. — Seja vsako dru Bentlevllle, P«.; tajnik: Alojfij Hu
^"■"tóJSÍki vfpSJÍjtlr» »«""i-» - ™ prt la» u s»«*1
j «r * u	. »ned avtokrati in demokrati. To
otpusti dru^R Kutuzovica. jer da,,.	, » , .
itm ia odfirovoran za sve áto is ^ ^ praV K°tuV° dal° lrp° 'T aj* j a 40dgT)vonut sa sve. »to IS JJk zh )>o|... sl>orn7lim „|cd dp.
Na k on
tajnik: Anton Petro*?», b. 134; blugsjnik : Anton iPntar, b. 204, Moon Kun, Po. — Seja vsako tretjo nedeljo
lanichu.
"Edinost", itev. 34.—Jukon, Pa. — .. m'esecu ob lOtl uri do|»oldan v dvo Predsednik: Frane Sedminek, b. 09: i ,.ât,i( sv. Bsrbare.
":v,îBajn|>k: "Napredni Slovenci", »t. 61, Oa-v.
Ind.—Trtdse»! nik: George Laftleh, 1106
oštre prepirke, koja se je razvil»
"Naprej", Nokomia, IIL, it. a«. — ¡ u hvadju, pristao je o<n ua edscünik: Ivan Mlklanc; Ujalkt. ....... . . , ...	......
lavakim masami vseh držav. Pa pustimo prerokovanje ua
Predscunik: Ivan Miklanc; tajnik: i	. . ~ .	. " t , strani. Fakt je in tudi ostane, tlu
hmn Krsjas: blagajnik: ignae VerblM to ,, mtiti je nalozio, da sutnulanl ^	naravr močuejši od vsa.
Vsi b. 242, Nokotnis, III. — Seja vsako dorljem k njeuiu U 10 sati prt j C
tretjo nedeljo v mesecu.	podllt. To sam ja i UČitllo. Kad M!
Slovenec", ftt. 89, Bckhart MUie,'*^	-
SeMv,ako prvonvdel jooblO,nri dop. ^HT™^ UjnikT^k^»»«?.^'I Md.! Predsednik *Anton Frbas, b 2t.. ^ izmed jll nos razvila debat« o Planinski Raj", itv. M, Loraia, u	. Matija Lasich, 1106 Jef- Vslle Sumit, Md.; Frane Posenel, B. F. pisaBju Ka<l. Mraze, o soeijallZiii'1
frrso,i st - v,i v 0af3r' ~ **	'''T^u^J? Komac j anurhisiau, koja je trajala preko
1? »• i., !f ",k: V } *u- vsako drugo aodsljo v prsstorik ssl«aia Rekksrt llins, Md. Sejs vsako Sfa«eLr	♦	J . .
. 1740 h. 29 St.: blagajnik: Ivau Pri-jIxan tv	nedeljo v meseeu.	_ | jedan sat. Bilo je UlOtMenata, kad
,, motW, 1712 E. 31 St., Lornin, Oh i o. — lM|k6 ^	—	y - - -
1100 41 h Ht.: blagnjntk: John Xupee, i nedeljo. 1109 N. It h Ht. V«l v Herbert Ohio. "Bratoljub", itv, 64, Milwankoo, Heja vsako drugo nedeljo ob 2 h. | Wis. — Predsednik : Ivan Hem, 440 Ho.
I Kip. na 1100 N*. 4»h Ht.
Pierce Ht., tajnik: Ivnit A. Kaker, 341'
"Dsferl Brstje", ftt. 38., Bridgeport, (Florida Ht.; blagajnik: Frank Slebnik. Ohio. — Predsednik i Martin Potnik, j 593—7th Ave. Vsi v Milwaukee, Wis. B F. D. 2„ b. 12 a; tajnik: Frank An — Seja vssko drago nedelj v dvorani drotrtn. B. F. I». 2., b. IC s: blsgainik: i Frn.ik. Beoda, 479 National av. Frane Wo#ks, b. 462. Vsi v Bridge^rt,, "Bodočnost", ftt. 65. SUunton, UI. O. Seja viftkb prvo nedeljo ob 8. url do-' Predsednik: Ivan Mostar, b. 331; tsj I
OPOMB Ai Ta jnik o tistih dmMev, k
/s ps zi jo kak in o pomoto, istotako tistih katerih društveno poročilo je poSinrtj kljlvo, i osi m, da mi nemudoma S|»e
rove, da ae nedostatki v imeniku, ki l'lds dragW, pop; s vi Jo, ► ««bratskim por.dravom
BLAS NOVAK, tajnik a D P. Z
' rfi^ka .stmin'iie propd%*ijada ñadí je, nego baš naproti v, da -.«e boH pi-otlv nasilja, koje prema radnom narmln praktieira organiziran* drtava,
Sa vrijeme eijelog r&iffovor* nije ni spomenuto ime dnign Deb
kc druge stvari. Njemu sc mora vsakdo podvreči, ker drugače pogine. Ravnotakp je tudi z ljudskimi masami in z njihovim si-stemoui organizacije. Učenjaki e-konomije so nam prerokovali
ljui)sU'o nega sistema grozoto iN ojne ko-bolj ko
nega klanji____hh|. _ m
klanje, ta morija razdvojila tudi rociallstiČno gibanje. Sicer je t^ž avno danes trditi, kdo ima pravr nazore in kdo se poslužuje boksih sredstev glede našegs rnedrts-rodnega aocialističnega gibanja napram svetovni vojni Vsaki

ti v*» I »Ä Un Mu republiko. Kar kapitali-i	Bellevue, Ari«, vpila, ni "léjalen" in proglašajo
|Ht| Jjle, je da bi bil Vilče malo Cenjeno uredništvo 1	ga, da je "proti Ameriki".
Dobil setu od več rojakov p rut*
javi hO socialisti razdeljeni s («bora. fini se zavzemajo za
ao, druppi m zoper njo. Vsi bolj ponižen in ne tako grozeč,, „^
hrepene po uničenju sedanjega kot je. Kaditega ne vidim vzroka, „jo, naj ^olom'Troletatva ' npo-latičen trik, i katerim kapilal^ienega sistema, ki je e- zakaj naj bi s* delava! navduftev- ročim, UakAne ho tukajšnje ra«. uatrahovali stavkarje - >«e dino pravi vzrok vojne. I o trn,- ali za to nesramno klanje. Delav-i ,„,„.. Na to željo na kratko odgo-radi Amerike, ampak zarili «vo.
