Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, '•'rančiškanska ulica štev. 6, I. nadstropje, Učiteljska tiskarna. ===== Reklamacije za list so poštnine proste rm jzhaja i a s. e n nedelj in piaznikov vsak ———— dan opoldne. » - Naročnina po pošti z dostavljanjem na dora za celo lelo K 36’—, za pol leta K IS'—, za četrt leta K 9-—, za mesec K 3’—. Za Nem- 'aseratl: Enostopna petit vrstica 30 v; po- BE9 1I5K Kfl( H ‘ ^° C^° *' ^—’ Z** os*‘^° *l|i*no ln •iojem prostor 50 v; razglasi poslano ■ Ameriko K 48. '■'rstica po 60 v; večkratni objavi po do- _ < # ^ . iv - govoru primeren popust. ■ Glasilo jugoslov. socialno demokratične stranke. — po*an.e«»a številka ™ »m. — Št. 105. V Ljubljani, petek dne 10. maja 1918. Leto n. Konferenca Jugoslovanskega MuSm in Češkega Svaza. V tenetk, idiie 7. t. im, sta imela Jugoslovanski klub in Češki Svaz sejo, na kateri sta zavzela stališče nalpram odlgadliitvi državnega zbora j,n mapram maimeraivamiiim mačntolm vlade, hoče pod pritiskom nemških meščanskih strank 'izvesti nekakšne ustavne »korektuirie« najprej na češkem in pozneje morda tudi) na iugu. Češko hoče razdeliti na devet čeških in šest nemških okrožij; na jugu pa miasnerava vstj del Slovencev od/trgati, maimainj koroške, štajerske, kranjske 'in del primorskih, zato da o-stane notranji Avstriji prosta pat dia Jadranskega morja. Viladai torej namerava izvesti ma-emiKi^stne 'reforme svojevoljno', ne sporazumno 'lost'1 l,>rav'^'no'' to le uveisti enakoprav- ni kdo bi se čudi J, če nastane nejevolja 'U,C nair,9di, v 'pnvi vrsti ipai med parlamentarci, •'&r soi ti izvoljeni zastopniki narodov, voljeni i):> splošni lin enaki volilni pravici! Razumemo ogorčenje, naravno je, zlasti je ipa naravno, 'ker »vstrijsiki panlaimemtarizem že toliko ilet trpi na tej bolezni, iko pozna vsak otrok krivico1, ipa fo kljub termi nočejo odpraviti, dasi bi se narodnostno vprašanje lalilko rešilo z glasovi siociail-nademokratičmh poslaincev iin z 'glasovi ne-nemških meščanskih strank. Ti zastopniki imajo v parlamentu veliko večin:), toda terorizem manjšine iin vlade, ki to manjšino podpira, onemogoča rešitev nujnih vprašani Ta detisitva v° !"C!S kričeča, to mora priznati vsak poštenjak. Na konferenci so billii vsi poslanci edini v tem, da se ne sme zamesiti razdor med jugoslovanske narode. Srbi so odločno lUSfdvairaaM nekaterim 'vesteim, da hočejo sami voditi svojo Politiko. Poslanci1 so večinoma za najositrejši ■nastop proti vladi in hočejo ostati složni do skrajnosti, Izvolili so tudi' Obrambni odseik (dir. Korošec, dr. Ravnihar, dr. Vukotič, dr. Benkovič, Iresa^ Oostimičair in Demšar), ikii ima p>ni-\k^ V q ' 'Cibraimbmo akcijo sporazumno s Če- ■ *'ni Svazoim. V skupni seji s Češkim Svazom 's° ^'vorniiiki enako poudarjali popolno slogo do Razpravljali so o taktičnih vprašanjih ' n,,^l'0,n^D^ Prejeli resolucijo, kii tvo' je preidložil ,'T J: cir- Soiukup. V skupni odsek za braimimo ‘iKCii;io so* izivolili naslednje iposlainco: «l'r. Soii-AUp, dr. Kerošec, dir. PoffaiMik, dr. I rcsio enakopravnosti. h\ kdo .. ne bi bil za to? Narodi hočejo in morajo živeti, živeti pa imoreiio le v svobodi. To staliišče je uovsern tucli maiše. . , Praklamaciijia konference je bila v Uruiblja- n'1 un Pfragii deloma zaplenjena, na Hrvaškem na ne. . .a, (ki sta jo podala Jugoslovainsiki kluib češki Svaz se glasbi: v Poslanci naroda S. 11. S. im Čehov z naj-'.eojiiin ogorčenjem ugovarMo Pinoti v som po-skusotm vlade, da brez sodelovianija naših iia-'odov im proti njimi z naredibami izpremoni . ^tvino preživelo 'iin 't)d narodov nepriznano Vstavo; posebno ugovaniaio, da se sedaj osmiu-^?o od nennškiih šoviinistov izsiljena oikrožua Glavarstva na Češkem. (>betioni pa proteistiraio proti jiai>ovedi dr-odcepijenja slovemsklih dežel naroda S. H. S. Namen te od- JaiiransfcoSS1™0'*1 in !nt,m*“ *•*»«» Poslanici izi ažaio svoje logorčenje naid tem, ■ ,l uipa 4° u|k're!iiti v n&jusoidepoilineii- v;," trendtku svetovne voijne un da nam naše po sa!