Kupujte obrambne bonde!
vnltso •tate«
ONDS SESMPS
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu _^ uspešni
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte obrambne bonde!
The Oldest Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
VICTORY
BUY
^AR
BONDS STAMPS
^UME XXV. — LETO XXV.
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), JUNE 2, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 128
WGLEJXE tETE SO ZAJELE
V LIBIJI NEMŠKEGA GENERALA
\ -
)®gov letalski pilot je pristal sredi Angležev, ki jih je smatral za Italijane.
"JETI general je bil prvi poveljnjk za
maršalom rommelom
z
^Dgleškimi četami v Libij-Puščavi, 31. maja. (Zakas-■Angleži so ujeli gene-Cruewella, po-^ nemškega afriškega , i u prvega podpoveljnika Bh	Rommelom. Uje-
Hijkia	zajet dne 26.
da je njegovo za-Mpisati samo njegovemu ^	pilotu, ki je pristal z
hp ' katerem se je naha-angleških čet I misleč da so to Itali-
^ ^ot je bU ubit
1^4^® ^®talo pristalo, se pri-'	streljati, pri čemer
i g ^treljeii pilot, dočim se komaj posrečilo
Hišni gospodarji se pritožujejo nad ukrepi o najemnini
Komaj so stopile določbe v veljavo, so že pričele prihajati pritožbe na urad administratorja. Izjave Lecna Hendersona.
Nemci se poslužujejo čeških tankov
V zadnjih bitkah je bilo uničenih stotine nemških tankov, ki so večinoma vsi češkega Ško-dovega izdelka. Pri Bir el Ha-cheimu so Angleži uničili večinoma vse italijanske tanke. Nem-škfe in italijanske kolone so se v naglem umiku umaknile z bojišča, pusteč za seboj uničene in poškodovane tanke.
Pogreznitev velike ladje' osišča
LONDON, 1. junija. — Današnji komunike angleške admi-ralitete naznanja, da so angleške podmornice pogreznile v Sredozemskem morju neko oskrbovalno ladjo osišča, dve nadaljni ladji pa so težko poškodovale.
^ asno skočiti iz gorečega j Pogreznjena ladja je imel?, 12,-
000 ton prostornine.
^agajmo Rusiji r njenem boju
proti skupnemu sovražniku
g
tega, ko so živeli
srečni ljudje. V ruskih
■ ^ 3e bilo slišati smeh ne-
otrok, ljudje so bili za-
2 delom za svoj vsak-iTčruh.
!** itt
^ J® prišel, brez vroka in '■^'"^^hodnega svarila, brez->. in brutalni nasilnik, ki i.^d^^'^vrgel skoraj že vso ■ I^rišel je s svojimi le-terorja, s stro-ki govore z jezi-in z glasovi smrti, krilih sovraštva, izpod neba jeklene
domov miroljub-s ^ilo izpremenjenih se razvaline, tega nih-«Vi| ^5" Toda toliko je jasno: 2ensk in otrok, ki so za-ob brezobzirnem
^cijskih hord, gre v mi-
0 q' pa ni uničilo nem-
so uničili Rusi sami,
k obljubi, da rajši po-
Hjj ^pustošijo zemljo, kakor
redUa sovražnika.
tovarne, domačije,
'osj žetev, — vse to je .^tv-
jejo s svojim delom za svobodo in demokracijo v ameriških rudnikih, tovarnah in pisarnah.
Pomoč za hrabro borbo Rusije je postala tako nujna želja, da je postala akcija za to pomoč neizogibna. Danes plete tisočero žena gorke jopiče za rusko vojaštvo, tisoče in tisoče mož, žena in otrok prispeva danes svoje desetice za nakup zdravil in obvez za hrabro rusko armado, za požrtvovalno rusko ljudstvo. Več ladijskih tovorov teh potrebščin je že dospelo iz Zedinjenih držav v Rusijo, drugi so na potu ali pa bodo odposlani, čim bo dobrodelnost nas vseh to omogočila.
Jutri, v sredo večer bo v mestnem avditoriju velik ljudski shod za Rusko vojno pomoč, n^ katerem bodo govorili uvaže-vani in odlični govorniki, med njimi major Eliot, znani komentator in ameriški vojaški strokovnjak, bivši župan Blythin in tudi drugi.
Včeraj je stopila v veljavo vladna kontrola stanovanjskih najemnin, toda kljub temu prihaja mnogo pritožb, da hišni gospodarji še nadalje zahtevajo višjo najemnino od one, ki je prevladovala lanskega 1. julija.
Ta situacija je nastala kljub izjavi Urada za administracijo cen, ki je izjavil, da smejo najemniki avtomatično znižati najemnino na višino, ko je prevladovala 1. julija lanskega leta.
Alfred A. Benesch, direktor za okrajne najemninske zadeve, je opozoril na izjavo Leona Hendersona, administratorja cen, ki je'dejal:
"Nobenemu najemniku ni treba plačati višje najemnine od o-ne, ki jo je plačeval dne 1. julija, ako niso bila v njegovem stanovanju izvršena izza tistega časa znatna popravila ali izpre-membe. Nobenemu najemniku se ne more odpovedati stanovanja, ako noče plačati več kot je določena maksimalna najemnina."
1036 BOMBNIKOV NAD ESSENOM
Snoči je priletelo nad mesto Essen, kjer je koncentrirana nemška težka industrija Kruppovih arzenalov, 1036 angleških bombnikov, ki so vrgli na arzenale in nad ostalo mesto 6 milijonov funtov eksplozi\Tiih in užigalnih bomb.
To je bil zdaj v treh dneh že drugi silen napad angleške zračne sOe na Nemčijo. Angleži hpčejo v kali zadušiti vporabo nemškega orožja že tam, kjer se to o-rožje izdeluje. — Podrobnejše poročilo o tem gigantskem napadu bpmo objavili jutri.
Sedem U. M. W. localov se je ločilo od John L. Lewisa
Delavstvo je naveličano njegove diktature, njegovih bojev z ostalimi delavskimi voditelji in njegovega apizanja.
v MESTU COLOGNE JE BILO UBITIH OKOLI 20,000 OSEB
Tozadevna poročila je prejel list''New York Times" iz verodostojnih nevtralnih virov v Berlinu.
MEHIKA JE V VOJNI
27 nadaljnih ekseku-cij na Češkem
Predsednik Cantacho je snoči formalno podpisal vojno napoved, s katero se je Mehika pridružila ostalim 26 zavezniškim narodom. MEXICO City. — Mehiška vlada je danes napovedala osi-šču vojno, češ, dai' je to ' edino sredstvo, ki ji je preostalo, ker se osišče ne zmeni za mehiške proteste glede potapljanja me-: hiških ladij, niti se ne zmeni, da bi plačala zanje kakšno odškodnino.
Vojno napoved je nocoj formalno podpisal Manuel Ayila Camacho, predsednik mehiške republike.
S tem je vstopila druga največja latinsko - ameriška republika ob stran ostalih 26 zavezniških narodov, ki so v vojni z
Iz Londona se poroča, da je o^iščem^
bilo včeraj v Nemčiji aretira- Mehiška vlada je sklicala ar-nih v zvezi z napadom na ge- niadni generalni štab, nakar so stapovskega "rablja" Hey dri-) nenadoma pričele vreti na svo-
Aretacije v Nemčiji. — Med ^ustreljenimi Čehi je neka 74 let stara ženska, neki pisatelj in dva vseučiliška profesorja.
Borba med Lewisom in Mur-rayjem je dobila snoči svoj odmev v Clevelandu, ko je sedem voditeljev izmed petdesetih localov United Mine Workers organizacije odglasovalo, da se loči od U. M. W. ter apeliralo na I delavce, ki so zaposleni pri pU-nu, koku, kemikalijah in pri drugih opravilih, ki tvorijo to unijo, da store isto.
Na svoji seji v C. I. O. dvorani so izjavili svojo solidarnost s Philipom Murrayjem ter označili Johna L. Lewisa za "diktatorsko mašino", ki "si prizadeva porušiti ameriško demokracijo s pomočjo Hitlerjevih apizarjev."
Tozadevni rezultat seje sta objavila dva bivša U. M. W. predstavnika, ki sta bila vržena iz UMW, ker nista hotela plesati, kakor je Levirig godel. To sta Wendell Ringholtz, ki pe bil izključen meseca februarja, in Edward S. Voyson, ki je bil izključen v nedeljo.
Izjavila sta, da je bila enaka akcija podvzeta tudi v drugih mestih, kjer je Lewis odvzel lo-calom njih čarterje, ker so loca-li sprejeli resolucije, v katerih izjavljajo, da bodo podpirali vojna prizadevanja predsednika Roosevelta.
nemci pa pravijo, da je priletelo nad mesto samo nekaj nad 70 bombnikov, katerih bombe so ubile 139 oseb
LONDON, 1. junija. — An-j lovali pri teh napadih tudi ame-gleški radio je pozval danes, riški bombniki. "Mi bomo raz-nemško ljudstvo, naj "eliminira bijali brez prestanka po sovraž-Hitlerja," ako hoče izbegniti to-jniku, dokler ne bo zlomljena talni vojni in še hujšim zračnim! njegova vojaška moč," je re-
cha mnogo Nemcev, med njimi več katoličanov. Vsa zadeva je zelo tajinstvena in šušlja se, da je bil atentat "notranje delo," ki ga je ukazal izvršiti Heinrich Himmler, glavni načelnik ge-stapa, ker je bil ljubosumen na Heydricha, o katerem je domneval, da mu bo zrasel čez gla-
lopata mesto ječe
\e
®Vano s solzami v očeh, pritožbe na jeziku
ežM
pomišljal, da bi prej ^ škodo, kakor se no-'^ojak ne pomišlja, ko I ^ 3- položiti supremno žr-"^ati življenje za domovi-
W .'
•vil Je gledal, se čudil in je občudoval hra-^^Inega prebivalstva, ki Vsega početka pokaza-foj, ne poda, ter se divil • ^ ki