W k^uinti ra- atxa dolžnost je. da vae stvari varjam :	*gtt profila. (> ne deli« za dva
To je seveda navaden kapital!«
>i radi ne za-
IHEmHHHHK
8CVBRA1 WATERS POK HEADACHE AH» NEURALGIA
(Stvarovi Praiki zoper glavobol in nevralguo) <Ujo h>Uy »tov za rnaWilT H
(,.aj4(»o Cena 88 oan

pr.lk
jeai mnenju preveč kritizirati ra-«1 i enega ali drugega stališča v
sedanjem času velikih sprememb je »fepotrebno. Treba nam je malo več hladnokrvnosti in po-trpeŽljivosti. Po zaključku doc. konvencije v Hi. liouisu je bilo vee uglednih socialistov, ki so prerokovali stranki poraz, Dejst-vo pa je, «I« stranka"haffrcduje in se itutoži, in a ko bi vladne oblasti tako brezobzirno ne nastopale napram socialističnim shodom in Dvornikom, bi bila stranka še veliko močnejša, kot je, Vsak normalen človek priznava, da sedanje vojne ni nihče drugi zakrivil, kot kapitalistični sistem in da se vojna ne vrši za nobeno de-uiokratizirauje ljudstva, pač pa le za premoč ene kapitalistične it ni je nad drugo, ljudstvo vsi h drža\ je le kapitalistična žrtev. Se motim se «ko trdim, <la bi bili amerikanski kapttalistj in vlada veliko bolj veseli, če bo kajzer p<> rojili ostal še vladar, kot pa če bi se Nemčija proglasila za soeio-
ilolarja, ker n^moreš izhajati, si
dobro opazuje in preučava in stavka 4e traja. AB y ftfoM _________ .... __________________
dela /.a sprejem novega sistema ,iela nekaj skebov,- mislim da jih "nelojalen", tudi če mu je Aim-vloveake družbe, kateri mora jf okoli 200. Toda v tako veliki rika deveta briga. Najbolj lojalen priti. Kaditega je potrebno, da je i jami( kakršna je Old Dominion, ni, si, če delaš za 50 eentov; k a pita-delavstvo na splosno dob,o indu-i to skoraj nič. Jama ima zdaj 1« lfeii, ki te izžema, pa ne bo pri. stnjalno m jml.lično organbir- plani. ^ ^ je toPfj	ilo lia	da bi si zaradi dežele
•nO. le dve organizaciji sta nam)^ WHm| prWe lla vsak >j in njenih potreb nekoliko prireza. ravno tako potrebni, Je ^fpla,,. Not rt sapa le l^aii, pazniki, ppoflt in pomagal, da bi ljudje m brana. Poziv jam delavec, da iHlvaji j. t. d>; ijulI.jeilih rudarja Slveiko živeli, se or«anizirajo, da vstopite v or-U{ uon(U VHeh wUui>uj pi;tcleset. ganizaeijo in jo na ta način oja- ^trajkarje imajo ¡ako v čite in pomnožite. Naš klub v i hu Javka«*»! Ktraž ui v(v, * tonemangU nua svoje seje vsako u skelm gkeb % t koj ?| k.
četrto nede jo v meseeu. (' ana-. i i :	u i • i • , , % luajo v luknjo. Po ulicah jahajo
rina je mala, 2.>e mesečno, tor, • . . . m, ,	, . . ..
» *	. . , . , • vojaki gorindol. i e se kje trne
menda vsakdo lahko plača. . ; ...	, . ,
. . „ ^, .' pogovarjajo, jih	takoj razpode.
Ker smo zadnje čase klubov o , . / ,	...
blagajno - z raznimi podporami NekaJ 4eBl4t «utirali, pa S4» **
precej izčrpali je klub sklenil ¡postavile kakor amazonke; grizle prirediti v nedeljo, dne 16, t. m. so in praskale kakor mačke; ne-
piknik, da se zopet malo oporno re. »liknik .se bo vršil na Park
11 i 11 - ti. Skrbelo se bo, da bo dosti Zabave in razvedrila za vse. Delavci, udeležite se piknika v
obilnem številu.
P. Podboj.
Nekaj novega sem eital zadnji dni. Ali veste, kdo je skeli da/ sem! tulHlil, da vem, pa vendar nisem vedel. Mislil aeiu, da je skeh, kdor dela med stavko in s tem oškoduje svoje tovariše delavce, /.daj pa čitam ravno nasprotno. Štrnj-kar je skeb; tisti, o katerih ste vi vedno pisali, da so skebi, so pa zdaj — "prostovoljci". Ali «e vam ne zdi, da se svet čudno
Domač liniment.
V vsaki hiši bi morali imeti stakiemeo debraga limmaaia vedno pri rokah za slučaj naarato. poškodb, »vikanj in odrga m pn takih prilikah na vemo za boljaga kot ja
CEVERA'S
GOTHARD OIL
(Savarovo Oothardako olja). Isto umiri bola6na. bolaati. krča in je procai priročno in dobro za idravljanja ravno takih alučajav kol ao: ravmatizam. navralgija, zvtnjtnja, odrga, oteklina, oUkla žiaaa, okorelost in bolačina v milicah.
Cana 26 in 60 cantov. V lekarnah vsepovsod.
DOBRO ZA ZVINJENJA. Mr. Prank Tnafa Bloomfwld. Moot., nma i»
ptMl do« 1«. ftlir 1917 il«W«: Zvinll wio »1 SotMo U ko Mia ti c» p-rkrmt nadre ui I Savarovti» Ootbardkkitn <.i)«Bi, m> pr»ueh«l« vm boMlM is M >op«t dobro populim.''
V delu je
in začetkom oktobra izide
" **v * ' f
Ameriški družinski
X
za leto 1918
«
Trije letniki tega koledarja so izšli. Slovenska javnost v Ameriki ga pozna in za četrti letnik nam ni treba peti slave. Da se je ta izdaja priljubila ameriškim Slovencem, nam dokazuje nje rastoča naklada.