|IWK)ldl,oot>1’ ,K) Poliitionii samostoi-°sti, kii iso obenem zahteva vsega civiliziira-(im deanokiratičnega sveta, odgovarja z ^ji^^utistfiično samovoiliimostjo, kii me prinese ne ru, ne imožmositi prijateljskega sodelovanja aiarodov, kakor si ga vsi želilmo, temveč bo začetek bojev, kakršnih itu še uti 'balo i'n ki morejo biti dalje segajoči, meglo slutijo njih povzročit edin samii. (Zaplenjeno.) Zato težko obžalujemo, da- se. ob času, ko ni ikrah a im ko ne vemo, kaj bo jutri, temu brez-orLmememu socialnemu iin gospodarskemu trpljenju dodaja še nova politična, narodnostma in dnžavnopravma krivica im se s tem dvlisga splošna napetost do višine, da danes posledic niti pregledati ni mogoče. Obenem dvigaimo svoj glals proti temu, da vlada sedati, iko načela demokratične državljanske enakosti 'in ljudske samouprave povsod zmagujejo, proti nam postopa s poskusi, kii ne pomenjajo v resnici ničesar dragega, kakor novo utrditev absolutizma 'in razmnožitev bi-rokratičnega aparata. Na druigi strani pa se vedama preziralo vse zahteve naših narodov s tem, da se nam ne da popolna demokratizacija naše uprave. Z enakiim 'pondankicim r-rdestiramo proti temu, da je v dobi, ko parlamenti vseh resnično demokratičnih d/nžav nepretrgoma oldiloču-iiejo o usodi svojlih narodov, vlada Pdgodila av-strijski parlament brez praveiga vzrolka in potrebe na škodo- vseh (javmiih iin zlastii prehraniie-valnih razimer i'ti da ibiodo poslanci iznova tz-gubili parlamentarno triibunio, ki so jot pold pri-tiskoim voiičtšll isiaimoinldJoičhft in za svojo iK>lii‘tičnio siiimioisitoiinoivt. Ne boflirno se nobenega nasilja. Na Dunaju, dne 7. maja 1918. František Stanek. Dr. Anton Korošec. Iz mirovne pogodbe z Rumunijo Nemčija, _ Avstno-Gigrska, Bolgarska iin 1 nrčija na eni strani ter Ruimiumška na drugi strani, navdane želje, končati vojino stanje med soboti, da obnove^ pniifaiteljske oidmiošaje svctiili narodov na poliiitiičneim^ pravnem1 im gotsip‘oidar-skem polju, so sklenile spremieniti v Buhteji dne 5. marca 1918. podpisane niiirovne preli-rniinarije v ikomčno irtiroivno ipoigodibo. V tem smislu so sc sestali pooblaščenci vlad zgoraj imenovanih držav v Bukarešti ter so se spo-razttmdi, ko so odobrili obojestranska pooblastila, glede nastopnih določb. Nemčija, Avstro-Ogrskai, Bolgarska in 'l'určija na eni strani ter Rumnnska na dinugii strani izjavljajo, da ie v-otjno stanje med njuni končamo. Pogodbo sklepajoči deli so odločeni odslej naprej živeti v mini im prijateljstvu. Di-ploimatični in feonztilarični odnošaiii se boldo ta-koi po ratifikaciji mirovne pogiodibe obnovili. O lede dopustitve obojestranskih konzulov, se bodo izdale nadaljnje določbe. Vršeča se demobilizacija ruinmims/ke armade se bo neposredno po podpisu mirovne pogodbe izvršila. Splošne vojaške službe;, višja povelijntštva im vojaški zavodi obstojajo naprej. kakor 'ie določeno' v mirovnem proračunu. Oi-viziite 11—15 midaljujejo' svojo demobilizacijo, kak'or je bilo to doliočeno v pogodbi v Focsanih, dne 8. irnarca 1918. V sled znižanja števila mož ali razpustitve ruimumsfclh delov čet preostali topovi, strojne puške, revolverji, konji, vozovi in mumicija se izroči vrhovnemu poveljmiištvu zavezniških čet v zasedenih mumumskih pokratiimah v shrambo, kjer se bodo pod nadzorstvom vrhovnega po veljništva nadzirala dn upravljala od rumiunskih skladiščni čet. Manici ja, ki se pusti rumumski armadi v Moldavi se določa na 250 patrom za puško, 2500 patrom za sitrojno' p-uškoi in 150 streloiv za top. Divizlilfe, kii ostaneio miobiizi-ranc v Besarabiji, obdrže toliko1 municijei, kakor Im gre v vojnem času. Demobilizirane rumunske čete ostanejo d:> Izpraznenja zalsedenih rumumskih pokiraliin v Moldaviji. Izvzete 'so orne oblasti in ono moštvo, ki je potrebno za shrambo in oskrbo orožja in municije. Rtimiunskemu vrhovnemu poveljniku v Moldaviji se dodel i generalštabu i častnik zavezniških držav s štabom'. Vrhovnemu poveljniku zavezmiškiih čet v zasedenih ruffnunskih pokrajinah i>a se dodeli ruinmnski geueralštabni častnik <; štabom, da oskrbi zvezo. Rt imunske bojne sile na rekah in na morju se puste talko dolgos da se; razjasni položaj v Besarabija v poipolnl opremi in s popolnim moštvom. l^otzneire ie spraviti te vojne sile na mirovno stanje. Izvzete so cine pomorske sile, ki opraviajoi pofliciitsko službo ter stražijo trgov -sko plovbo in ods-tranjaijejo imine. Vse v vojski in v mornarici stoječe1 moštvo, 'ki je biilo v mirnih časih zaposleno- v pristaniščih ali pri plovstvu, naj sc pri demobilizaciiin najprej odpusti, da sc niioire uporabiti pni svojem poshi. Glede Dobnuidže, ki naii -se od Rumuinije odstopi, so izdana tale določila: a) Ruimumija zopet odstopii BoLparski v bulkareški imiirovmi pogodbi iz leta 1913. dobljeno ozemlje ter prizna Bolgarski popravo meje. Iz zastopnikov zavezniških držav sestavljena, kofinisija naj takoj po podpisu mirovne pogodbe določi im zaznamuje novo mejo v Dobrtidži. b) Riuimiunija odstopa zavezniškim državam severni del Do-bnudže do Donave izven ozemlja zaznamovanega po a) in sicer do razvodja reke im do