kri
je curkoma prelival
za osvoboditev svoje k ■
\ VI početka je ame-izjavila, da bo pod-
V	k . v njenem heroj-
proti skupnemu so-J'redsednik Roosevelt % k na kongres, naj do-vojne dobave na
V	j lend-lease zakona, če
"^^ngres tudi ugodil. Ta ^ .^°niožna akcija je kma-vqo ^ Vse plasti ameriškega 2a to akcijo so se za
H ^<^3'
■H . Je slavnih imen, kakor Vnjj^^P^osti državljani, ki se
Ker se drugi narodi tako človekoljubno zavzemajo za to pomoč, j^ menda odveč naglašati, da se moramo toliko bolj zavzeti in žrtvovati mi, Slovenci, ki smb člani velike slovanske družine, ki ji je Rusija mati. Naša iskrena želja je, da ne bi na tem shodu manjkal nihče, ki se zaveda svojega človeškega, slovanskega in svobodoljubnega čuta. Pojdimo na ta shod, ma-nifestirajmo svojo človečansko in slovansko zavednost in darujmo po svojih močeh za pomoč hrabri ruski armadi in ruskemu ljudstvu. Ne pozabimo, da bije Rusija danes svojo silno borbo na življenje in smrt ne samo zase, temveč za nas vse, za svobodo vsega sveta, kar priznavajo celo vsi najbolj konservativni Angleži in Ameri-kanci. Organizacije, društva, krožki in klubi, pridite na ta shod z vsem svojim članstvom. In — prispevajte po svojih močeh, da podpremo gigantsko borbo naših severnih ruskih bratov proti skupnemu sovragu — mednarodnemu nacizmu in fašizmu, ki bosta odpravila zadnje svoboščine človeštva, a-ko se ne naredi konec njunemu
vo.
Praški radio je snoči objavil eksekucijo nadaljnih 27 Cehov, med katerimi so bile štiri ženske. Med žrtvami, o katerih se ve, je bil tudi pisatelj Vladislav Vankura, neka 74 let stara ženska in dva univerzitetna profesorja.
Berlinski radio naznanja, da je bil v Sofiji ustreljen general Vladimir Zajnov, bivši bolgarski minister notranjih kadev, ki je bil spoznan za krivega vohunstva.
Berlinski radio dostavlja, da je bil ustreljeni general "orodje boljševizma," za katerega je deloval pod plaščem diplomatske imunosti.
je armadne in mornariške po stojanke mehiške kopne in pomorske čete.
Vojna napoved bo prihodnjo nedeljo javno prebrana mehiškemu ljudstvu, ki šteje 20 milijonov duš. Ob tej priliki bodo korakali župani vseh mehiških mest na čelu zastav in povork v mestne hiše, kjer bodo svečano prebrali vojno deJclaracijo.
OBČNI ZBOR IVANA CANKARJA
Dramski zbor "Ivan Cankar" bo imel letno sejo ali občni zbor v sredo, 3. junija, ob 8. uri zvečer, na odru Slovenskega narodnega doma. Prošeni so vsi člani, ki se zanimajo za dramatiko, da pridejo na to sejo, da bodo pomagali izpopolniti zborov odbor, v katerem se zahteva celo vrsto pridnih rok. Prečitano bo finančno poročilo tega leta in napravljen bo načrt za bodočo sezono.
Sodnik Frank S. Day je do volil Benu F. Sacharowomu, bivšemu odvetniku, da se sme pridružiti nekemu mornariškemu delavskemu bataljonu, mesto da bi šel v ječo.
Saicharow, ki stanuje na Cleveland Heights, se je priznal za krivega, da je izmamil iz Mrs. Claudine M. Klaus, stanujoče na Coit Roadu v East Clevelandu, $2,000, katere je potem zaigral.
Sodnik mu je rekel, da mu da na izbiro, ali gre v ječo ali pa se pridruži nekemu mornariškemu delavskemu bataljonu, ki je zaposlen z gradnjo raznih mornariških naprav. Nepošte^ni odvetnik je rekel, da je zadovoljen, zato bo dobil zdaj kramp in lopato, ki sta še vedno boljša od ječe.
napadom kakor it bil zadnji napad na mesto Cologne, ob kateri priliki so vrgli angleški bombniki na mesto 6,720,000 funtov bomb.	j
v 1500 letal nad Nemčijo Zdaj se doznava, da je bombardiralo mesto Cologne, Po-rurje in Porenje, 1,500 angleških bombnikov, s čemer se je pričela ogromna zračna ofenziva, katere smoter je, razbitje nemških tovarn, v katerih izdelujejo orožje, da more Nemčija nadaljevati vojno.
To je šele začetek Angleški vladni krogi izjavljajo, da je to šele začetek in da se namerava pos'lej vreči na Nemčijo vsako noč najmanj po 300 ton bomb. V Londonu že danes govore o bodočih zračnih napadih, v katerih bo sodelovalo 3,000 bombnikov, ki bodo Nemčijo 6,0Q0 ton
bomb.
Mesto še vedno gori
Mesto Cologne še vedno gori, kakor poročajo angleški letalci - izvidniki, ki so danes poleteli nazaj nad mesto. Mesto pa je še vedno zavito v stebre plamenov in v oblake dima, tako da je nemogoče posneti slike razdejanja, poročajo pilotje
General Henry H. Arnold, načelnih, ameriške zračne sile, je izjavil, da bodo poslej Bode-
kel general Arnold.
20,000 oseb ubitih, 54,000 ranjenih '
NEW YORK, 1. junija. — List "New York Times" je prejel od zanesljivih oseb v Berlinu privatna poročila, ki, naznanjajo, da je bilo v mestu Cologne, katerega so napadli angleški bombniki, ubitih okoli 20,000, ranjenih pa približno 54,000 oseb.
V mesto so bili poslani posebni odredi nemškega sanitetnega vojaštva, ki bodo pomagali mestnim oblastim v njihovem prizadevanju za preprečenje bolezni, ki se bodo gotovo pojavile v tem toplem vremenu.
Prebivalstvo beži iz mest
Prebivalstvo ostalih poren-skih mest se je pričelo v masah izseljevati, da izbegne usodi prebivalstva mesta Cologne, ker ,33 boji, da. bo njih mesta kmalu zadela enaka usoda.
Nacijske laži
Kako zelo nacisti laželo in varajo nemški narod, je razvidno iz poročil nemškega radia, ki sicer priznava veliko škodo, katero so povzročili angleški bombniki,, toda trdi, da je priletelo nad Cologne samo nekaj nad sedemdeset angleških bombnikov, katerih bOmbe so ubile 139 Oi
seb.
Ameriški bombniki napadli Burmo; Roosevelt zagotavlja Kitajski vso pomoč
Zavezniki so spravili na poyrsje dvoje pogreznjenih japonskih podmornic. — Ameriško orožje in druge potrebščine bodo našle svojo pot v Kitajsko, zagotavlja Roosevelt.
izvedle v štirih letih že četrti poizkus, da odpro železniško črto severno od Hankova.
AMERIŠKI JUNAK POGREŠAN
DETROIT, 1. junija. — Vojni department je nocoj obvestil Mrs. Arthur Wermuth, ženo a-meriškega kapetana, ki se je proslavil s svojim junaštvom v bojih na Bataanu, kjer je lastnoročno pobil nad sto Japoncev, da se omenjenega pogreša.
lu brez šuma udejstvu-' zverinskemu početju.
Pismo
Pismo od prijatelja vojaka i-mata v našem uradu Tony in Joe Arko. Pismo je bilo naslovljeno na 1012 E. 63 St.
Graduantinja
Nocoj bo iz John Carroll univerze graduirala Misg Antoinette Antončič in sicer je prvo dekle, ki je iz te univerze gradui-ralo v "Business Administration" tečaju. Miss Antončič je sestra poznanega Martina An-tončiča, ki je poslovodja St. Clair kopališča ter vodja slovenskega radio programa. Ona zasluži nad svojim uspehom tem večje priznanje, ker je vso šolo zgotovila ob večerih, kamor je pohajala skozi sedem let. Poleg tega je dovršila dve leti večerne višje šole. Miss Antončič je u-poslena pri šolskem odboru. — Čestitamo!
OPROŠČENE BOLNIČARKE
VICHR, 30. maja. — Štiri francoske bolničarke, ki so u-morile "iz usmiljenja" sedem neozdravljivih pacientov, so bile snoči spoznane za nekrive in oproščene. Omenjeni pacienti niso mogli zaradi svoje bolezni zbežati pred nemško invazijsko armado, ki je vdrla v Francijo pred dvema letoma, zato so jim dale omenjene bolničarke omamila, iz katerih se niso več prebudili.
JAPONCI PRIZNAVAJO GROZO
WASHINGTON, 29. maja. — Tukajšnji vladni krogi izjavljajo, da je japonski minister pravosodja Iwamuru priznal, da je nenadni ameriški polet nad To-kijem in ostalimi japonskimi mesti teroriziral japonsko ljudstvo in da se japonski vladni u-radniki boje, da se je radi tega poleta zelo znižala javna morala japonskega ljudstva.
WASHINGTON, 1. junija. — Mornariški department naznanja, da 90 težki anmeriški bombniki, katerih baza je v Indiji, izvedli troje uspešnih poletov nad japonskimi pozicijami na Burmi, pogreznili so en sovražni tanker ter poškodovali več ja-ponskh letal na letališčih.
Vsi ameriški bombniki so se srečno vrnili na svoje baze. Dvignjenje japonskih podmornic Zavezniški glavni štab v Avstraliji, torek, 2. junija. — Tri male japonske podmornice, ki so v nedeljo zvečer napadle pristanišče v Sydneyju, so bile uničene; dvoje razbitih podmornic so spravili na površino ter ju odvlekli v doke.
Sestrelitev devetih japonskih letal
Poročilo dalje naznanja, da je bilo nad Port Moresbyjem sestreljenih devet japonskih letal, in sicer sedem bombnikov in dvoje bojnih letal. Pri tem so izgubili zavezniki dvoje bojnih letal.
Japonsko prodiranje v Kitajsko CUNKING, 1. junija. — Japonske čete, ki so koncentrirane v kantonskem okrožju, so pričele prodirati od treh smeri proti južni Kitajski, s čemer so
Dočim se Kitajci trdovratno upirajo japonskemu prodiranju, se nadaljujejo boji v nadaljnih petih kitajskih provincah.
Zagotovilo ameriške pomoči
WASHINGTON, 1. junija. — Ameriška vlada je dala danes kitajskemu marš^u Čiangkajše-ku nova svečana zagotovila, da se bo dalo Kitajski vso pomoč, v prizadevanju, da se zvari Ze-dinjene države. Veliko Britanijo, Sovjetsko Rusijo in Kitajsko v en sam vojni in povojni blok.
Predsednik Roosevelt in državni tajnik Hull sta ponovno zagotovila kitajskemu poslaniku, da bo ameriško orožje našlo pot v Kitajsko.
Vile rojenice
Po 11. letih so se oglasile vile rojenice ter pustile pri družini Mr. in Mrs. Walter Stefan-čič, 3636 W. 107 St., krepkega sinčka, prvorojenčka. Materino dekliško ime je bilo Mary Zupan, oče je pa sin poznane Mrs. Milke Planine, 15810 Parkgrove Ave., ki je postala tako srečna stara mamica.
i