Uspeh koledarja v prvih treh letih je bil izcUjateljstvu v vzpodbujo. Uredništvo in upravništvo sta se potrudila, da podata Slovencem v Ameriki knjigo, ki jih bo veselila. Uredništvo polaga važnost na to, da bo vsebina raznovrstna, ter pride leposlovje prav tako do veljave, kakor poljuden pouk, resnoba prav tako kakor šala. Naročniki najdejo tudi v novem letniku imena pisateljev, ki so S3 jim prikupili. Originalne prispevke imamo od Etbina Kristana, Jožeta Zavertnika st., Ivana Moleka, Franka Šavsa, Jožeta Ambrožiča i.t.d. Koledar obsega pesmi, ki bodo razvedrile čitatelje in deloma služile tudi potrebam organizacij po deklamacijah. — Uvrščeni so prispevki slovenskih pisateljev iz stare domovine in literatov drugih narodov. Drugo gradivo je raznovrstno, kolikor le mpre biti v taki izdaji.
Skrbno urejen je
ilustrativni del
Tudi v tem oziru bodo odjemalci opazili napredek. Koledar bo imel več celostranskih lepih slik, povrh pa veliko število manjših ilustracij. Med prvimi bomo imeli nekoliko originalov.
Splošno je znano, da so take izdaje v sedanjem času zelo otežčane, ker so se vse tiskarske potrebščine nezaslišano podražile, zlasti pa papir. Obljubovala se je odpomoČ, vodile so se preiskave. Toda pri preiskavah je ostalo. Namesto da bi se bil položaj zboljšal, se je še poslabšal in draginja postaja le še večja.
Kljub temu je izdajateljstvo sklenilo, da ne poviša cene. Tudi letošnji koledar velja
50 centov,
ker računa izdajateljstvo s tem, da bo slovensko delavstvo seglo po njem in ga pokupilo, tako da ne nastane škode iz preostajanja izdaje. Kakor po navadi, bo tudi letos
Koledar trdo vezan.
• , i	j >	, *
Vso vsebino objavimo, ko bo koledar dotiskan. Upravništvo prosi, naj se društva in posamezniki podvizajo z naročili, da se more določiti naklada. Z ozirom na draginjo vsega, od papirja do vezave, bo le toliko tiskano, kolikor bo naročeno. Cim prej pridejo naročila, tem bolje bo. Kdor zamudi, lahko ostane brez koledarja.
Vsa naročila sprejema
PROLETAREC
4008 W. 31st St.	Chicago, ///.
^^^^^^	m ............^ C. ,** i JZ
kat ere so imele otr<kke s .seboj "'i če je prijahal vojak, so porinile Zdaj nekaj groze, da IkmIo vsv otrolki voziček pred konja. 1 kega v luknjo vtaknili, kdor m Zdaj ¿o ustanovili takozvan ► *** "postopa". Kakor je "lojalno ligo" in	trobi npka *ara *«tičiea rekla sodniku,
res napredujemo.
u« v«, 11M.i «a vstop.. Kdor w ne <)melliti mor,m ^ llekaj „ )ie.
kdaitjem governerju lluntu, cigar ime je uied delavstvom gotovo znano ko iz časa prejšnjih itraj-kov. Od predsednika Wilsona ,c določen, da skuša poravnati stav« ko. Ali to je težka naloga, ker r*; kapitalisti sovražijo iz dna «rca. Delavci bi ga priznali zji posredovalca, ampak kapitalisti ga odklanjajo. Kes je, da se mnogo giblje med delavci. Mislim, da je zdaj v Columbusu med deportiranci, kjer [jc za ety»ga položil jjfmčevino.
Liga, ki sem jo prej omenil, si ¡dovoljuje, kar neverjetne reči i> postopa naravnost nesramno. I/.-I dala je oglas, s katerim hoče str. -[hovati restavraterje in boa rdi up bosse in zahteva, naj ji skebi n*i j znanijo vsakega, če na nnnier p» i kalerem ne dobe jesti. Zdi se ini ! da bi bilo -nrav potrebno, da bi! [oblasti ]>ogledale tej liçi mal» ! bolje na prste.
Med Slovenci ni tukaj nobene ga «keba, in to je prav! Držite se fantje! Bojujete se za puavieo. I/.-ne morete nié, <lobiti j»a
I dosti.
S mte. pozdravom
John Talili.".

Kupit« Hmvrzdravila v domači Uk^rnl. Zabtavajta Mino Jih m morata dobiti, naroČi«« lih n»r» vnoat «d na».
W. F. SEVERA C0M CEDAR RAPIDS. IOWA immnnmnnmfpnnnnwpfflw
IUJ l^j [Jj	^J	fcj fcj yj t-j
Največja slavetska zlatarska trftvlaa
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ur«, verižice, prstane, broftke, zaprstnice, madaljonftke, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonakih ploSč alovenakik in drugih. Se prodaja na meaečna odplačila.
PUito po eonik, kat.ri «o Vam p«ilj« brospla^ao.
__	N« j bol j.. blago.	Najnižjo cono.
lbir=
1E1E
3BE
llIliflMIMMHMMIMIi
Stran Ka \
Tajnikom jugoalovanakih socialističnih klubov na snanje.
V kratkem dobe vsi dobrostoječi klubi glasovnice o zadevi, da se 'postavi Jugoslovanska .soeialisti-Lena zveza na stalinče avtonomnih (sekcij. Vaa navodila za glasovanje so na glasovnici. Rezultat glasovanja je poslati tajništvu zveze najkasneje do 15. novembra t. 1. Sedaj je odprta diskusija o predlogih in se je lahko vsak član udeleži v naših glasi -Hib.	Tajništvo J. S. Z.
PAZITE I1M HRANITE
Narodni i*rek pr»vi: "PMit* na vaX beli denar r.a ime <lae-ve." To pomonja toliko kakor prvo pazite in hranite doktor »tr So zdravi in mladi, da bonto imeli nekaj za Ntara in onemogla letu.
V.nak človek mora paziti in hraniti, ko 1« to je edina pot, ki vn» vodi v neodvisnost. Prvi dolar, ki ga date nadtran, se lahko coni kot itemeljni kamen jioaiopja *a katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pa metu narodni i*rt»k ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen pal&ra". Najtežje je početek ali brez poestka ni nikdar nicenar. Zatorej pričnite vlagati vn* denar *«• dane«, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno bnnko. 7. vlogo «'hej** dolarja dobite vafto bant-no knji2ieo.
Mi »prejemamo denar na hranilno vlogo in plakatno po ?»*/, obresti o<l njega.