Čr-Pega^ morja do rokava Sv. Jtifflifa. Glede dolln-ske črte slede iste določbe, kakor pod a). Zavezniške države bodo skrbele za to, da dobi Rnmiunija trgovinsko pot dp Črnega morja preko črne vode im Konstance. Runmimiska se izjavlja zadovoljno s popravo melje v prilog Avstro1-Ogrske. Državno premoženje v odstopljenih ru-m/uimstkiih pokrajinah prehaja brez odškodnine in brez bremen toda poid varstvom na njiith slonečih privatnih pravic na države, ki dobe te w>~ krajine. Iz preiišnje pripadnosti pokrajin k Ru-iinuniji naj ne vzraste nitii tej uiti državam, ki prevzamejo te pokrajine kakotršnakoli obveznost. V ostalem se bodo države, katerim- pripadejo odstopljene pokrajine pogodile z Rmmiu-nlijo med drttgimi o iteh točkah: a) o državni pripadnosti dosedanjih ruimumskih pireibivalcev teh pokrajin, pri čemur se jim mora na vsak način priznati pravica opcije im izselitve, b) Glede določitve z ozirom' na premoženje komunalnih okrajev, ki jih deli nova meja. c) .Glede določitve z ozirom na arhive im shrambe ter personalnega registra sadmijskih ' in upravnih oblasti, č) Glede nove meje. d) Glede vpliva teh izpreniemb na škofijske okraje, e) Glede vpliva izprememb na diržavne pogodbe. (Konec prih.) V zmislu konstituc. ideje. . . . Državni interes ne sme pogrešati tistega resničnega pospeševanja, ki mu ga utegne nuditi marljivo sodelovanje kroga svoje pooblaščenje prav pojmujoče, previdno in vestno ljudsko zastopstvo. Poklical sem Vas, cenjeni gospodje, da razvijete svoje ustavno delo vanje in Vas danes na pragu Vašega delovanja najpre-srčneje pozdravljam. V polni zavesti Vam hočem, ko prevzamem od mojega presvitlega prednika ustavne dolžnosti in iz svojega lastnega najglobokej.šega prepričanja, izjaviti in slovesno potrditi, da je moja nepreklicljiva volja, da izvršujem svoje vladarske pravice vsak čas v resnično konstitucionalnem duhu, da spoštujem nerazdelno svoboščine državnih temeljnih zakonov in da neprikrajšano ohranim državljanom oni del državne volje, ki ga predpisuje obstoječa ustava. V zvestem sodelovanju ljudstva in njegovih zastopnikov vidim zanesljivo oporo za uspeh mojega delovanja in mislim, da se blaginja države, katere slavni obstoj se je ohranil vsled trdnega sodelovanja državljanov v viharjih svetovne vojne, ne more go-toveje učvrstiti tudi v mirnih časih, kakor v nedotakljivi pravičnosti zrelega, domoljubnega in prostega ljudstva. 2e danes izjavljam, da hočem biti svojim dragim narodom vsikdar pravičen, ljubezniv in vesten vladar v zmislu konstltucionelne ideje, katero smo kot dedič očetov prevzeli, in v duhu one prave demokracije, ki je prav med viharji svetovne vojne v skupnem delti ljudstva na fronti in duma tako čudežno prestala ognjen preizkus. iz prestolnega govora cesarja Karela 1. dne 31. maja 1917. Politični pregled — Okrožna glavarstva na češkem. Dunajskim listom poročajo, da bo Češka razdeljena na devet čeških in šest nemških okrožij. Nemška okrožja bodo imela svoje sedeže v Hlebu, Litomericah, Libercu, Trutnovu, Pilznu in Budjejovicah. — Graško občinsko gospodarstvo. Mestna občina graška izkazuje za leto 1918 nepokritega primanjkljaja 14,019.000 kron. Če se k temu prištejejo še razni nevračanjem izdatki, katerim se ne bo mogoče izogniti, bo znašal celoten deficit graške občine okroglo petnajst miljonov kron. Mestni svet namerava skleniti nove doklade in nove davke, da pokrije ta primanjkljaj. = Nov aivoksijski mir? Nemški 'listi, kakor »Breslauer Neueiste Naohritohton« 'priobčujejo obširna poročila io huikareških poKaiianjih. Ru-fiminiiia bi poitemltalkem tojrulbiila svojo vtoKO kot bni 1!kanska država. Dobrudžo čaka 'končna usoda najbrž še na pozmejši konferenci, na kateri bo Bulgariia morala dati trotove zagotovitve in jamstva kot kompenzacijo za odstop ikfbrtuidže Bul.čariiii. To kompenzacijsko zahtevo sili Turčija, ki se sklicuje na povrnitev Buil-vairom leta 1916. pnipoznaneva kolodvora v Odrinu in ozkega ‘OzemUskeva natsu na desnem bregu reke Manice. Butvanija je bitsttveno pripravljena, da vme Tiuiričiiji to ozemlje. Ogrski delež de dozdevno »neobljuden pas na vzhodni, severovzhodni in južni mejni 'čnti«. Dalje izgubi RumunHa svojo dosedanjo mejo s Srbijo; ta kos pripade donavski monarhiji. — O vprašanju dinastije piše bresllavski liisit: Oib aivdii- jcncii Ceroma pri kralju Ferdinandu dne 20. februarja je Černut zagotovili kradi a, da osneidmie sile ne bodo stavile odpoved prestolu med prve točke svojih mirovnih pogojev. —- Kako se tak mitr iskilada s isporazuiminiiim mirom, 'katerega je preti