2. Jllllijt
K)]
UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI"
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
By Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta):
For One Year — (Za celo leto) ........................................................................:.............$6.50
For Half Year — (Za pol leta) ........................................................................................ 3.50
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ...................................................................................... 2.00
Opis dveh požganih vasi na Gorenjskem
(Iz knjige: Krajevni Leksikon Dravske banovine) Dražgoše so imele 444 prebivalcev in 88 hiš. Med gospodarji je bilo 40 posestnikov in 40
By Mail in Cleveland, Canada and Mexico:
(Po pošti V Clevelandu, Kanadi in Mehiki):
ifor One Year — (Za celo leto) ........................................-...........................................$7.50
For Half T^ar — (Za pol leta) ..................................................................................
For 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................................
4.00 2.25
Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države):
For One Year — (Za celo leto) .....................................................
For Half Year — (Za pol leta) ....................................................
Ijana. Župno cerkev sv. Lucije se prvič omenja leta 1535. Sedanja baročna stavba je, iz leta 1642-1647. Posebna znamenitost cerkve so štirje zlati oltarji iz
La+insko-ameriška ekspedicijska armada
kočarjev. Najemnika nobenega. 1658. To so najlepši umetnostni Spadale so v srez Škofja Loka,! spomeniki te vrste v Sloveniji, kjer je bilo tudi sresko sodišče! Marmornat podstavek oltarja je in davčna uprava. Do Loke je' iz 1. 1934. Iz selške prafare se 22 kilometrov daleč. Žandarme-1 je izločila kot župnijski vikari-rijska postaja, zdravstveni oko-1 jat 1. 1^56. Matične knjige seliš, finančna kontrola, pošta, te-
....................$8.00
..................... 4.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
gajo nazaj do leta 1757.
V Jelenščah se je rodil 1. 1857 Luka Jelene, organizator uči-
lefon in telegraf v Železnikih, do kamor je 9 kilometrov. Do železniške postaje v Škof ji Loki, | tel jstva, publicist in državni poki je najbližja, je 25 kilome- slanec na Dunaju.
trov. Šola in župnija sta bili v	» « *
104
VELIKA RAZLIKA TEKOM LETA DNI
Major George F. Eliot, znani ameriški komentator in,vojaški strokovnjak, piše:
Dan 30. maj 1941 je bil črn Spomiriski dan,
Angleži bo se umikali s Krete. Grčija in Jugoslavija sta bili zavojevani po Nemčiji, dočim je postala Bolgarija privesek Nemčije. Nemčija je bila supremna in zmagovita na evropskem kontinentu. Imela je samo še enega glavnega sovražnika: skupino narodov angleškega imperija.
ZaTojevanje vzhodne Afrike je bilo že tako rekoč izvršeno. Angleške čete so stale pred spopadom s francoskimi četami v Siriji. Revolta v Iraku je bila pravkar končana. Meseca maja je bil izvršen grozen osem dni trajajoč zračni napad na Liverpool in eden najhujših zračnih napadov na London. Hitler in Mussolini sta bila na potu k sestanku na Brennerju, kjer je bil po vsej priliki določen napad na Rusijo. Svet pa se je še vedno bal povečanega rusko-nemškega sodelovanja.
Na letošnji Spominski dan pa stoji napram Nemčiji mogočna alijanca. Dve najsilnejši državi sveta—Ameiika in Sovjetska Unija—sta se pridružili Veliki Britaniji, in ogromna Kitajska je prav tako sovražnica Nemčije. Nemčija pa je od svoje strani pridobila samo aktivno zavezništvo Japonske, obubožane po svoji pet let trajajoči vojni s Kitajsko in zmožno samo enega samega velikega sunka, ki pa je že pričel izgubljati na svoji sili.
To je na vsak način velika in čudovita izprememba izza lanskega leta, ki ji ne morejo škodovati začasne japonske zmage, do katerih ji je pripomogla izdaja na Daljnem vzhodu.
So pa še druge izpremembe in stvari, ki so vredne omembe, predvsem legenda ,o nemški nepremagljivosti, ki je bila še leta 1941 tako globoko zakoreninjena v možganih ljudstev, in ki je bila postavljena na laž ha ruskih stepah. Nemški fir ar je dal svojemu ljudstvu obljubo zmage, katere obljube pa še ni izpolnil.
Dalje, ameriška produkcija je dosegla perfektnost in danes je na pohodu združena in ujedinjena Amerika. Ozrite se nazaj na lanski mesec maj, ponjislite, kakšna razdvojenost je vladala tedaj med ameriškim ljudstvom, in dvignite srce.	*
Dalje: angleški otok je bil lanskega maja samo tarča nemških letalskih bomb. Danes pa je ta otok glavna ofenzivna baza silne in še vedno rastoče zračne sile, ki je že postala nesporna gospodarica ozračja nad zapadno Evropo, kjer bombardira svoje tarče kakor se ji poljubi: od Turina do Luebeck^, od Rostpcka do Augsburga, od Manheima do Plzna.
Naša glavna sedanja težkoča je v transportaciji. Mi imamo udarno in borbeno moč, katere pa ne moremo v polni meri vporabiti, ker je ne moremo spraviti tja, kjer jo najbolj potrebujemo. Mi potrebujemo več ladij in boljšo zaščito zanje, ako hočemo doseči v najkrajšem, času največji uspeh.
SPOROČILO JUGOSLOVANSKE VLADE
Jugoslovanska vlada sporoča po londonskem radiju jugoslovanskemu narodu sledeče: «
Prvič: Jugoslovanski vojni minister, general Draža Mihajlovič je pooblaščen, da on sam in vsi njegovi pred-
kraju samem.
Šola je bila ustanovljena leta 1894. Imela je,dva oddelka. Kulturne organizacije so bile naslednje: Sokol Kraljevine Jugoslavije, Katoliško prosvetno društvo. Bralno društvo. Gledališki oder.
Nadmorska višina pri cerkvi 853 metrov. Vas je ležala v prisojnih policah pod Jelovico, ki se konča nad Selško dolino s strmim, odsekanim robom. Kot-lič za Dražgoško gofo je visok 1410 metrov. Vas je bila postavljena tik pod gozdnat rob, vzdolž občinske ceste, ki se na treh mestih spušča v dolino proti Češnjici, kamor je 5 km do banovinske ceste.
Rašica je imela 99 prebivalcev in 19 hiš. Bilo je 14 posestnikov, 2 kočarja in dva najemnika. Vas je spadala pod srez Kamnik, kjer je bilo tudi sodišče in davčna uprava. Do Kamnika je 12-15 kilometrov. Žan-darmerijska stanica in župnija Mengeš ..do4camor je 6 kilome-I trov. Zdravstveni okoliš in fi-I nančna kontrola Domžale, 8 kilometrov. Najbližja železniška postaja v Trzinu, 6 km. Pošta, telefon in telegraf v Št. Vidu, do kamor je samo 4 kilometrov. Šola je bila v Šmartnem I pod Šmarno goro, 3 km. Nad-I morska višina znaša 425 me-
I
I trov.