I'<Mliljamo denar v Italijo. Rusijo in Fr&ncoiiko.
Prodojcmo prve posojilne mortgage (markeče) in dajemo v najem varne hranilne predale.
• Kprejemo upise za parobrodno potovanje v staro domovino j»o vojn».
KASPAR STATE BANK
1900 Bine Island Avenne. Chicago, IU.
Kapital, vloge in prebitek zaaia nad #6,000,000.
chicaAkd« članom JUOO-l" slov. eoc. zveze na . znanji!	■
V soboto večer, dne 15. septem-jm bra, bo v proatorih socialističnega I kluba kt. 60, konferenca čikaskih socialističnih klubov. Nn dnevnem redu je:
1. 'Nedovrsena opravila. 2. Iniciativni predlog glavnega odbora.
Zaradi važnega dnevnega reda je želeti, da bo vsak član navzoč.
Konferenca sc začne točno ob I H; zvečer na 2710 Wenthiworth Ave.
Pridite vsi člani gotovo! N socialističnim pozdravom Peter Kokotovick,
tajnik konferenčnega odbora
VABILO NA VELKI PIKNIK S PLESOM
katerega priredijo slov društva "Mednarodna Zvata" itev. 124. S. N. P. J., "Delavec" Štev 27. S. S. P. Z. in Jugoslovanski Socialistični klub itev. 10
is Forest City, Pa. V SOBOTO, DNE 15. SEPTEMBRA 1917 NA PROSTORIH g. JOHN LUKUS A, VANDLINO, PA.
Začetek ob desetih dopoldne in bode trajal pozno v nor.
Igrala bo izvrstna unijskn godita; dobra in točna postrežba v vsakem ozirn.
Oiati preostanek tega piknika je namenjen za fond siovcnskcffi "hOMA" v Forest Citv, Pa.
Xajuljudnejfte vabimo vse Slovence iz Forest City in okolice, dn se mnogoštevilno udeleže tega piknika, ker gre za splošno korist in izobrazbo.
Pridite vsi do rsdnjega, kliče	ODHOK!
| veseli družbi v lllai.ic, ()., nabral ¡.los. Sadar 4.£0, (Oprostite, ker i nismo priobčili besedila.) —: John Petrich, Young»tonn, O. 11.00 — Frank Katic $2.tH),	l avšek
$2.00 in Karolina Pavsek $100 \'si v Forest rity, Pa.
Opomba. Sodrugi v Forc<t <"ity p.'sejo, da bi radi pripravili upravnika ob enotedensko plačo. Da pa se to čim prej izvrši, so dali po •t'2.00 podpore.
. Skupaj................*14.():>
I Zadnl izkaz ... ......... 210 ^3
Vsegn...............$224. SH
Jeklo iz rude.
Kbktrično proizvajanje jekla narav
Pitteburgh, Pa.
Jugoal. soc. klub št. 131 poziva avoje ilaue na redno sejo, ki bo \
nedeljo, dm» 15, septembra «»h	H| . _ w______________
dopoldne V prostorih 45 IWtlUI -1 «®at is rude je rodilo |>o najnovejših mer 8t. Na dnevnem redu sn va žne zadeve.
Bart. Florentin, tajnik.
listnica uredništva. BaTberton. — Prihodnjič, Danes manjka prostora.
Izšla je knjiga Monlzem
Zbirka svobodomiselnih naukov v dveh razpravah. To velezanimi-vo znanstveno razpravo, tičočo se svobodnega naziranja in misli, bi moral čitati vsak rojak, vsaka rojakinja. Vsak slovenski svobodo-mislec in socialist bi moral imeti to knjigo v hiši, morala bi biti v vsaki slovenaki čitalnici, rtocijali-stičnem klubu in drugih kulturnih društvih.
Cena 35c poštnine prosto.
NaroČite «e danes pri:
erazem OORSHE, 4964 Pearl St., Denver, Oolo.
Adv.
znanstvenih poizkusih rcaultntc, ki mo rejo povzročiti preobrat v fnftinnrstvu | vsega sveta. l>o ini w trosi pri da •tabujih metodah ogromna muoftina gor hote s tem, tla je treba' razgreti sirovo /.elero ponovno na 1400 stopinj ako ga hoče* priliti ali predelati v jeklo, se bo | vrnila isprcfciemba rude v električnih 1	—	plavftih ue|M>sredno s pomočjo ogljenih
listu v PODPORO.	okisov. Izguba #.eleaa pri tem načinu je
Slov. SOC. kltlb 4t. 157, Oross. *nntn" ««aj«a od dosedanje, dobivalo
pa s«- bo tekot'e ftelero velike čistoče doeim dajejo stari načini samo " Aelezno goljo". Svetovno gospodarstvo Ko pri hranilo s tem vsako leto mnogo miljonov kron, vdomači pu se električna metoda tem laglje, ker je umna »rraba vodnih
* Pri prehladih
rdrfsiu ml la praa, kskér t«41 stofsla • e Dr.
Kana. $2.00. — Jakob fenk, \V Frankfort, 111. $1.00 (Tn svot n za (Vnka je pomotoma nknJIŽena kot naročnina.) Fr. Debeljek, Black Diamond, Wash. 25c. — Fr Mi gajna, Smitfiehl, Pa., $1.00. — VfsU .»e adâvnej čakala nanjo.
PMN-EXPELLER
tJ«skajsuk«J olsjaijtTo ta »rtjsta«. ledlae pravi « varstveno tnamko sidra.
»Sp In S.\c t Uksrash ta narsTaost
. p. ad. richtbk a co. »4-ao WatMnffiof» atrsst, N«w Vsrt, N. V.
Central Hotel
CoatMagli, Pa.
i red. Moeebarger.
, LASTNIK.
PKOLETAHBC
- V Osjelcu t Slavoniji ¿Ivi	ki hrairi hvo-
je mačke h kruhuiu in mlekom. PikI kratkim je še doMlu od nekega peka oarau hlebov krului iu da id slučajno nnkdo naznanil tega oblasti, hi m* ve«I-no dobivala preveč kruha. Kazen tega dobiva vsak «lan 7 litrov mleka iti več kil mesa. To v čanu, k«i 4*roei umirajo, ker nimajo mleka, iu ko te ured-nji stanovi kmalu ne 1hk1«i več jsucnali mesa.