piragilas/H grof čePiiiiin, bi bilo jako zani-miivo, če bi se poijaisndo. Rekonštrukcija ogrskega kabineta. Ogrsko časopisje poroča, da ostanejo v rekonstruiranem kabinetu VVekerle naslednji člani: finančni minister dr. Popovič, domobranski minister baron Szurmay, poljedelski minister Serenyi, trgovski minister Szterenyi, minister na cesarskem dvoru grof Aladar Zichy, minister za ljudsko prehrano princ Windischgraetz in minister za Hr-vatsko dr. UnkelhSusser; izstopijo pa iz kabineta: ju-stični minister Vaszonyi, naučni minister grof Apponyi, minister za notranje zadeve Toth ter oba ministra brez portfelja grof Esterhazy in Bela Foldes. Položaj v Ukrajini. Glavni odbor nemškega državnega zbora je v torek nadaljeval debato o dogodkih v Ukrajini. Državni tajnik Von dem Busche je poročal o novem kurzu v Ukrajini. Gre za delovno ministrstvo, kateremu pripadajo deloljubni možje. Vsi se drže temeljnih hetmanovih misli: ohrani naj se in okrepi narodna samostojnost Ukrajine v tesnem stiku s centralnimi državami, posebno z Nemčijo, in izključijo na! se velikoruska in poljska stremljenja. — Poslanec Haase je ostro kritikoval politiko generalov v Ukrajini. Posl. Stresemann je grajal, ker so zapirali člane vlade. Poslanec baron Čamp je končno opozarjal, naj se spoštuje pravica samoodločevanja Ukrajine. —■ Iz Kijeva se poroča: Zmerno časopisje, kakor tudi ruska in poljska glasila večinoma soglašajo z novo vlado. Glasilo socialnih demokratov pa napovedujejo propad Ukrajine. Socialno-revolucijonarno glasilo pozivlje vso ukrajinsko in rusko demokracijo na boj proti hetmanu in veleposestvu m zahteva, naj se združi Ukrajina z rusko demokratično republiko. — Veleizdajniškl proces v Italiji. Pred vojnim sodiščem v Turinu pričel se je v torek velik veleizdaj-niški proces proti turinskim in piemonteškim socialistom, ki so meseca avgusta 1917 povzročili v Turinu upor. Obtožba pravi, da so obtoženci na zborovanjih in z letaki skušali izsiliti sklep miru, hujskajoč meščanstvo in vojaštvo na upor. Propaganda da ie dovedla do velike stavke, pri kateri je bilo 41 oseb ubitih m 9.. oseb ranjenih. Proces bo trajal najbrže več tednov. Hegemonija Amerike v ententi. Uplivni ameriški politik Hearst objavlja v časopisu »Newyork American« članek, v katerem izvaja, da so evropske ententne velesile nezmožne, da bi si priborile zmago ali pa sklenile mir. Ker so Združene države prevzele velik del vojnih troškov in ker pošiljajo v Evropo tudi vojake in vojni materijah mora si Amerika lastiti pravico, da formulira mirovne pogoje, na katerih podlagi naj Anglija, Francija in Italija sklenejo mir. — Mobilizacija na Grškem. »Times« poročajo iz Aten: Vsi vojaški zdravniki letnikov 1904 in 1905 ter vsi artiljerijski častniki letnikov 1901 do 1905 so bili vpoklicani. — Ameriške jeklene ladje. Iz Washingtona se brzojavno poroča: Urad za plovbo razglaša, da ie bilo prošli teden dovršenih in izpuščenih v morje 10 jek eni i ladij s skupnim prostorom 50.695 ton in 6 lesenih a ij z 12.500 tonami. Nadaljnih 12 jeklenih ladij s prostorom 80.000 ton bo te dni za plovbo iegotovljenih. Za osemurni delavnik. (Resolucija internacionalnega delavskega kongresa v Curihu dne 10. avgusta 1893.) Izjava prvega tnajnika za osemurni delavnik naj bo obenem tudi izraženje trdne volje delavskega razreda, da se odstranijo po socialni izpremenitvi delavski razločki in tako nastopi edina pot, ki vodi k miru v vsakem narodu, kakor k internacionalnemu miru. Kongres izjavlja: Osemurni delavnik je eden najvažnejših predpogojev za končno oprostitev delavskega razreda iz jarma kapitalizma in najvažnejša odredba k izboljšanju njih položaja. Z osemurnim delavnikom se bo povzdignilo po kapitalizmu rušeno rodbinsko življenje in omogočena boljša oskrba za otroke. Z osemurnim delavnikom se popravlja zdravje, moč, inteligenca in nravnost ljudstva. Z osemurnim delavnikom pridobi delavstvo čas za strokovno in politično organizacijo ter delovanje, politične pravice in svoboščina morejo biti šele poteni jako koristne in mogočne za socialno oprostitev naroda. Boj za osemurni delavnik se ima voditi po vseli deželah, kajti le internacionalna priboritav osemurnega delavnika zajamči njegovo ohranitev in njegovo blagodejno učinkovanje. Kot sredstvo za dosego internacionalnega osemurnega delavnika priporoča kongres: strokovno in politično organizacijo delavskega ruz-leda na naiodni in internacionalni podlagi in agitacijo tei pi opagando za osemurni delavnik potom organizacije. Agitacija za osemurni delavnik naj se izvrši potom