U redtlikoVd
poŠta
iens'T'ifiad; tail:

fes

Na levi je Hugo Fernandez Atuccio, profesor v Urugvaju in direktor gibanja za svobodo sveta v Južni Ameriki, poleg njega pa je Alvarez del Vayo, bivši minister zunanjih zadev španske republike. Oba zagovarjata sodelovanje južnoameriških armad v vojni proti osišpu.
Zahvala
Dramski zbor "Ivan se lepo zahvaljuje iiW mladinskemu pevskemu "Slavčki", za nam _ troške kostume, s kate ^ ^ Port
mo smeli razpolagati P volji, kot nam je j[[s lijoc blagajničarka in arhiva'^
Anna Cirnski. Ako P&
zopet oživi — kar bi ^ ')e 1) — se je njim, kakor " ^ ; y gim mladinskim zborom kostumi vedno na razp®
je bila njih želja in t#
j čemo ravnati. Hvala jkazano zaupanje.
Selišče se je deliko v dve večji skupini: Dražgoše pri cerkvi, tik pod farno cerkvijo s seniki, ki so segali 4 km daleč na zapad pod pečine Dražgoške gore. Druga skupina je bila Dražgoše na pečeh, 10 minut vzhodno od cerkve. Blizu tam je stal zase zaselek Jeienšče. Preko potoka Cešnjice je bila samotna Novakova kmetija.
Rašica je bila slikovita gru-časta vas na prisojni planjavi v zavetju apniških strmin vrha Rašice (641 metrov visok.) Iz škrilastega sveta se zbira vo-
NOVA PWEDITEV I
Sedaj se vrši nova porazredi-tev (reklasifikacija) vseh ino-zemcev, da li imajo prvi papir ali ne, za svrhe vojaškega nabora, in to vsled novih regulacij, ki so stopile v veljavo dne 16. marca.
Poprej so bili inOzemci avtomatično postavljeni v razred: Class IV-C. V bodočnosti bodo pa klasificirani brez ozira na svojo narodno pripadnost, marveč na isti način kakor ameriški državljani. Nove regulacije se tičejo sovražnih inozemcev ravno tako, kakor inozemcev, ki so državljani ali podaniki sovoj-
cbvje vfh^mškipotak	sJi nevkralnO. dežd.
a neinaseljeru) (ioliiicL ISoncni	napriavlja ni-
travniki, srednje plodne njive, | ^^ka razlika med inozemci, ki razsežni gozdi, spodaj jelovina s praprotnicami, zgoraj pretežno listavci. Dobro gojeni sadni vrtovi so qbkrožali vas. Bilo je
Prebivalci so bili sprva vsi poljedelci, pozneje so prevzeli gozdno delo in lesno obrt; gozdni delavci, ogljarji, vozniki, in sodarji. Gozd povečini pripada zunanjim posestnikom in verskemu skladu, vaščanom manj-
I mnogo starinskih domov.
Nova občinska cesta na bano-vinsko v Srednje Gameljne, dobre pol ure, odvaja promet bolj v Šmartno pod šmarno goro in na Črnuče. Prej je bila bolj navadna vozna pot v Trzin, kamor
še parcele in pašniki ter senože- se je prišlo v eni uri in pol. ^	i Vas je izvažala mleko, sadje.
Električna napeljava je pri-' živino. Bila je priljubljena
hajala iz Rudna. Žična tovorna vzpenjača je vodila ha planoto. , Okrog vasi so prvotno kmetje, pozneje rudar ji, kopali želez-
izletjia točka spomladi, in jeseni, posebno pa pozimi za smučanje. Tudi samo radi lepega razgleda in dobre gostilne so pri-
ma j a 1942, razun ako je bilo njih bivanje podaljšano v smislu predpisov, ki se nanašajo na to stvar; in (d) inozemci, ki so po 16. februarju 1942 zakonito vstopili v Združene države, ali le za začasno bivanje in ki odpotujejo tekom treh mesecev po vstopu, razun ako je bilo njihovo bivanje podaljšano v smislu predpisov, ki se nanašajo na to stvar.
Značaj dežel sedaj v vojni, kot je bil označen za svrho nabornega sistema, navaja le Nemško, Italijo in Japonsko kot so* vražne dežele. Bolgarska, Madžarska, Rumunska in 35 drugih dežel je označenih kot "nevtralnih." Sovojskujoče dežele' so: Združena kraljevina Velike Britanije in Severne Irske, Britanski domini j i preko morij, Indija, Zveza Sovjetskih Socijalis-tičnih Republik, Kitajska, Avstralija, Belgija, Canada, Costarica, Cuba, čehoslovakija. Dominikanska republika, E1 Salvador, Grška, Guatemala, Haiti, Honduras, Luksembur-ška. Nizozemska, Nova Zelandija, Nicaragua, Norveška, Panama, Poljska, Unija Južne Afrike in Jugoslavija. — (Common Council)
350-le+nica srnr^' ^ ja Dalmatin«
! .viri
Pred 350 leti je um" ^ med prvih oblikovalce?^ skega književnega Dalmatin, ki je nadajj to delo Primoža stno leto Jurija Da natančno ugotovljeno-je okrog leta Vzgojen je bil v prot® ^ duhu. Latinske šole ^ val v Nemčiji v Ba pri Tubingenu. Na ? v Tubingenu je posta
. , T.iUDT Službo pridigarja v w w
prevzel leta 1572,	Hjj
od leta 1575 do 1-
no rudo za plavže v Železnikih, hajali turisti v vas.
Ostanki rovov so deloma še vid-	Rašice je kraški in po-
ni v Lajškem vrhu, Trogovcu in f'^sel. Na Dobeno vodi markira-
Jelenščah. Kraj je pripraven za	^ apniški r^bri nad vas-
jo, desno od pečine "Bela peč,"
planinsko letovišče in zdravili šče. Tu je bilo izhodišče za ture
sta dve podzemski jami, Šit in
v Jelovico in dalje na Sotesko | Zidanica
(3 ure) in Bled, kamor je iz Rpvtarice, oziroma iz Selške planine, okoli 4 ure. Dalje na Ratitovec do Krekove koče (1682 metrov visoko) tri ure in pol. Na Podnart in Kropo 3 do ^ ure.
V Dražgošah so našli sledove 1 taroslovenske naselbine. Vas je
■ V X asi je podružnična cerkev s. Križa znana od leta 1526 iz seznama cerkvenih dragocenosti. Prezidali so cerkev v 17. in 18. stoletju in zelo zabrisali njene gotske oblike. Prostor v cerkvi je skromen, tako tudi njena notranja oprava, ki je v baročnem slogu. Srednji zvon pa ^pa-
1 ;ta 1921 spadala pod župan-1 da med najlepše izdejke v slo-Stvo na Rudnem in je štela pri j gu rokoko. Vlit je bil v letu Cerkvi 9, na Pečeh 9, na Jelen-11778. Cerkev je ležala skrita Š5ah dve kmetiji. Vse tri so med hišami.
1931 združili v eno vas.
župnija Dražgoše je spadala
Leta 1937 je vas flašica prešla v občino Tacen v Ijubljan-
V dekanijo Loka v škofijo Ljub-1 skem srezu.
generala Mihajloviča jih plačajo s svojim življenjem. Bodite previdni. Molčite in delajte.
Tretjič: Odločilni trenotek se bliža. Vsi Srbi, Hrvati in Slovenci naj razvijejo svoje organizacije po vaseh, Ltuvniki, poveljniki in opolnomočenci sinejo na vsem	občinah do popolnosti. Te organizacije naj bodo
ozemlju Jugos avije zbirati denar, hrano in vse ostale po-|y zvezi z zakonitimi predstavniki jugoslovanskih oblasti, trebrčine za priznanice in potrdila, ki jih bo po vojni ji)^ je postavil general Mihajlovič. Ne prenaglite se. Ne
Zadnji pripovedovalec pravljic
plačala država.
Vsi Si bi, Hrvati in Slovenci naj poslušajo klic trpeč:
začenjajte prezgodaj z delovanjem, v velikem obsegu, ker boste s tem izzvali samo repreaalije in velike žrtve. Po-
in krvaveče domovine in povsod pomagajo generalu Draži čakajte urp, ko bomo vsi kot en sam vstali proti sovražni Mihajloviču in njegovim junaškim bqrcem, ki se borijo za j kom in narodnim izdajalcem na vsem ozemlju Jugoslavi-svobodo našega naroda in za vstajenje Jugoslavije. j je. Počakajte na znak poveljnika Draže Mihajloviča.
Drugič: General Mihajlovič in mi tu v Londonu I četrtič; Mohamedansko prebivalstvo v Bosni je pri-prosimo vse Srbe, Hrvate in Slovence, naj čim več delajo' jelo dva jugoslovanska podčastnika, ki sta se s padali in čim manj govore, kajti sovražnik ima povspd ušesa in spustila in ju predalo sovražniku. To je bila izdaja. Naj iua!. !l'/"j iz\ o iz govorjenja lahkomiselnih ljudi. Take no-1 naši biatje mohamedanci ne pozabijo, da so njihovi naj-vic poa m izkoristi in stotine častnikov in vqjakov vojske! večji sovražniki Nenici, Italijani in vstaši.
imajo prvi papir, in onimi, ki ga nimajo.
Potem, ko je bila izvedena nova klasifikacija, oziroma po prvotni klasifikaciji, kar je naloga lokalnih nabornih odborov toliko za državljane, kolikor za inozemce, se od inozemcev zahteva, naj izpolnijo posebno tiskovino. Ta tiskovina, ki gre pod imenom Form 304, ko bo izpolnjena, podaja življenjepis in izjavo vsakega p o s a meznega inozcmca. To se predloži vojaški oblasti, ki določi, da-li je dotični inozemec tak, da ga morejo sprejeti v vojsko ali ne.
Ako je vojaška oblast mnenja,
da bi moral biti pozvan v vojsko, se mora prijaviti za vojaško službo, čim njegov lokalni naborni odbor pride do njegove številke. Ako ga vojaška oblast ne smatra za sprejemljivega, bo postavljen nazaj v razred IV-C.
Inozemci, ki so državljani oziroma podaniki nevtralnih dežel,
da-li imajo prvi papir ali ne,
imajo pravico zahtevati oprostitev od vojaške službe z ameriškimi silami. Da to Mori, mora inozemec vložiti prošnjo, ki se naziVa Form 301, pri lokalnem nabornem odboru (draft board). Vsi inozemci nevtralnih dežel bi morali pa znati, da, ako zahtevajo oprostitev kot nev-tralci, so kasneje za vedno izključeni od ameriškega državljanstva.
Inozemci, ki so državljani oziroma podaniki sovražnih ali so-vojskujočih dežel, so podvrženi različnemu postopanju in, pred vsem, ne morejo biti oproščeni od vojaške službe v vojski Združenih držav, ako zahtevajo tako oprostitev na tiskovini Form 301.
Nekaj malo inozemcev v tej ^ britvicami, milom in jer deželi, ki niti nimajo služiti v j	čevlje
vojski, niti se nimajo registrira-'
ti, spada v sledeče štiri razrede:
(a) nekateri zastopniki, uradniki in nastavljene! tujih vlad in:
njihovi sinovi; (b) inozpmci, ki so člani in v aktivni službi obo-|
roženih sil sovojskujoče ali nev-'
tralne dežele; (c) inozemci, ki pred dnem 16. februarja 1942 so '
bili zakonito pripuščtMii v Združene države za začasno bivanje'
in ki odpotujejo pred dnem 16.
čas
)b
hkratu še pridigar Leta 1581 je bil komisije za pregled ga sv. pisma. V letih 1584 se je mudil v ^
zaradi tiskanja slove sma. Od leta 1585 J® v. škocijanu pri Tui"3®! je 31. avgusta leta 1'
Ijani.
Dalmatin je zaČel slovenskem jeziku živel v Tubingenu, Trubarjevo izpodbudo_^^ ^
slovenske protestants ne pesmi iry prevaja pismo. Dalmatinovo ^
ima posebno vredno®^ ^
k
to, ker je bil DalW&^'^
Še pred leti si lahko skoraj po vseh mestih in vaseh Turčije opazoval slikovite postave, ki so romale od kraja do kraja in se s pripovedovanjem pravljic v kavarnah in gostilnah precej dobro preživljale.
Ti pravljičarji so postali žrtev moderne tehnike, radio jim je temeljito pokvaril posle. — Sprva se niso hoteli brez odpora vdati temu "hudičevemu izumu", združili so se v zvezo, ki je skušala pripraviti oblasti do fega, da bi v njihov prilog obdavčile vse javne lokale, ki hočejo zabavati občinstvo z radijskimi prenosi.
Oblasti pa niso pregovorili in tako je oklenkavalotpravljičar-ju za pravljičarjem. Sedaj je, kakor poroča turški tisk, svoj poklic obesil, na klin še zadnji potujoči pripovedovalec pravljic. ]\Iož sicer še potuje od kraja do kraja, toda ne v romantični družbi vil, hudobnih duhov in drugih pravljičnih postav, temveč zelo banalno kot kroš-
nejši protestantski	^
pisec ter je izvrstno slovenščino.
Tako je postala ggl va osnova razvijajo''® gg ^ ževne slovenščine,
min jamo 350-letniP® .
obleW«;, ;reta
ve smrti kot
na ne sme biti prez . je