Komentarja ni treba.
la Uali|»oli, bi bil Carigrad pa«Wl v d veli tednih. Posledica tega hi bil konec Turčije, Ho Iga raka -bi bila ostala ueutraîna in Srbija bi im bila pofažeaia, Rod ja bi bila «lobila potreliAčine čec DsrdstieJe in .Nemčija bi bila kmalu premagana. Konútatin je pa hotel biti neutralen, a na skrivnem ae je puj-«ls¿il a kajzerjeui.
é,0aaM
je edina »loveuska revija v Ame-
,,	.Piki. '[Cas'9 prinaša lepe pove-
nail. Hwoja^a dostavlja, «la -o ^ kastne, gospodarske in go-i mm lp isa h peticijo na guvernerja, v kateri protestirojo proti vojni in nabornemu zakonu.
Hlizo Trupps, okraj Hitchinson, S. 1)., so aretirali trideset Nemcev, ker so krAHi postava proti sf»ijo
Pariški "Matin" pravi v av«»jem k«Miientarju na Wilsonov odgovor papežu, «ia mora Vfdeti ves svet, kako absolutno so potrebne garancijo /a bo. doči mir, toda po prepričanju Wib*omi ne morejo dati takih garancij sedanji vladarji NeiMije.
Nikola Pašič, arhski ministrski pre«iseduik, jc dejal pred kratkem, ko se. je mudil v Londonu, da so bolgarske in avstrijske oblasti poslale v Turčijo okrog 10.000 srbskih deklet xa turške hareme. Deportacija deklet ae nadaljuje.
Srbi v hrvatskem saboru so proti uag«Mll>i z Ogrsko. Največjo pozornost je vzbudil nastop <K Srdjana Budfeavljevie* in Valerijana Pribičeviča. Oba sta usitopila iz hrvatsk«>-srbske koalicije in dojita na stališču deklaracije Jugmlovantiketfa kluba z dne .'10. maja 1917. Izjavljata, «1« l*>Ma podpirala v saboru Starčevičevo s-tranko prava, katera zastopa isti politični program.
Rcutcrjev poročevalce v Atenah je poslal v l^ondon podrobnosti zadnjega Venizelosovega govora v grškem parlamentu. Vsoiasioa je med drugim dejal, da bi bila vojna najbrž«» že davno končana, ako bi ne bil bivši grški kralj podrl njegovih načrtov. Venizelos je predlagal kralju srni i leta 1915, da naj Grška atopi v vojno proti Nemčiji in Avstriji, čim Turčija na|m>ve sovražnosti. Turki s<i takrat imeli kakih 6000 mož, raztresenih po trdnjavah Galipolja, in če bi bila Grška napad-
Chicaški župan Thotapnon se dela zadnje čase velikega prijatelja miru in se ¡Mistavlja neprenehoma v nasprotje z vlado in državo. Zaradi tega so ga začeli pacifisti slaviti kot nekakšnega konstitucionalnega svetnika, čeprav vidi vsak o. tmk, da nima ta človek nobenih načel, ampak le gleda, kako hi se kje prikupil, da bi splezal na kakšuo višje mesto. Delavci pač ne IkmIo pozabili, da ni bilo štrajka, v katerem ne bi bil Thompson nastopal proti njim in jih zatiral s svojo policijo.. Thompson m konstitucionalna svoboda ae more primerjati kakor lojena sveča in solnee.
Dokazi, |M> katerih so ameriški vladni uradniki sodili, da je namej ravala Nemčija zaplesti Zedinjene države v vojno, ko porazi Angli-io in Francijo, so v rokah uprave. Tako naznanja državni depart -inent.
«po«linske nasvete, znanstvene za-lMinivosti, podufo* in narodu potrebna razprave, mnogo mičnih slovenskih peamie in poleg tega pa prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri ¡"Čas", 2711 8o. Millard Ave., | Chieago.Ill. v Clevelandu in okoli-
CARL STROVE»
Sličica iz starega kraja : V mestni pivovarni v Zagrebu zaposleni delavec Prelil je uašel, ko se je vrnil z dela domov, v svojem siromašnem stanovanju svojo ženo in svojega siromašnega sinčka mrtva.Od česa jc žena umrla, se ni takoj dognalo, «lete je umrlo lakote.
Nekateri ljudje ne vedo in ne verjamejo, «Ia se more od lakote umreti.
Državni «lepi^tment > izjavo	^ 6033 8t. Ciair ave,
lorda Robert Cecila, da je Nemči-1	. ___
ja kovala take zarote, potrdil.
I >1/0 v Ml ujnik Lansing se ni, hotel spuščati v detajle dokazov, j Attorney at Law
IMIMS M	yJUjl
NAPADI NAPETOSTI	.	,
, ...	. . t. |specialist za tožbe v odškodnini*
Na stotine jedilnih snovi je, kil	^ zadevah
povzročajo napetost, navaden
znak različnih želodčtio-drobov -j	St. sobs lOOi
nH> ne red nos ti. Težko je torej se 13) W. WASIINCTM STBEIT izogniti takim napadom napeto-	CHICAGO, ILL.
sti, toda Trinerjev Amerikanski > Talafen: Hala
Kliksir u grenkega vina dš hitro -t—-
in gotovo odpomoč. On odstrani; vse škodljive stnfri iz drobovja in
R AZIS K A VANJI; AVSTRAUJL
»tevilo kamel. K k.špedicija je ila a Ae*
--, lezaico du Odnodatta in aato ob reki
Tfimaiorr.i raziakovalee r nepoznani Alberga navzgor do ueata, kjer izgiaju
o4*ekü» Avstralije je bil v w'a.iii k'- ta reka v pe»ku. N'adaljai cilj potova
tih k-.pitnn White, ki si je uadei an 1OgO. o » :	»e popolaoma Rcpo/.ui
aja so bil«» Kverard gore, kjer ae j« nabralo veliko razaovrxtnega materijala.
no dole ae>«ro xapadue Avstralije. 1 .m Nato je ila j»ot aaprej proti visokemu daj jc izdal porodilo glede At i ri na j* te; Mangrave gorovju ,k.to to potaiki zelo »vojiksvo.it h ekspedieij, aa katerih f trpeli v»led vročine ia ieje. Poaebno ekapedicijak ga je vedno spremljal» j pozoraoat ^ je poovdalo fivalim in njegova icao. Potovanje ae je izvršilo ekspedidja je imela zaznamovati u leta 1914 ter je uporabljal White veliko «pek. da w je naAlo ptiia kot ae ga je
Ptroeilo o razpečanih znamkah J. S. Z.