letakov, s predavanji, s socialističnim časopisjem, z demonstracijami, na zborovanjih in v političnih društvih, v parlamentu, v državnih in občinskih oblastvili vseh vrst. V socialističnem časopisju naj sc v posebni rubriki. »Osemurni delavnik« zaznamujejo vsa dejstva in prizadevanja za dosego taistega. V političnih društvih naj zastopniki delavcev stavijo od časa do časa predloge za skrajšanje delovnega časa zlasti za delavce, zaposlene pri državi in občini. Socialistični zastopniki narodnih parlamentov naj . se sporazumejo o skupnem postopanju za internacionalno uvedbo osemurnega delavnika potom zakonodaje in drezajo vlade vseh industrijskih dežel za internacionalno državo. Strokovna organizacija delavcev naj se izvenpoli-tičiio prosto bojuje s podjetništvom za osemurni delavnik, da s tem napravi pot postavni uvedbi osemurnega delavnika za ves delavski razred. Novela k zadružnemu zakonu. Gotovo je še mnogim v skrajno žalostnem spominu polom ljubljanske »Glavne posojilnice« in strašne posledice, ki so nastale iz dejstva, da je to bila zadruga z neomejeno zavezo. Ko je bilo izčrpano zadružno imetje., začel je konkurzni oskrbnik terjati bivše zadružnike, da prispevajo v pokritje zadružnih dolgov. Z ozirom na neomejeno zavezo so bili zadružniki dolžni iz svojega pokriti vse dolgove, v čemur se ravno razlikujejo zadruge z neomejeno zavezo od onih z omejeno, pri katerih jamčijo zadružniki le s svojim deležem in še tolikokrat-nim zneskom, kakor je že v naprej v pravilih določeno, V smislu tedaj veljavnih določil zadružnega zakona od 9. aprila 18/3 d. z. 1. je bil sicer izdelan razdelilni načrt, s katerim se je določilo in rzdelilo prispevanje na bieme vseh zadružnikov v lazmeiju od njih vplačanih deležev; no z ozirom na to, da se od mnogih zadružnikov ni meglo izterjati niti vinarja, se je moialo napravljati vedno nove razdelilne načrte, s katerimi se je plačilo neizterjanih prispevkov nalagalo solventnim zadružnikom. Položaj teh poslednjih je bil še iz drugega razloga naravnost obupen. V smislu navedenega zakona namreč so bili upniki upravičeni po končnem konkurzu »Glavne posojilnice« in brez obzira na delovanje likvidacijskega odbora, oz. konkurznega oskrbnika po svoji volji terjati kateregasibudi zadružnika za vso svojo škodo. Za slučaj, da it bil;', njihova terjatcV priznana v konkurznem postopanj' . ni bilo treba niti tožbe zato, temveč so upniki lahko takoj nastopili z eksekucijo. Na ta način so torej upniki lahko od enega milijonarja terjali plači.!" vseh nspokntšh dolgov in napravili iz njega berača. Slična usoda je žugala po vojni takim zadrugam, so vsled vojnih dogodkov izgubile terjatve in drugo P'"3" moženje in postale pasivne. Pomislimo le na Goriško, Da se prepreči ta nevarnost, je izdalo pravosodno ministrstvo v sporazumu z udeleženimi ministrstvi ukaz »d 21. marca 1918. d. z. 1. 105, s katerim se reformira o-menjem zadružni zakon. S tem ukazom, ki je izšel 'uj podlagi zakona od 24. julija 1917. d. z. I. 307, se pred vsem odpravlja pravica zadružnih upnikov, da smejo nastopati naravnost proti zadružnikom, če v konkurzu do-tične zad: ngc ne pridejo do pokritja svojih terjate\. Po noveli torej niso več zadružniki izročeni na nn lost ir; nemilost zadružnim upnikom, temveč odgovarjaj« za zadružne dolgove le vsi skupaj v inzmeiju svojih « ležev. V to svvho ima konkurzni oskrbnik — kakor >■ vaja dr. h’., v »Edinosti« — po natančno v noveli določenem postopanju razdeliti izgubo na vse zadruŽnU po ra'.mer j n njihovih deležev in jih pozvati, da doplača na njih spadajoče prispevke. a. Gotovo je tudi po noveli položaj zadružnikov • . drugah z neomejeno zavezo neugodnejši nego ' 0.".„0. omejeno, ker morajo na vsak način poplačati vse Stev. 105. N A P R E J. Stran S. ve; vendar pa se obveznost razdeljuje razmerno na vse zadružnike in se neha tudi tisto direktno preganjanje s strani upnikov, ki mu je bil izpostavljen vsak premožnejši zadružnik. Dnevne beležke. — Občno konsumno društvo v Idriji je imelo v ne-'io, dne 5. t. m. svoj redni letni občni zbor. Društvo je imelo v letu 1917. prometa K 1,236.438.90. Cisti dobiček znaša K 25.684.45. Predlagalo se je, da naj se razdeli dobiček takole: 10 odst. rezervnemu skladu K 2.568.45, 2 °dst. ^skladu za v vojni obnemogle člane in za družine Padlih članov K 513.69, 4.5 odst. za oddanih 450.000 div. znamk ie K 20.250 in dispozicijskemu skladu ostanek K 2.352.31. Ta predlog pa ie občen zbor v toliko spremenil, da odpiše od K 20.250:— 10 odst., to je vsakemu članu od dividende v sklad za lasten