O kmečko nadaljevalnem šolstvu Ker je bilo letos pri razpravah zasedanja banskega sveta mnogo govora o kmečko nadaljevalnem šolstvu, naj povem tudi jaz nekaj misli k temu, ker bo treba od razprav preiti k delu samemu ter kmečko nadaljevalnemu šolstvu dati ono svobodo razmaha, kakršno danes časi zahtevajo od nas, da ne bomo vedno samo govorili in pisali o volji, ki jo imamo, da pomagamo kmetu, nego da raje več zanj storimo. — Če je strokovno nadaIjevalno šolstvo za izobrazbo obrtnega vajenca potrebno, o čemer ne more biti razpravljanja, saj ga šola v pogledu izobrazbe volje, hotenja in razmaha često osamosvoji, da koraka skozi življenje v današnji ostri medsebojni konkurenci kot cel in zrel mož, potem pač ni dvoma, da je treba tako dvigniti tudi našega kmečkega fanta in dekle. Tudi on, pa najbolj on mora bHi v teh in bodočih težkih dneh cel človek, kateremu bo ljubezen do poklica, do grude najvišja zapoved, vtelešena v njem samem, zrasla z njim v celoto, da ga "manjša ali večja nesreča na domačiji ne bo vodila v škodoželjnost sovraštva, ne rahljala vezi med njim in zemljo, da mu ne bodo uhajali pogledi preko gričev in hribov ter iskali nove zarjc z novimi upi in načrti. On mora najbolje vedeti, da zasaja plug in motiko pod zarjo, ki mu edina more dati blagoslov. — Ko fant, 14-lcten, zapusti staro ali »novo« šolo, se znajde nad njim samim mnogo vplivov, ki ga pod pritiskom razmer okolja usmerjajo več ali manj na razna pota in zadene pravo pot sam v toliko, kolikor jc v njem klenega, prirojenega ali privzgojenega! Če mu je bila šola »kasarna«, kot pravijo naši pedagogi iz poskusnih razredov, ali če je izšel iz delovne šole same, mu ona ni dala in mu ni mogla dati trdne osnove, na kateri bi gradil kar naprej, ko se znajde v resničnem živijenju obdelov_ft»j_ polja ali vinograda. — Učenec, ki je zapustil šolo in se gre nato učit obrti, je obvezen obiskovati strokovno nadaljevalno šolo. V naši banovini je kmečko nadaljevalnih šol iz !eta v leto več, pa še daleč ne toliko, da bi mogli govoriti o splošni izobrazbi kmečke mladine. Vsak izvršuje svoj poklic z uspehom le, če ga istočasno izvršuje z veseljem in voljo in znanjem. Ko gre kmečki fant ali dekle iz šole, se prične zanj povsem novo življenje. Dela na domačiji, ker mora delati, rad gre v gostilno ali na večerno pohajkovanje, najde si raznoliko družbo, v mislih in besedah zavida one, ki nič ne delajo — pa vendar žive. Ko bomo našega kmečkega fanta in dekle usposobili, da bo stremil za izboljšanjem svojega položaja edino s pomočjo samega sebe in svoje volje, smo dosegli vse! — Ne samo tisti, katerega za njegovo delo v državni službi država plačuje, nego vsak, prav vsak, pa najbolj še naš kmečki človek mora biti s svojo grudo v ljubezni tako tesno spojen, da bo odbil in skušal odbijati vsak napad, ki bi bil usmerjen v našo grudo, naš jezik, našo državo. On mora verovati v resnico, da ima vse in prav vse, kar pod božjim soncem v današnjih časih človek na svetu imeti more. On pa tudi mora biti pripravljen, da niti del od tega, kar ima, ne da, on mora znati to dovolj ceniti, spoštovati, ljubiti. Da bo tak posestnik, mora biti tako vzgojen fant, dekle! Z izobrazbo ga usposabimo, da si svoj položaj izboljša, pa da bo potem pripravljen za celoto in za svojce storiti vse, kar bi domo vina od njega zahtevala. Brez godrnjanja, brez ncvolje, brez jcze v srcu! — Za tako vzgojo je res, da je treba cclih ljudi, a niti najmanj ne dvomim, da ga ni med učiteljstvom takega, ki ne bi hotel vzgojiti tak rod. — Da se najdejo, če smo odkriti, izjeme vsepovsod, v vsakem stanu, je res. Ni pa še to razlog, da ptjstaja učiteljski stan često vsesplošna tarča. Učitclj, ki nima ugleda, ki so mu ga vzeli, ne more imeti uspeha. Ali ne mislimo često premalo na dneve za nami? — Kmečko in gospodinjsko nadaljcvalno šalstvo mora voditi usposobljeno učiteljstvo, ki dodobra pozna življcnjski problem in razmere kraja, kajti držati se je načela, da se v vsakem kraju. vodi in preživlja ljudstvo le ena sama kmctijska panoga, ena ali dve sta zastopani delno, ostale so postranske. Moj bivši profesor je rad naglašal »Učitelj mora vse znati!« Prav je imel, jaz samo dostavljam »da često tudi vse potrpeti«. Še to: stroški za vzdrževanje teh šol so /. ozirom na njih pomen tako majhni, da bi bilo kaj lahko izvesti obveznost tega šolstva vsaj tam, kjer je dovolj usposobljcnih učnih moči na razpolago. Prircditi pa je treba mnogo strokovnih tečajcv za učitelje in učiteljicc! Smafram drugo nalogo tcga šolstva za enako važno. kajti naša kmečka mladina mora stati kot najtrdnejši branik, kjer ne bo nobcne špranje za dohod tujim in škodljiviin vplivom našega narodncga žitja in bitja. Učitelj, kot vzgojitelj in pedagog, ki ima ta cilj kot najvišji imperativ svojega dela, bo to najlažc in rad dosegal. — Isto velja za naša dekleta, saj le malokatera more v mestno kuhinjo, pa še ta ji čcsto ne nudi tega, kar bo potrebovala kot gospodinja. S tega stališča, ne s strokovnega. scm hotel povedati nekaj o tem šolstvu, s pričetim dclom je treba nadaljevati. Reforma sama naj prične na učiteljiščih, nadaljuje naj se v Ijudski šoli. končuje pa v obvczni kmečko-gospodinjsko nadaljevalni. Š. Ljubo.