J. S. Z. v mesecu juliju 1917
ajelo ie leta ISTI, a izgubilo, ne da bi ae pozaeje posretilo zaalediti kak drugi ekacmplar. Na nekem me»to. v bliftiai vrelca, je bil White priAa laloatnega prizora. Neki lep l>ingo, avstralaki j>e», je |H»#rl ko« zaatrupljenega mena, katerega ne je (»ostavilo za itevilne divje pae, ter je v»led tega (»ogiail. Truplo p» je bilo aeveda* takoj pleh Številnih | cago, 1)1.
jaatrebov, ki pa »o tudi drug za dr-j-1—«ja»_________
"" w ir,i	Dr. W. C. OlUendorf. M. S
Raziskovalec je prijel v to gorovje z| velikimi nadnmi in ' pričakovanji, ker ao bile tivali ia rastline tega dela ésli ja la Avatralije popolnoma neznane ia ker »o|Ava, ae raaventega Ae zapazili »ledovi ilo- JJ^*'
povrne zopet re<lno delovanje čre-j vesnega trakta. Kdor trpi na zapeki, neprehavnosti, glavobolu,; ner\-oznosti, splošni oslabelosti i.: t. d., se lahko zanese na to zdravilo. "Trinerjev Amerikanski Kliksir od grenkega vina je zanes -ljivo zdravilo, nikdar ne prevari, piše Mrs. Oeo. Hlatkv iz Winbcr, Pa., 11. julija 1917. ' Cena $1.00. | V lekarnah. Jos. Triner, izdelova-i lec, lin-1^ Ashland Ave., Chi-'
(Adv.)
Ali veste za letovišče Martin Potok ar jat Seveda. To je 14 VILLAGE INN" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z stndenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.	. ! f
Ogden Ave., blizo cestne železniške postaje, Lyons, 111. Telefonska številka 224 M.
LOUIS RABSEL
SHAJALIŠČE SLOVENCEV. IA 411 mil IVI.. Ulim. VII,
Telefon UM
ojo
Crlrepea po nMtinu, ki gs ie rabil c*«r moder menih
S i R O L
ae je iskpse) ¿udovito uspeš-
owners v» irem è.lodcu m
»klad t glavi.
vi 1	
N 4	O«
i	
	
trtbuha, bol« nvrat, m<
itd. itd.
l*Hr»dl a» iata kompanlja. k• 4*1* »lavni "Pala fa-p«il«r" «Uro vredno irS-»tvo m vdranenje. Pimrtrn ¿lovek Irnm eno •toklvnleo vodno pri rokah Sftr In «6e v vsoh lekarno*. II pm pri P. AO. aiCHTER CO. 74-St Waahlnaton Street, NEW YORK
KODK&NA KNIOOVHNIOA.
Okusno, hitre in jrftiwa éiús za privatnika in društva. Bpvsja mamo narofila tudi fseoi

SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NAEODNI PORNIJEDNOTL
POD-
Naročite si devnik "Prosve-ta*'. List stane za celo leto $3.(1(1, pol leta pa $1.50.
Vstanavljajte nova drnštva. Deset članov (ie) je treba za nova drofttvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 So. Lawndale Ava. Chicago, m.

t
a
i. Q
Razdeljeno
peala kara adra rila
Ure4 aje e4 1 ée S p» T ée • eve««. Isves CMtsf veèi belaitl así Meje "
Mesto
I
y.
Ii -¿i 31 ¿I
Ark.	Huntington ....	25	17
*•	Hartford ......	12	
Colo. Ptieblo ........		60	! ! ¿ó
M	CnmD Shumway.	so	
111.	Waukegsn .....	30	
U	Virden ........	25	
M	Senaer.........	19	
«.	Staunton ......	30	
M	wwlajtlslil ....	28	
4«	W Frankfort ...	50	
M	•John*ton City...	14	
U	Z» otrler ........	25	
4.	Ben Id .........	21	
«#	Johnston City ..	20	
M	Staunton, 168...	10	
U	Witt ..........	18	
U	Lincoln ........	21	
M	Chicago, 6......	100	50
Ind.	Wfcmng . .....	50	
44	Gary ..........	50	
«4	Clinton........	13	
Kam;.	Mineral .....	9	
M	Gross .........	25	
U	Franklin.......	20	
44	Stone City.....	36	
•4	Skidmore ......	28	
44	Edison ........	25	
44	Kansas City ....	22	
44	Rudley ........	9	..
4.	Mulberry ......	• 60	
Mich Detroit, 61.....		50	
«4	Detroit. 114____	50	
Mo.	St. Louis ......	25	
Mont. Klein .........		29	! ! 6
4»	Bear Creek ____	22	
Minn. ChiHholm ......		15	
Ohio	Wad* worth ....	15	
.4 44	Neffa ......... Pine Fork......	10 9	
4*	Barberton .....	20	
44	Yorkville ......	19	..
44	Maynard ......	20	s
44	Cleveland, 27. . .	50	10 10
•4	Steubenville . ..	10	. . 10
44	Akron .........	25	• ,
44	Mavnard ......	18	
4«	Cleveland, 71. ..	80	.. 40
4«	Lorain ........	35	. . ' 12
Pa.	McKeesort .....	20	. .
M	Bentlewille ____	42	. .
44	Wick Haven ....	20	
4*	Canon»burg . .,.	32	4 . .4
44	Forest City.....	76	
44	N. 8. Pittsburgh»	220	.. 20
44 44	Moon Run .... Ambridge......	82 30	4
44	Yukon ........	46	
44	McKeea Rocks ..	40	.. 10
•4	New Brighton ..	40	. . 10
44	Farrell ........	75	. . 20
44	Cnnemaugh ....	20	• • • •
44 4«	Svgan ......... Ilerminle ......	20 22	4 4 10
44	E. Pittsburgh ...	' 50	. . . .
44	Whitney.......	8	4 4 .4
4«	Mendowlands ...	13	4 . . .