delavski dom. ' tem sklepom je storjen prvi že davno mišljeni temelj za bodoči razvoj delavskih organizacij. Dalje je vzel občin zbor na znanje, da se društvo pridruži nameravani koncentraciji kons. društev na Kranjskem, toda šele teši ko bodo dani zato sprejemljivi pogoji, o katerih bo sklepal izreden občni zbor. Konecno je občni zbor odo-biil predlog, da se onim članom, ki svoje dividende do 30, maja ne dvignejo, zapade ista hranilnim vlogam brezpogojno. — Monopoliziran tobačni nadomestek. Dne 15. maja se razširi državna pravica monopola na vse vrste tobačnih nadomestkov. Tobačna režija sama bo spravila v prodajo tak nadomestek z imenom »vojna mešanica«. Ta tobačni nadomestek pa ne bo spadal pod tobačno Izkaznico. 7~ SSac'kor za vkuhavanje. Kakor poroča ofieiozen i^uujski list, se bodo dale letos meseca julija gospodinj-s \ om večje množine sladkorja za vkuhavanje sadja na r‘lzl)0lago. Za vkuhavanje sadja je določenih 2000 vago-'l°v sladkorja. Od te množine se bo razdelilo 1600 vagonov gospodinjstvom, 400 vagonov pa sadjerejcem in vojnim kuhinjam. Meseca julija prejme '/saka stranka na sladkorne izkaznice dvojno množino sladkorja. — Avstrija in Ogrska. V neki gostilni v Gradcu je Plačal gost za dve meseni klobasi z zeljem in dva vrčka Piva 13 K 40 h. V istovrstni gostilni v Budimpešti pa je veljalo kosilo sestoječe iz paradižnikove juhe z belimi rezanci, dalje iz pečenke, krožnikom špinače z mastjo, bu-htelni in povidlom, z vrčkom piva in dvema kruhoma in K 90 h. Ravnotako stane v Budimpešti v kavarni do- 1 a mlečna kava z dvema koščkoma sladkorja 70 h. Ta-' >zvana porcija kave z dvema kruhoma in sirovim ma-s om stane 1 K 60 h. — Na Ogrskem ljudje žive, v Avstriji pa stradajo. — Kokoš, ki leže zlata jajca. »Landerbank« je imela dne 6. t. m. svoj občni zbor, kjer se je sklenilo od čistega dobička 18,092.485 K izplačati dividendo po 32 K. Poleg tega se bo razdeljevala še naddividenda po 12 kron °d akcije. — Pred tržaško kazensko sodnijo se je pričela razprava. radi velikih špekulacij z manufakturriim blagom. Trst>^ei'CeV ^ C6'a vrsta’ trK°vci' agenti in mešetarji iz fs a, Gorice in Carigrada, posestnik iz Dalmacije in 111 ’ )ai,slw trgovec Franc Wokač. Obtoženi so, da so "‘kupovali trgovine z manufakturnim blagom, kar na ebelo z namenom, da bi pozneje prodajali to blago z o-rornnimi dobički. Frall Wokač je nakupil razne zaloge za preccj vei^g v$otc i60 000> 510.000, 26.000, 235.000 11 • 00, 120.000, 175.000 in 60.000 kron. Pri obravnavi je izjavil, da je res kupoval zaloge, ali radi tega, ker Sz 110-^anjostiod dobaviteljev ni dobival več zadosti blaga za Svoje trgovine. Povedal je med drugim, da je bil v Trstu neki Zid iz Galicije, ki je pred njim odpeljal iz Trsta blaga za tri milijone kron. Mnenja je, da js bilo, ko je namestništvo izdalo 280 dovoljenj za sklepanje takih kupčij, odpeljanega iz mesta blaga za okolo 40 milijonov K — Vojaka zabodel. Dne 3. t. m. ob lU.zvečer je hlapca posestnika Breznika v Zamarki pri Št. Lenartu v Sl. ^ orucah Jožefa Klojčnika zabodel neki vojak pred hišo sesuukC|a sospotlai'ia in sicer z bajonetom. Sosednji po-bajori 'll>i:,nan Je klical 113 Pomoč, na kar ga j; vojak z zalit 6 01,1 Uclaril večkrat po glavi in ramenih in potem eval od njega denar. V smrtni nevarnosti mu je 2ug-an dal 300 do 400 K. Vojak je nato izginil. ^ Velike tatvine cigaret na graškem južnem kolo-v^°ru. Pred graško poroto sedita 32 letni zapisovalec ti/]0/ J°Sip Pirk,ler in 29 ,etni zapisovalec vozov Ma-W’ ker sta na iužni *eleznici januarja meseca 1918 e?jZe vlnn,|ienena vagona, v katerem je bilo 130 zabojev ko fovskib cigaret, ukradla 605 kartonov z okrog 10.000 cisaret v vrednosti 5000 kron. Pirkner je poleg Sladkorja^io *u^n' že1ezn*c*: 3 kg zrnate kave, 20 kg lo Utr ,^pnir-.„kK sira> 4 kff riža, 10 kg prekajenega mesa, 'e$i /t m.°ke’ 3 Pare čevljev, 2 koži usnja, 2 ko- tobaka za pipo ki., , , .... Pa , L . D1agove, tobak m cigarete. Heric u ?? kK iečmenčka. Pri Heriču so našli in;>>dno kiipzico z vlogo 2248 K> pri pirknerju pa hra. iena vknilzIC0 za 8050 K’ °b* obtoženca sta bila obso- vsak na dve leti težke ječe. 