A
Ves razburjen je oče v čakalnici P'
javnosti. Jurij	to
zen Trubarja naš ^ (j, nejši prosvetni dobe slovenskega življenja.	^
NABOJNI ZAMAŠ^j Ž
BEZENSKIH
Angleški minister bo je naslovil na ske poziv, naj bi P*^^ , svoji strani, da bi 8^ . nje papirja za naboj"®^^ jSl ublažilo. Ce ni druga'',^ blastem dado na ,
kar svoja ljubezenska
optimist^
ItffA
Nenadno so se vstopila je sestra s Srečni oče je vzklikni be:
"Med moderno pa res ni! Sedaj si kar izbirafno!"

DEKLETA IN ŽENE ,^
Nc odlašajte! Narofitč iji fjuj
STERLING suknjo za bpdočo zimo
CALL" in to direktno iz tovarne SEI).\4	'
še dobro ^blago po njzkih cenah, /a dobro pošteno postrežbo se vam prlporoč^jm
BENNO B. LE
1034 Addison Rd. ENd. 3426
i!

fiNja, 1942.

stran 3.
fOKTUGALSKA - OTOK MIRU SREDI VIHARJEV
Zla+o na podmornici
Ugasnili požari španske pijanske vojske, je postal l^^jski polotok najbolj mi-del Evrope. Dvojni ju-'' Ju je Portugalska slo-obhajala, naj bosta v spo-® ^Gljke preteklosti naroda in '"spomin, da ima ta država ^ % tudi dva milijona kva-'kilometrov kolonij, kjer ■ ®ilijon,ov ljudi.
^"'^igalska je prav za prav (ležela, ki ima komaj 7' -	prebivalcev *i meri
^ kvadratnih kilometrov. ^ .J je tako rekoč slučajno » pila za čas prva pojnorska Evropi, nato pa je bilai
•	j pozabljena evropska dr-1
*	pa se spet trudi, da
lašla ^ držav;
\ svoje mesto med veli-
'ami.
kolonije, zlasti dve naj-•Jši; Angola v Atlantskem ® Mozambik ob Indij-°ceanu v Afriki, kakor ^kaj kolonij v Aziji, na-
t'' k Damao v In-J!^ acao v Indiji, pričajo o politični tradiciji Portu-kot----------- .-----
' "blasti.
pomorske >n trgov-
Ig
je značilno dina-tvorba. Medtem ko so J Vsi drugi evropski naro-izšli iz plemenskega . va, nakar je šele sledila pod enim vladarjem, Portugalska to pot majhne kneževine je ' ftarod. Prav do 12. sto-bil kos zemlje ob At-oceanu, ki so mu Rim-l^^kli Lusitanija — in Lu-Ibf ^ 3^ še zdaj slikovito ime t ®ga Portugalca — le del 1: ®jskega polotoka, ki ni bil u', ^iti še zedinjen, saj so v rokah Mavri, na se-so vladali krščanski knezi. Tri krščanske Navara, Aragon in 'ja so bile začasno združe-^Gzlom kraljev Fernanda K -Alfonza VI. Francoski
j/ Si"of Henrik Burgundski '"ifl Kapetingov, se je o-^ I, i,f hčerko kralja Alfonza dobila za doto zemljo a%a Minho in Duero, z Porto, ki se je prosla-. ' Portskim vinom" in dala / k Portugalski. Henrikov ' ■^'fonz

je nato razširil ob-
j % na jug, zasedel je ki je odtlej glavno mp-^ Ij^jf^'^^Salske, pobil je m^ver-ustanovil je vojaški ^icai ^'^likovanje Avis in je ^ ^ Laniegu velik državni imenovan, kjer je ustavo. Tako je
Krištof Kolumb in Vasco de Gama
Zaradi ugodne lege ob Atlantskem oceanu je postala Portugalska v 15. stoletju izhodišče za razna odkritja ob afriški obali, ki jih je zlasti pospeševal, Henrik "Pomorščak" in ki so bila leta 1498, šest let po odkritju Amerike, kronana po Vascu de Gamu, ki je kot prvi po pomorski poti priplul v Indijo, ki jo je Kolumb zaman iskal v Antiljskem morju.
Odkritja Vasca de Gama so spremenila Portugalsko v prvo pcynorsko silo Evrope. Obale Afrike, Arabske, Indije, Mala-ke do južne Kitajske, dalje Brazilija so bile v njenih rokah in so dale trgovski monopol za mnoge dragocene dobrine. To stanje velesile Portugalske pa se je na mah končalo, ko je 1. 1578 mladi kralj Sebastijan v neki bitki v Maroku izginil brez sledu. Ker ni zapustil nobenih otrok, so se začeli spori za prestol, ki jih je španski kralj Filip II., kot močnejši, končal sebi v prid. Portugalska je kot samostojna država za 60 let izginila z zemljevida. Špansko nadvlado je pa prebivalstvo občutilo kot hudo breme in so bile večkrat prekucije. Slednjič se je 1. 1640 uprl ves narod, ki si je izbral pravilnega prestolonaslednika, vojvodo Braganške-ga, kot Joa IV. za kralja. Med špansko nadvlado je Portugalska izgubila veliko kolonij. Tudi obnova njene samostojnosti, ki so jo kot 300 letnico skupno obhajali z 800 letnico obstoja, ji ni vrnila njene nekdanje državne veličine.
Dvig Portugalske
Tako je zgodovina Portugalske skozi več stoletij zgodovina propadanja. V 19. stoletju in v začetku 20. stoletja so bile večne revolucije, državljanske vojne in prekucije vseh vrst. Leta 1910 so prepodili kralja Manue-la in so razglasili republiko. Vendar je zdaj 16 let nemoten mir v državi, ki je bila dotlej znana kot ognjišče nemirov. Leta 1926 je general Gomez da Gosta, slično kot čez 10 let nato general Franco v Španiji, po kratkih pouličnih bojih razglasil diktaturo in čez nekaj časa je postal general Carmona državni predsednik, kar je še zdaj.
Š
#
Angležinje v vojaški službi
l^a sliki vidimo mlade Angležinje, ki so izvežbme za streljanje z antiletalskimi topovi.
Nevarno delo
Prve dni po napadu na Pearl Harbor se je pritihotapila v Manilo ameriška podmornica, ki je pripeljala tja naboje za ameriške topove, od tam pa je odpeljala prav pred nosom Japoncev filipinski zlati zaklad. Na sliki je videti prizor, kako ameriški mornarji izkrcavajo zlato v nekem ameriškem pristanišču.