44	Rurgettstown 191 \S. Newton .....	15	4 . 4 .
44		10	m
44	Kits Henry.....	20	• •
4«	Burgettstown 183	9	• • • 9
W.Va.Milburn .......		15	
Wash.Seattle ......		6	t • • •
. 44	C le Elum......	12	
Wis.	Racine ........	40	e
	W. Allia, 180...	25	.. iö
44	Milwaukee .....	22	. .
Wyo. iKork Springs ...		27	. . . .
44	Cambria.......	20	.4 . .
Organis. N. 161----
Organiz. N. 187____
Organic. N. 128____
Organiz N. 56 ... . Organiz. N. 61____
Totals...........2501 10 239
Znamk na roki dne 1. julija...............
Kazpečanih v juliju.......................
Na roki dne 11. julija...... ..............
Izjemnik znamk na roki dne 1. julija.........
Dano klubom v juliju .....................
1		-S	
»*	£	ti	'S «
«	£		> M
5.00	- 9 9 # t #	• • • • •	S 2.50
2.40	$ 1.85	$ 1.85	1.20
12.00	.....	• . ...	6.00
25.50	4.50	4.50	22.50
6.50	.....		3.50
5.00			2.50 3.15
5.05	.....	.....	
6.00	.....	e e • e •	3.00
5.60	.....	a e e • •	t 2.80
10.00	.....	a e	5.00
4.56	. «...	• • • e •	3.15
5.00	.....	• • • • •	2.50
6.65	.....	• • • • •	4.55
4.00	.....	• • • •	2.00
2.00	.....	e • e • •	1.00
3.70	.....	' »" • e è	1.90
4.20	.....	e a • s •	2.10
20.00	20.55	20.55	10.00
11.55	.....		6.55
10.00	.... j	•	5.00
2.60	5.65	5.65	1.30
1.80			.90
5.Ó0	• . . 4 .	.....	2.10
4.00	.....	.....	2.00
.720	.....	.....	3.60
8.75	.....	.....	5.95
5.00	.....	.....	2.50
4.40	.....	.....	2.20
1.80	. . 4 . .	...44	.90
12.00	11.70	11.70	6.00
10.00	.....	. ..	5 .00
10.00	5.00	5.00	5.00
5.00	1.25	1.26	2.50
6.57	...,.	• • •	3.67
5.65	2.65	2.55	3.45
4.40	.....	• • • • •	2.90
4.40	.....	• • • • •	2.90
2.10	.....	• • e • •	1.10
1.89	.....	• e s e •	.99
4.20	Í • • • •	. • . % ,	2.00
4.06		• • • • •	2.16
5.14	.....	• • e a e	3.14
10.50	.....	• esas	5.00
2.10	.....	• • • • •	1.10
5.00	.....	• e • • e	2.60
3.78	......	s • a	1.98
16.80	. 4 . . .	• • • e	6.00
7.50	15.55	17.11	3.65
•5 .25	• .. . .	• • • •	32.5
8.40	.....	• • • • •	4.20
4.00	.....	• s « • •	2.00
6.40	« ... .	• è e e e	3.20
22.25	.....		14.65
44.00	.....		22.00
22.65	4 ... 4	• • • • •	14.45
6.00	.....	e • • • •	3.00
9.20	..444	• • • • •	4.60
8.00	.....	a • • e •	4.00
8.00	.....	• • • • •	4.00
15.00	.....	• • • •	7.50
4.00	.....	««tea	2.00
4.00	.... 4	• • • • •	2.00
14.40	.....	• • • • •	12.20
11.00	.....	• a t • e	6.00
1.65	.....	a a e	.85
2.60	.....	• ••• m	1.30
3.77	.....	es«««	2.27
2.00	.....	e e • e e	1.00
4.00	.....	• S e • s	. 2.00
1.80	45.50	45.50	.90
3.00	.75	.75	1.50
1.C5	4 ... *	... 4 4	1.05
5.40	.1)0	.90	4.20
8.00	.....	.....	4.00
5.00	. 4 4 4 4	«4.-44	2.50
4.40	4.35	4.35	220
5.40	. . . 4 .	• . . 4 .	2.70
7.50	2.70	2.70	5.50
.90	t	.....	.90
1.00	.....		1.00
7.50	.....	.....	7.50
1.00	.....	.....	1.00
3.00	.....	4	3.00
595.64	II2K.05	1126.61	¿443.90
veftkih stopinj. Vreme je bilo mrzlo ia voda v mehurjih je pon oí i zmrznili I	^ ~	———
Razkritje novih vrat 2ivali in rantlin *AHIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKS ZVANE "CLEARING HOUSE". Kaj to pomeni sa ljudstvo, če je banka
je aledilo korak za korakom. Poaebno bogat je bil plen glede ptie, med katerimi ne je naAlo tudi v ruto papige z
modro to¿ko na zadnjici. Nadalje »e je ped aadsorstvom "Clearing Housa'
aaMo rudno vrsto golobov a velikim
Xaiveci» «lovanska tiskarna v Ameriki je
Narodna Tiskarna=
IIa« Is Isa* A
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost ao tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" ae tiska v naši tiak&rni
Vse banke, ki imajo zvezo a Chirugo J 5() j grebenom ter majhne ptiee, t»li^ne ua- Clenriag Houae, ao podvržene strogemu Rim palčkom.	nadzorovanju od uradnikov tega aavo-,
,"*!""' r"ii;k,>v,l<"t MirS! "'""V....................................................
na ^loveAke «ledove posebno v velikih, »e. vriitl najmanj enkrat na leto. • votlinah, kjer «o bile utene (»opiaane *	natančno preiMejo stanje I
?udaimi znamenji, vrezanimi v Akalo *«fke banke. Vso gotovlae preitejejo, ] | J^ADAR potrebujete druitvsns po-
Pri povratku a Fverard gorovja ae je	pregledajo vse note, varUiae, vknjižbe < kmalu opazilo tudi sveže iMoveike »le droge vredaostae listine, ae prepri-! ^ dove in kmalu je bilo tudi *uT1 klice,. ¿'Sj0 o fondih, ki ao naloženi v drugih , j
na katere ao domačini v ekupedieiji po	bankah in pregledajo kajige in račune, i
možnosti odgovarjati. Koae«'no ae je	^^ aajdejo izvedenci kake *labe ali <
prikazalo kak ducat ljudi, oboroženih	dvomljive vrednoatne listine, se te ne s kopji. Nosili so tudi precej velike kot imovina baake. Ako se|
posode z živili. Na »cbi nixo imeli niti najmanjA^ga kosa obleke in pr»a
je »krčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vred-
imeli namazana z rde«*o barvo. Bili so »wt v svojih knjigah.-Če baaka drzno po\*ečini mladi ljudje: rti dni ao nle i Upokalira in se ji pride na aled, mora diH ekšpediciji ter nudili n tem pri t0	©pustiti. Vse, kar je slabo, ri-
liko za opazovanje njih življenji in! skirano, se mora takoj odntraniti in na navad. Pripudajo pa nekemu dosedaj j dOmeatiti s boljšim. Če vsega tega nepoznanemu plemenu ter je razkritje j h*»ka kltro ne popravi in stori, izgubi teh ljudi tem važnejfte, ker izumim do «udaljnje ugodnosti in pravice, ki ma*e prebivalstvo Avstralije z veliko vživajo baake, katere so združene v naglico. Tudi ženske teka plemena ho Clearing House.