'SVl0(ieH ,^mr* dragonca Moritza. Kalkor smo Q 1X)rocalil' -te bl1 mfctolbra 1917. na 11111 duinaijsikega vzhodnega kolodvora dra- gonec Moritz, ki ije v pijatniositi poročnika Cer-ciiika udaril s pestjo v obratz, od tega z bajone-tam zabolden ter je takioii mrtev obležal. Poroč-•nik Čendak je bil zaradi luiboda m zanemarjenja slulžbemih predpisov obtožen. Arimaidmo divizijsko sodlišče ga de hudodelstva uboja od obtožbe oprostilo, zaradi prestopiva proti varaosti življenja pa obsodilo na šesit tednov zapora pni profosu. Getldik je proti tej olbsodlbi vložil mliano®tnio pritožbo. Naiilvlišifil sodni dvior (ie v sredo obsioldbo poročnika Gendilka razveljavi;1! tor odredil novo razpravo, češ da je. Gendik ravnal v častnem isiilobramii. Na .piodllialgfi te 'razsodbe se bo posltopantje proti poročniku Cer-diiku malibrže ustavilo, ne ida bi se določila ponovna razprava. — Zahvala. Podpisana se tem potom kar najuljudne-je zahvaljujem rudarski organizaciji, prijateljem in znancem ter vsem, ki so sodelovali pri častnem spremstvu mojega'pokojnega soproga k zadnjemu počitku. V I-driji, dne 30/4. 1918. Marija Medvedič. — Iz liste odvetnikov črtan je bivši odvetnik v Sarajevu dr. Živko Nježič, ker je iz ruskega vojnega ujetništva šel v Genevo ter tam pristopil k »Jugoslovanskemu odboru.« Podpisal je baje tudi znano kriško izjavo. Vojna. Dunaj, 8. maja. Uradno se razglaša: Topniški ogenj je bil le ina nekaterih kraljih živahnejši. Vzhodno Capo Siile, v kotlini Laighi, ob Monte P er ti ca im na ijuižnam pobočju Monte Aleši smo zavrnili sovražne .izvidne oddelke. Šef generalnega štaba. B e r 1 i n, 8. maja. \Volffov urad poroča iz glavnega stana: Z a p a d n o b o jii š č e. Južno kanala Nien\vepcrt smo pni uspešnem izvidmeim sunku vjeli nekoliko Belgijcev. Na flamdenskem bojišču in ob Lysi živahen artiiliieriiiskii ogenj pri Komimelu in Bailleuiilu. Pni mamiišiih spopadih ob Soimimii srno vjeli znatno štetvilo' Angležev in Frameoizoiv. Olb obeh istnameh eesite Gorbie-Braye je napaidel sovrajžiraik brez tiispe-ha. Sovražne priprave za imajpaid smo v o'gnju zadušili. Piri nekem močnem napadu smo so1-vražniika v bližiiinskem 'boju zavrnili. — Z ostalih bofišč nič posebnega. — Ludetnidorff. D u n a 'j, 9. imaja. Uradno se razglaša: Ob Piaivi lie ;b'il artiiljemijslkii ogenj tudi včeraj zelo živahen. Na gorski fronti iso bili na nekaterih iimestih sunki sovražmiih iaviidnlih oddelkov za-vrntieni. — šef generalnega štaba. B e r 1 i n, 9. irnaija. Wo1ffov urad poroča iz glavnega stana: Z a p a d n o b o j li š č e. Med Ypnesoirn iin BaiillieiuiJlom čez dan živahen to-poVSki ogenj. Naša podjetja jiuižrio jezera Dieke-busch so 'iimela popolen uispeh. Raniske in ba-denske čete so v širirni 'dveh ikLlolmietnoiv v na-skoiku vzele sovražne poziiciitie ob ootclku Vy-ver. Sunile so, kakor se kaže, v prliipraivljaaoči se franeosiko-angleški napad iter oslabile nje-go/vo unjoič. Samo na obeli straneh ceste Reniing-helst-Keiinimiel je prišel mapald do polnega iraz-voja. Napad sim/o zavnnillii ravno talko kakor (tudii proitiniapadie na maše novo pridobljene pozicije. Ujeli simo 675 motž šestiih franooskih in d vedi ainigleškii dli'Vizij, iki so imele težke izgube. Anglešike sunke ob južnem; breigu L vse, pri Bouquoyn im južno Alberta sitno zavnnillii. Pri nočniiih inapaidiih avisitrallsikih oddelkov pni Bna-ve 'smiio vjelii 45 imož in 4 častnike. V ®adnjdh treh dneih je (izgubili sovražnik v zračnem boju 37 letal. Vzhod (Ukrajina): Na severnem obrežju Aziovskega unioitia isinio pnodnlli do izliva Dona ter mirilo zasedli Rostov. — Razprave za določitev domarlkaiciiisike črte se v kratkem pnilčno. — Ludenidorif. Zadnje vesti, Minister dr. Žolger odstopil. D u n a i, 9. maia. Cesar je demisijo 'ministra dra. vilte^a Zoilgerja sprejel ter amu, pri-diižujoč si njegovo madčillljntje silnižbaviamje izre-kell zahvalo in PTlizmaipje' za njegovo odlično delovanje v težavnih razmerah. Odstopivšamni ministru je cesar podelil red železne 'krone prvega razreda. Avstro-Ogrska želi mir. B u d a p e-š t a, 9. maja. Minister vnanjih zadev baron Burlian, ilci je ina povratku iz Bukarešta včeraj dospel v Budapešto, je bil' tukaj slovesno sprejet. Višji župan dr. Barozy je pozdravil ministra ter se mu v imenu glavnega mesta zahvalil za uspešen zaključek mirovnih pogajanj z R umnimi jo. JVLiniiister vnanjih zadev, zahvaljujoč se za pozdrav, je izjavil, da 'ima mirovna pogodba prav poseben pomen. Ta pogodba daje vzhodnim mejam dežele popolno koneono varstvo. Izrazil je želijo, da bi fauka-reškim piogaianiiem čim prej sledila nadaljnja če 'le imogoče splošna pogajanja, M naj bi prinesla mir že štiri leta trpečemu človeštvu ter napravila konec groizmeimu prelivanju ktr^ Cesar od svoje priznane imiroljubnosti mi 'popustil nikdar niti za treniOtelk. Tudi danes je niegova odločna in trdna volia, iskati or:p priliko, da z vsemi našimi nasprotniki po možnosti sklenemo časten, pravičen, trajen in spravljiv mir. Mi takorefcoč prežimo na vsako priliko, da zamoremo pričeti z našim: toizadev-iniim prizadevanjem', ne da bi bili vezani na gotove omejujoče formule. Minister Izjavlja, da tudi on hoče v teli smeri delovati. Mfmilstrovim besedam je sledilo živahno odabravanje in iklioi »Živio mir!