obh
leto ustanovitve Potki je torej predlan-ajala 800 letnico ob-
VICTORY BUY
UNITED STATES
.WAR
BONDS
AND
STAMPS
Pravi diktator pa že dolgo ni več general, ki je le za zunanji videz, marveč mož, ki se ni prav nič udeleževal prekucije in ki so si ga šli generali iskat kot strokovnjaka, bil je še rolad profe-
sor univerze Coimbra, namreč dr. Antonio Aliveira Salazar.
Prvi propagandni minister
Salazar se je izkazal kot odličen finančni genij. Opravil je izredno umetnino, namreč to, da je uredil portugalske finance, ki so bile zmeraj narobe. Po njegovem prizadevanju je Portugalska plačala 3 milijarde es-kudov dolga in ima še prebitek. Salazar je postal kmalu prva oseba v državi. Dal je vladi stanovsko ustavo in je bil prvi diktator, ki je ustanovil propagando žk državno politiko. Štiri leta prej, preden je dr. Goebbels v Nemčiji prevzel svoje ministrstvo za propagando, je v Lizboni Salazarjev zaupnik, bivši lirični pesnik—Antonio Ferro,— ustanovil v Lizboni prvo ministrstvo za propagando. Gorska železnica pelje strmo navzgor na grič, kjer je njegovo moderno ministrstvo. Odondod je prekrasen razgled na Lizbono in pristanišče, kjer so nove oklop-ne križarke, ki jih je dala nova vlada zgraditi v mislih na nekdanjo pomorsko oblast Portugalske. Notranjost ministrstva !je čim najbolj moderno oprem-lljena, ondi so radijski aparati, i kinopredstave in predvsem veliki plastični zemljevidi, ki hočejo zlasti še povedati, da ima Portugalska tudi kolonije in da ni najmanjša oblast v Evropi.
"Portugalska ni majhna država," je bilo prvo propagandno geslo, ki si ga je izmislil
spretni minister Antonio Ferro. In odtlej se taka gesla širijo med ljudstvom, fotografije krožijo okoli in celo davne ljudske balade "Fados" so za to, da opevajo slavo "nove države."
Tudi v inozemstvu nabira Portugalska pristaše za svoj novi režim. Tako so tudi predlanske jubilejne slovesnosti prav tako uporabljali v smislu širokopo-tezne propagande. Ob tej priliki so razdelili umetniške in književne nagrade in prvo, tako zva-no Camoensovo (po največjem portugalskem pesniku Camoen-su) nagrado je dobil angl. pisatelj John Gibbons.
300 letna zveza •
Že od začetka 18. stoletja je Portugalska trdno zvezana z Anglijo, ki ni bila navzlic revolucijam in prekucijam nikoli prekinjena. Nasprotno je postajala zmeraj bolj trdna zlasti še zaradi gospodarskih zvez. Ta I razvoj se je začel 1. 1702 s tako zvano pogodbo Methuen, po kateri je Anglija dajala Portugalski tekstilije, ta pa Angliji portugalsko vino. Glede na svoje bogate kolonije pa se Portugalska zaveda, da se more zanesti le na pomoč. Anglije.
Vojna med Japonsko na eni strani ter Sev. Ameriko in Anglijo na- drugi, pa je nekako razmajala tudi to mirno državo. Japonci so namreč vdrli v portugalski del otoka Timor in Portugalska mora pošiljati tja svoje čete, da ubrani še nadalj-ni pohod japonskih čet.

Rusi pregledujejo letala
Jugoslovanski četniki pošiljajo pozdrave Stalinu
Na sliki vidimo delavca, ki vrta na visoki pečini luknjo za dinamtiranje. Slika je bila posneta pri Shasta jezu v Kaliforniji.
Petrolej v Rusiji
Francoski listi prinašajo vest, da so v bivši samarski guberni-ji v porečju Volge našli petrolej ska ležišča, ki so prav tako velika kakor ona v okrožju Ba-kuja na Kavkazu. Že tisti vrelci, ki so do zdaj v tem ozemlju postavljeni v obrat, dajejo letno nad dva milijona ton nafte. Še leta. 1940 so zgradili 320 km dolgo železnico, ki je. vezala glavno mesto Bugulmi $ Severno ležečim mestom Kazanom (istotako na Volgi), da^ so pe-trolejsko ozemlje zvezali med seboj z železnico.
O tej stvari objavljajo ame
Angora, 15.	(TCN) —
Dne 1. maja je generalni štab ! jugoslovanske četniške vojske prejel mnoge čestitke iz notranjosti, ki so bile poslane Stalinu, rdeči vojski in generalnemu štabu samemu.
I V svojih čestitkah se četniki I in dobrovoljci" zaklinjajo, da se bodo borili do končnega uničenja fašističnih in nacijskih zati-ralcev.
, Generalni štab je y imenu . \ '
Na sliki je skupina ruskih. vojske poslal čestitke Stahnu,
častnikov, ki pregledujejo ame- narodom Sovjetske Unije in nji-
riška letala v Fort Beningu, Ga. ^hovi junaški Rdeči Vojski.
V ospredju sta major Pavel Ba-1	' -
rajev in polkovnik Pavel F. Ber j Ameriški radio o Jugoslaviji
rezin.	-d ^ xy
Burnet Hershey:
sko repubUko, ki ima svoje sre-| Vojaki generala Draža Mi-dišče v Orenburgu. Geografično: ^ajlovica so porušili glavno žeje to ozemlje znano pod imenom; l^^niško progo v Srbiji. Za po-kotl^e reke Uhta in so nafto i pi'S'Vilo bo potrebnih najmanj zasledili tam ž: leta 1772 in je deset dni. Nihče ne more zam-tudi nekaj zajeli in čistili —; kati, da je vojna v Jugoslaviji prvič v Evropi! Zarach znane I velikega splošnega pomena.
nsK mabdij	W # vlmUnu
SoTieU&a RumU^ ki je glede	Undskm gomv^muita.
pndobrwwija zkita na drugen|kam reke Vo%e od K^wana do
^	\ 4- VI Tn ^ rt	'I "1 1 I •»" n fv	/%
mestu na svetu, je glede i^te na prvem mestu, zakaj niti se-
TH^T LITTLE CAMInter-naMCarkouCo.,«.Y.—By B. LmK^j
^nvest
IN VICTORY I
can take the War to & if we back them up with gtaifo tanks and guns! But
money I ^
intS Of ,9^'' Government to put the kii'etg into the hands of our l|C	purchasing War Sav-
and Stamps. And re-j? • • . just one Bond can't "^xia any more than just bi„ • takes millions of Aiper-fi Sta,^"^S War Savings Bonds every pay day!
$18.75 and up... you b»ck one-third 25^ y 10 years! Stamps cost f "d up... soon total T. Of a Bond if bought regu-
boys on the fighting Sg^f'^Gver they may be! Buy ^Ptv Bonds as an invest-yourself and your country.

YES SI(3, HENRY, THAT WAS THE' PSVCHOLOaiC A MC7MEMT FOR ME TO HofiM (N.—
1 6ot (mto -Trie 6ame For -TriE LAST: HAl «= hour O'F play akijj WALKS AWAY 'JO(TH h
UlCB HBAUTHY
YEA Bo I WSS ME, ISRAN'MA .
YES,TOO B(s GriFF, I'M OFFA You "For LIFE.
I HAt> All The MOMEY until 3or irfTO the
(SAME • —
Goots NieHr!
I HOPE? You CHOKE