dijo popolnoma nage. Prav jvrnebno ve ( Redar se odvzamejo kaki baaki te liko ljubezen kažejo do svojih otrok ugodnosti ali «e ai aprejeta v Cleraing ter so bile zelo vedele, ko so tujci po Houss ima alednja za to dober vzrok, svečali otrokom preeej pozornosti. Prav | Xtt drugi strani pa je o baaki, ki je poaehna slika ps ae je nudila potnikom, članica te zveie, že to dovolj jaaea do-
.....t
trebili ne kot zastava, kape, rs-talije, uniforme, pečata in vsa drugo obrnite se na svojefs rojaka
F.
1711 Sootfti Millard
CHICAGO, ILL.
Cenika prejmete zsatonj.
•t
Avenue.
Vse delo garantirano.
ko je eden domučinov naenkrat splezil t ročnostjo opice na neko gumijevo
kaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober ia da vodi svoj deaarni
znanega metulja. Ljudje vedo namreč nstančno, če so te živali doma, to je, če so skrite v luknjuh, katere so si iz 4^20 j ▼»'♦ail«* v skorjo drevesa. 8 poostrenim kosom lesa se jih aato izvleče iz lukenj ter tvorijo zn domične pravi užitek.
2,600 2,501 PO
645 10
drevo, da i*če tam bele ličinke nekega promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicngn pred desetimi leti, od katerega <<aaa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slabo vsled panike ali vojake, so ji takoj pri-skočile aa pomoč druge Clearing House biuike in ji pomagale, dokler se niso povraile zopet normalne razmere. Ta Cleariag Houae nadaorovalni načrt se je' pokazal Tako VHpeftea, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Cleartng Rouse, sprejeli ta načrt.
American State Baska je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vaako leto pet |*>-polnih račuaov.
American Htate Banka pa je tudi pod' državnim nadzorstvom ia odda vsako leto pet detajliranih račuaov o stanju Banking Departmenta države Illinoia. i Napravita NA&) banko za VA&) banko in Vai denar bo varen in ga i lahko dvigaets, kedar ga želite.
Vprašajte za aeznam naših First Oold! hipotek. Kakor tudi seznam S100.00 in 1500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Psi v vojni.
Zadnjs leta so v vseh evropskih armadah vpeljali pae za poizvedovalno službo. Psi so ae pokazali kot zelo poraba i v prenašanju depe*. Poaebno velika olajftava in obenem izpopolnitev pa
mrtvi straži daleč proč od taboriftča 1 00 P0"0*', navadno pri največji čuje*no »ti pe more opaziti previdnega in zvitega sovražnika prej, nego ko se mu je približal na par korakov. Drugače pa pes, ki s svojim finim vonjem Ia sluhom na veliko daljo začuti sovražnika, opozori nanj ter tako prepreči preae nečenje.
Edini slovenski pogrebnlk
MARTIN BARETINČIČ »4 BROU STREET Tli. 1475 J0ÍNST0W1V. PA.
Na roki dne 31. jull)a...................... 635
Dualnih snamk na roki dne 1. julija....
Dano klubom v juliju..............
Na roki dne 31. julijs..............
----- 591
..... 23i>
..... 352
Tajaiitvo J. S. Z.
Elektrika kot tlvlk».
Na kongres« za napredovanje znanosti v Nimesu je izjavil profesor Bcr gonier iz Bordeauza, da je mog«>Če z jn-kim električnim tokom stalno nado meAčati človeAko hrano in pijačo, zlasti ona živila, ki dajejo človeškemu telesu potrebno toploto. Profeaor Bergonler je zatrdil, da je s to met«>do dosegel mnogo lepih uspehov pri ljudeh, ki no bili ysled prenapornega dela «>slabljeni, je s po močjo elehtričnega toka odstranil živčno napetost, ,vrnil sposobn«Mt za delo in bl«»dieo, v obrazu je kmalu pregnala zdrava harva. — — Ali bodo agrnrei grmeli zoper elektriko
predsednik. ameriške državne banke
Bine Islsnd Ave., vogal V.oomls in ceate.
IU.
V teli dnevih
velike draginje
l»i sc moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za liifco. Popolna resniea je v pregovoru.44Forewarned is Forearmed''. Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim črevsm, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilike.
Trlner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in množe raani bacili, pomaga prebavi, povrne okus in * ojavi kri in želodec, ki so potem vstann braniti se pred večino ^lapadujočih bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznoHt., želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre-iiismbe, kakor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd., j«* pri/iiano to zdravilo za najboljše izuied vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic iu lubja, ki iiuajo znana zdravilne moči in iz čistega, naravnega, uiočnega rdečega vina. Isto je dobro tndi za najbolj občutljiv želodce. Ceua $1.00. V lekarnah.
Trlneriev Uniment
vmn prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. .Te nepreskoljiv za revniatizeni in uevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, m zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. .Je jako poživljajoč za utrujene mi*ice po težkem drlu ali dolgi hoji. Cena 25 in nOc v lekarnah, po posti .*i5 in 60c.
Trinerjev Cough Sedative
je najbolj zanesljive zdravilo zoper prehlade in kašelj, hrips-v«»sl, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjcva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje mtgrade: Zalta ko-lajna Ran Francisco, 1015, Grand Prix—Panama. 1i>l<î.
JOS. TRINER
kemik ladaloraloc.
1333-1339 So. Ashland Ave.
Chics««, m.