verna Amerika, niti Romunija, niti Irak in Perzija ne prekašata v tem oziru Sovjetske Rusije. Največje ležišče je okoli Baku-ja, od koder se pretaka nafta v ceveh v Batum na Črnem morju. Medtem ko se odtod izvaža ruska nafta po morju v druge dežele, .pa je lega bakuškega pe troleja za Sovjetsko Rusijo samo neugodna, ker je zelo oddaljena in znaša na primer razdalja do Moskve celih 1800 km zračne črte.
Ker "Sovjetija sama zaradi motorizacije porabi čedalje več petroleja, je razumljivo, da iščejo nove petrolejske vrelce. V ce-loti cenijo ameriški strokovnja-Id, da ima Sovjetija okoli 6, in pol milijarde ton te tekočine, ki | pa se komaj po eni tretjini iz-1 rablja. .	j
V	Združenih državah Severne Amerike je petroleja vsega skupaj le 1.8 milijard ton. Toda v Ameriki so leta 1937 vsega skupaj pridobili 173 milijonov ton, medtem ko jih Sovjetska Rusija v istem času ni več ko 31 milijonov. Tudi vrtajo v Ameriki tla za pridobivanje petroleja dvakrat hitreje nego v Sovjetski Rusiji.
V	zadnjem času so se lotili vrtanja za petrolejem na za-padnem pobočju Urala v srednjem porečju Volge, kjer se razprostira bivši samarski okraj. I Ta ležišča se prostirajo še <)alje j proti južnemu Uralu v baškir- |
Astrahana. Tukaj se bodo postavile nove naprave za vrtanje petrolejskih vrelcev, ki ležijo do 900 metrov globoko. Bovjeti 'so sklenili, da izdajo v ta namen dve milijardi rubljev in računajo, da bo produkcija vsako lejto znašala 7 milijonov ton in sicer* v kratkem času. To bi bilo prav toliko kolikor se petroleja pridobiva v Bakuju. Tako bo vsa Rusija zadostno preskrbljena z nafto in je bo o§talo zadosti tudi za izvoz.
Za sedaj pa je izvož izključen, ker ga rabi sama veliko za svojo avijacijo in motorizirane i edimce.	1
^Scratchiris;
takratne ruske nemarnosti pat	^
je niso znali prav in zadostno!	JV m m m
izrabljati. Carska Rusija je med j _ _	,
svetovno vojno vrtala tamkajEllSlKOpifft'VllQSti
85 metrov globoko. Šovjeti so j ___
se potem trudili po vojni, dokler niso pred šestimi leti dosegli pridobitve 1.5 milijona ton.
Računajo, da bo leta 1942 že na razpolago 4 milijone ton petroleja, ki se bo nabiral v O-renburgu in v Samari ter odtod prevažal čez Moskvo v evropsko Sovjetijo in dalje.
To petrolejsko ozemlje ima o-gromen obseg; sega od Perma na nevernem Uralu do Orenbur-
Heliere Itch Fast
■orMoDc/Back
For cjuick relief from itching of eczema, pimples, athlete's foot, scabies, rashes and other externally caused skin troubles, use world-famous, cooUn^, antiseptic, liquid D.D.D.Prescription. Greascless, stainJess. Soothes irritation and quickly stops inten:^ itching. 35c trial bottle proves it, or your money back. Ask your dr^ist today for D. P. D. PRESCRIPTI^.
NEW! "BACTERIOSTATIC"
FEMININE HYGIENE
now finding great favor among women...
mmv doctors recommend regular use of douches as a precautionary measure lor women who want to be clean, dainty—for women troubled by offending odor or discharge.
Some products may be harmful to delicate tissues. But not Lydia E. Pinkham'sSanative Wash! Pinkham's Sanative Wash is gaining great favor among women because it's NOT a harmful germicide. Instead — it's a mighty effective "bacteriostatic" (the modern trend). It not'onl^ discourages bacterial growth and infection buPthoroughly cleanses and deodorizes. Very soothing — relieves minor Irritations and discharge and has a tonic effect' on delicate membranes. Inexpensive! Get your bottle of Lydl^ Plnkham's Sanative Wash today. All druggists.
HAVE YOU BOUGHT YOURS ?
heres a siartii?. mr president. if we make every rw-my A bond day we can do tr.
how do you suppose we are going td raise this money,henry?
r—Courtesx, Washington, D. C., Star
STRAN 4.
ENAKOPRAVNOST
Vladimir Levstek:
GADJE GNEZDO
Povest iz dni trpljenja in nad
Ameriško vojaštvo v Avstraliji
XVII.	zdi, njegove oči so rdeče in ču-
Kastelkij^a okna so nastežaj dno vprašujoče.
odprta; v izbo diha zrak prvih i "Nu?" zategne vdova nehote, toplih dni. Beli zastori se ma-."Ves izgubljen si... Kaj te je jejo v rahlem vetru, ki polni vsa pobolo?"
kote z vonjavo zemlje in mla-1 "Se mi pozna?" osupne sosed dih trav. Vrabci, senice in šcin-' in pomolči. "Eh, so reči na sve-kovci se kosajo po drevju in žle- i tu, so vesti. Mana, ki udarijo bovju, da bi prevpili mnogoglas-'človeka po glavi, kakor bi se ni hrup dvorišča, ki se dviga h j zgodile njemu somemu . . . Gor-gospe liki šum neutrudnega, 1 je nas tepe, Kastelka, gorje . . . večno teptajočega stroja. Dekle Pogum in upanje sta edina to-
kriče veselo okrog vogalov, ruska ujetnika Ivan in Prohor brundata ob skednju; pomlad je pomlad, in vsaka stvar ji rada vriska naproti, ko se po dolgih mrazovih nasmehne izza gora.
gdino bitje na vsej Kastelče-vini, ki ne sliši radosti, ne vidi plesa žarkov po nežnem brstju in ne čuti vesne v vseh kosteh, je gospodinja. Vrata v izbo so prislonjena ,in Polona, ki hodi vsak trenotek mimo, se ji čudi že dobro uro, kako strmi pred mizo križemrok na sredo prta. Zarana so posli opazili, da ni kakor po navadi; nikogar ne ošteva, z živo dušo ne govori, jedi se ni doteknila. Pismo, ki je prišlo včeraj, je danes proti svoji navadi odprla in prebrala; zdaj se veter poigrava ž njim, zrinil ga je tik do nasprotnega vogala mize. Kaj premišlja stara? Zina je bila dopoldne v trgu; po kosilu je tudi ni bilo h Kastelki. "Da bi vsaj prišla in jo razvedrila!" zdihuje dobra Polona sama pri sebi.
Toda vdova se ne spomni Zine; kar praznota je v nji. Sivo je v možganih, sivo pred očmi, tihota v srcu, molčanje krogin-krog; njen obraz je mrtev kakor glina, le ustnice se pulijo izpod zob, in kaplje krvi na njih pričujejo, da ji ni dobro v tem pokoju.
čez dolgo se zdrami; blodna luč se ukreše v njenem pogledu, usta pa utrpnejo v obupni, grenki črti. Prav gotovo, Kastelka bi jokala, če bi še vedela kako. Zgane se, roko položi na čelo in tava kakor v snu na hišni prag. Toda spet ji ni pogodu; solnce ji vriska preveselo v obraz, naravnost iznad Konjske rebri, in poslopja se preveč bahavo šopirijo v njegovem sijaju.
Ali naj zažgem vse to in skočim v ogenj, ko bo najviše ulil, da se rešim pekla?" mrmra vdova z mrzlo brezupnostjo.
Okrene se v hišo in hodi iz kota" v kot, iz sobe v sobo; nikjer ji ni obstanka. Pred fantovsko kamro pošto j i, pomisli ter izvleče ključ; leto dni je ni odkle-pala ,prah leži prst na debelo po tleh in pohištvu. Stara tiplje tuintam, odpira pr6dale, opoteka se kakor pijana in sama ne ve, kaj počenja. Nazadnje od-pahne okence ter klikne Jero, naj posnaži in prevetri. V star "Narod," ki ga je pustil še Benjamin na komodi, pobere nekaj drobnih reči ter jih odnese do-1 li; komaj je položila zavoj na pisalno mizo, se oglase na pragu koraki. Moški je. Galjot; brez trkanja stopi skozi odprta vrata.
"Dober dan Bog daj, soseda!"
Nejevoljno vzdigne Kastelka glavo in mrzlo pogleda prišel-ca, ne da bi odzdravila. Toda Galjotu se trese glas, potrt se
lažba, ki nam ostane." To rekši premolkne, kakor bi se ugriznil v jezik. "Pravijo, da bo Janez kmalu prost," povzame čez nekaj časa. "Takšna komisija hodi zdaj po njihovih taborih, ki preiskuje in vse izpušča. Sam cesar je ukazal storiti konec svinjariji."
Kastelka molŽi; nič se ne ?di, da bi jo veselilo. Galjot jo gleda postrani, kaslja, menca in spet primakne:
"Tak Janez bo izpuščen . . . In Tone ti nič ne piše?"
"Pred štirinajstimi dnevi je prebrala Zina njegovo zadnje pismo," mrmra stara, strmeč preko njega v zid. "Sedi, kaj boš stal!"
Galjot seda raztreseno in obširno ; stol mu nikakor noče stati prav. Nato vzdihne:
"Tudi nam ne piše ... Da bi le ne bilo hudega; skrbi me tvoj gad!"
Vdova ne zine.
"Slišal sem, da je bil vražji boj te dni . . . Odbili so naše po strašnem klanju in s težkimi izgubami. Ubogi fantje!"
"In?" zategne stara porogljivo.
"Bog ve," pobira sosed, sto-kaje na svojem stolu. "Mogoče je Tone ranjen, ker nič ne piše . . ."
"In?"
"Drši se, Mana, pripravi se . . Bridko reč sem slišal."
"Samo slišal?" Kastelka govori zamolklo in mrtvo kakor iz jame.
"To se pravi .
"Stoj ;ne trapi se, prijatelj. Sama ti povem, kar imaš na jeziku : moj dru^i gad j^ ubit. Zahval jen bodi za dobri namen!"
Galjot jo široko pogleda, pre bledi ter nekaj zastoka.
"Na, beri,' 'pravi vdova tiho in mu porine pisanje, ki leži na mizi.
Sosedu se treso roke; solze mu drhte v očeh in v glasu:
"Od polka! , . . Tudi mi smo dobili sporočilo; tovariš piše, ker ga je on že zdavnaj prosil ... Da naj te pripravimo, ako je še časa ... In da je zmerom mislil nate in te pozdravlja še z onega sveta .. . Granata ga je ubila na mestu; ni se mučil; pokopali so ga Lahi."
"Vse vem; tu notri stoji," potrka stara na pismo. "Odprla sem ga, ker je prišlo takšno tu
2. junija. •
Kastelki ne oči so dva prepa-jglavo in pravi, da da groze.	[Najhujšega se je bati^
"Leži?..."
"Leži. Bolan je . .. Dolga vožnja mu je. ubila zadnje moči.
Hudo je ž njim; na kolodvoru se mu je udrla kri . . . Uboga
Zina, ki je bila ravno pri via- ______________^ ^
ku, ga je pripeljala komaj ži-1 k meni, jo bom klel v s\
vega; vsak hip mora priti zdravnik . . . Mana, gad prosi domov,
in tebe kliče; ne pojdeš k nje-
mu

"Ne!"
"To veš, da skrbimo zanj kakor za svojega. In vendar . .
"Stori, kar hočeš! Domov ne, in jaz ne pridem; ne smem, ne morem—nočem, ali slišiš?"
Galjot vstaja.
"Kar je v človeških močeh, se zgodi."	.	^
"Pusti me, sosed, pojdi, poj-
I nuj sega sc j<=
''d Bog! Čemuhodis.
vem, da mora umreti? ^ "Janez hoče umreti o ^ Povej materi, mi j®
hočem ležati v naši so '> me ne pusti domov in i H
. . , . _ 1.1 „1 T, avnllS""^ _ 1,
ni uri!"	- „■
"Naj me kolne;dokk^
upanje . . .
na; drži ga, ti ga lesi dokler ni mene zraven.
Toda Zina maje z
(Dalje prffiodnJ'W
Proda se
družino na
hišo za eno E. Blvd., nasproti spalnice in zgo

Na gornjih dveh slikah je ameriško vojaštvo nekje v Avstraliji.
di po Joževi smrti; vedela sem brala, že snoči, vso noč ... In davi šem ga odprla." {
"Uboga Mana!" Galjot ji položi roko na ramo. "Zaupaj in prosi Boga, da ti vsaj zadnjega ohrani . . . Tolažil te ne bom; taj so besede materinemu sr-
General Electric Magic Chef, Tappen in Grand kuhinjske peči Imamo, tudi Philco Radio. Cene zmerne
Anton Dolgan
15617 Waterloo Rd.
cu
!"
"Ni treba!" se otrese Kastel-ca. Ustnice ji drgečejo, v prsih se vidno nekaj napenja in raste, pa ne more na dan.
"Umrl je za nas vse," povzame sosed.
"Za nas!" krikne vdova besno. "Tudi oni tam, na drugi strani, pravijo 'za nas'! Kdo smo mi in kdp oni? Zaradi tega 'mi in vi, za nas in za vas' bodo svet iztrebili! ... Za nas! Predvsem zame, kaj? Za mater, hahaha!"
Posinela je od strašnega, krčevitega smeha.
"To je drugi, ki ga imam na vesti: rodila in ubila! ... O Bog, o Bog, ali slišiš matere, kako te kolnejo sirom sveta?" Tako škriplje in stiska pesti proti nebu, da pokajo členki; vse more, jokati ne more več. Zdaj pride tretji na vrsto . . . In kar storim, je zaman! Oh!... Dovolj, dovolj!" plane zdajci. "Znprim, razbijem si glavo, do tal požgem, kar sem napravila, in konec!"
"Mana, kaj misliš?" se spla-ši Galjot. "Kaj hočeš storiti, za Kriščevo voljo?"
"Kaj hočem storiti?" rjove Kastelka, stoječ sredi sobe in kopaje z nohti po nedrih. "Kaj hočem storiti—hahe! Hahaha! V cerkev poj dem, molila bom: zahvaljen Gospod, da si vse tako modro ustvaril . .. Rodila in ubila—zahvaljen bodi, o • Gospod!"
"Ne, Mana, meni verjemi: fant je nešel to misel s seboj; da si ga slišala, kako je govoril pri nas ... Za nas, je dejal, za nas gre zdaj; na Soči rad prelijem kri! Ta misel se ga je držala, nesel jo je s seboj—"
"Od misli nil\Če ne pogine," mu krikne vdova v besedo. "Nihče! In tudi največji junak je vesel, da sme živeti... Jaz sem se bala zanj, to je tisto; podila sem ga, ker sem se bala! Pusti me, pusti, naj me duši, le naj —in konec! Oh, oh!" se zgrabi %a grlo.
Nato se mahoma sklone h Galjotu.
"Povej, človek," ga vpraša s hripavim glasom, "povej po pravici: kateri hudič je izumil te svete reči, ki se koljejo zanje? In kje je Bog, da ne ubije tistega, ki prvi ukaže: naprej!"
Sosed obupno mahne z rokami.
"Oh ti. Galjot!" se grohoče stara, 't'i lahko tolažiš, oče dveh punic, ki sedita doma . . . Ali j jaz sem imela tri sine! Kje so moji gad je ,te vprašam, kje?"
"Dveh? . . . Nu da." Galjot se grize v spodnjo ustnico. "Saj izgubim obe zaradi tvojih'sinov, uboga Mana! Se pravi, če je tako zapisano . . . Mana, misli na Janeza; njega še imaš."
"Pusti! Da pogubim tudi njega? Dovolj tega! Verjameš zdaj, kar sem povedala tebi. Zini in vsakomur? . . . Kaj naj storim? Kar objamem, je prekleto, kar podim, je prekleto— tak kaj? Tak kam?" ponavlja stara s suhim, še vedno brez. solznim siganjem.
Sosed se prime za glavo, kakor bi se bal, da mu poči. Za nekaj časa povzame;
"Ljuba Mana, poslušaj me pametno, ako moreš: zato sem prišel. Najtežje si vedela sama —hvala Bogu, in Bog te potolaži. Ali, Mana, prinašam ti drugo sporočilo—veselo vest, sem hotel r4či," popravi naglo, videč, da je stara izbuljila oči ter omahnila za mizo. "Veselo novico, takorekoč . . . Janez je prost."
Kastelkin obraz se zjasni in stemni zaporedoma; še širje ga gleda zdaj, počasi nese roko na prsi.
"Janez je tukaj ..."
Vdovina glava pade na trdo
mizo . . . Pade, ne enkrat—ona pada, bije s čelom po hrastovi-ni ,da hiša bobni.
"Moj Bog! Moj Bog!" To ni renčanje besne volkulje, ki klesti z zobmi nad ubitim mladičem; tožba izmučene matere je, ki jo davi strah za poslednjo brst njenega krila ... In zdajci sklene roke proti njemu:
"Imej ga pri sebi. Galjot— imej ga pri sebi! Ne domov, ne k meni—ti sam mu povej, da ne morem, ne smem!"
"Saj je pri meni . . . Pri nas leži; streže mu Zina. Sirota je sama bolj uboga od njega!"
di; mari ne vidiš, kako mi je?" ' nadstropje. —
Dober nakup. Po""""' Bialosky, MA. 0300.
hrOlpe vdova lomeč roke.
In Galjot odhaja s povešeno glavo mimo objokanih dekel, ki so tačas začule črnega ptiča: ga vran nesreče se izpreletava med orehi in jagnedi ter kraka, mrtvaško pesem . . .
Borovci na Konjski rebri gore kakor sveče nad krsto. Kastelka sloni s sencem na mizi, ter bode z očmi nepremično v gosteči se mrak; sivi lasje ji leže zamršeni po hrastovi plošči. Bliža se korak, in ga ne sliši; človek je tu, in ga ne vidi; šele, ko jo strese za rame, se zbudi. Zina jo gleda; njen obraz je bel kakor črešnjev cvet.
"Kaj' hočeš, dekle? Oh, nihče nima usmiljenja z mano!"
"Mati, Japez bo umrl . . ." govori sirota, komaj gibaje z ustnicami; njen glas je tišji od tišine same. "Doktor maje z
%sc
Wae iiii lora
:ek(
PRODA SE
na LAWNVIEW	^
71 St. in Addison T" "T, be spodaj, 4 spalnice lO ca zgoraj, 2 zgotovje tretjem nadstropju. gjjjJ izvrstno senčno za 2 avta. Svetla' in ša.	'
Hišno opremo se po ceni, ki se jo zmerno, toda ako ne hištva, ga vam ni tr® ^ Hišo si lahko ogledate P voru. Zglaslte se po
Mr.
3250 Euclid A*®*
HE. 1622
b
^»CU]
Itels
5 SOB SE ODDA
ISTA
HIŠA SE PRODA
BREZ DOBIČKA na 6107 St. Clair Ave.
obstoječe i% ene trgovine in treh stanovanj; parna gorkota, veliko zidano podstrešje in garaža. Se proda za $7500, takoj samo $3750. Vaš denar dobro vložen. Za nadaljna pojasnila se oglasite pri LOUIS MAJER, na 6410 St. Clair Ave. *
SQUIRE EDGEGATE——-Looks Like E%ra Went to Plcc<»
VSE KARKOLI
potrebuje se od zobozdravnika, bodi izvlečenje zob, polnjenje zob in enako lahko dobite v vaše polno zadovoljstvo pri dr. Župniku, ne da bi zgubili pri tem dosti časa. Vse delo je narejeno, kadar vam čas pripušča. Uradni naslov:
6131 St. Clair Ave.
vhod na 62. cesti Knausovo poslopje
Oblak Furniture Co.
Trgovina s pohištvom Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. GLAIR AVE.
HEnderson 2978
Ako iščete
dobrega popravljalca za vaše čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevlje ter imamo polno zalogo finih, novih moških čevljev. Cene zmerene.
FRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Ave.
CAP S*ftpDCO Off
■ I-.-
wo VCCH in
A) F'ir COAt(SiO*J y lit/v« Rsty
»T	7Hf)r
.5£cond
R I Roue XT
you o I f I M D
you UOJ-f-D
Tur
TAKE PART
OF YOUR CHANGE
THE-NAHONAl CASH REGISTER CO. IN .COOPERATION WITH "U.S. TREASURY

BY LOUIS
t DID a/ot MlseCPff^'
C_t\ T /)AI V
nHIMCr To you
15/P.NT V'ou TELL, MC
I ■ h/OLli-o	A/O
Tf-fOUULC in CtTriHO /V£vv Vf}K?rS ir I
/)A< ACdlOCT >>
It^č^ yyiLL VOL)
KiHc>
or nssoPTLO
/y-^ll-5- FOU«? _p
V««
Uf?E.
I p» o 1^4 V THAT
fiHO
fl
t