« — Potem se ie minister odpeljal lTa Dunaij. Avstrija — zvezna država. Luga n o, 9. .maja. Vodiimi angleški list, ■londonske »Times«, pozivi jejo cesarja Karla, naj bi dobro premislil, da-li hoče biti poglavar »novo ustanovljene mogočne vzhodnoevropske zvezne države« slovanskega značaja, ali oa hoče vztrajati pni zvezi z Nemčijo. »Times« imenujejo Prusijo »dedno sovražnico avstrijske države iin njene dimastije«. Tudi razni drugi angleški listi pišejo v. podobnem' smislu. Italijanski nacionalistični listi odločno zavračajo angleške načrte in pravijo, da je nepojmljivo, kako morejo v londonskih merodajnih krogih govoriti o načrtih, katere vse meščanske stranke v Italiji odločno odklanjajo. Bolgarija in Rusija. S o f i j a, 9. maja. Za bolgarskega poslanika v Moskvi je imenovan Čaprašikov, ki je danes odpotoval na svoje novo službeno mesto. Ruinunija in centralne države. Bukarest, 9. maja. Rumunski minister vnanjih zadev, Arion, se je o mirovni pogodbi izjavil taiko-le: Pogodba vsebuiie brez dvoma za Rumnniijo tirda doiločila, vendar ne smemo ])Ozabiti, da se je od zahtevanih .mejnih korektur končno odobrilo le približno 30 odstotkov. Bolestno je za Ruimunijo', da je izgubila Do-bnudžo, katero 'ie 'kultiviraila in jej uredila krasno pristanišče Konstanca. Po težavnih pogajanjih se je za Ruimiunijo usitvari'1 gospodarski položaj, ki iiei omogočutie v prihodnje plodovito delo. Trgovska pogodba se ne dotika ruimunske carine in ne ovira razvoja rumiunsike industrije-. Rumunsika vlada je z izboljšanjem mirovnih pogojev dosegla vse, kar ie bilo mogoče. Sklep miru se je numunskim zastopnikom v inozemstvu naznanili z obvestilom, da bo Rnmunija v bodoče varovala popolno in lojalno' nevtra-liteto. Nikaragua napovedala vojno centralnim državam. San J u a n del Sur, 8. maja. (Agemce Havas.) Republika Nikaragua ie napovedala vojno Nemčiji in njenim zaveznikom. Samo štini glasovi iso bili protii votinii napovedi. Kongres je .sprejel tudi predlog, ki se izjavlja za solidarnost z Zdnuiženimi državami in drugimi ameriškiiimii, republikami v vojni z Nemčijo in Avstro-Ogrsko. Aprovizacija. članom Vojne Zveze! Ker Vojna Zveza ne more računati s stalno dobavo tega ali onega blaga, odpošilja v oddajališča po vrsti, kar prejme. Zato morajo člani vsak teden povprašati v oddajališčih, kaj se bo sedaj ali pozneje razdalo. Eventualne pritožbe naj se naslovijo na vodstvo Vojne Zveze v Ljubljani. Članom konzumnega društva za Ljubljano in okolico na znanje. Podpisano društvo je prejelo za svoje člane nekaj blaga iz takozvane zaloge ljudskega oblačila. Med tem je 100 moških hlač, 18 ženskih oblek ter par sto metrov raznega blaga, nekaj dobrega, nekaj papirnatega. Kdor nujno potrebuje, naj si nabavi pri pristojni poslovalnici izkaznice A, ter naj se prihodnji teden zglasi v naši filiali, Šiška — po Binkoštih pa šc v filijali Sava, oziroma Tržič. Nikdo pa naj ne misli, da dobi tudi blago, če ima izkaznico, kajti blaga je silno malo. Tudi naj nikdo ne misli, da bo ravno to dobil, kar bi rad. Kar smo prejeli bomo razdelili. — Vodstvo konzumnega društva za Ljubljano in okolico v Ljubljani. čevlji z lesenimi podplati. Mestna aprovizacija bo oddajala čevlje z lesenimi podplati poslom v petek, dne 10 t. m. popoldne od 2. do 4. v svojem uradu na Poljanski cesti. Prodaja vojnih in praških klobas po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase v vojni prodajalni v Gosposki ulici strankam z zeleno izkaznico B po sledečem redu: V soboto, dne 11. maja dopoldne št. 1—200, popoldne št. 201—400; v ponedeljek, dne 13. maja dopoldne št. 400—600, popoldne št. 601—800. Tega reda se je točno držati. Vsaka oseba dobi četrt kilograma; kilogram vojnih klobas stanc 2 K, kilogram praških klobas 4 K. Peki se vabijo, da se zglase zanesljivo jutri v soboto tečno ob 9. v mestno posvetovalnico radi nakazila moke. Zabela za III. 'm IV. uradniško skupino. Stranke z izikazuiicarmii III. iim IV. uradniške siku-iiime prejmejo zabelo v petek, dme 10. t. fin. do-poidne piri Miildeismi na Dumajski cesti. Določen :ie ta-le red: III. inrajdiniška skupina od 2. do pol 3. št. I do 50, od poil 3. do 3. št. 51 do 100, od 3. do po! 4. št. 101 do konca. IV. uradniška sku-nina od pol 4. do 4. št. 1 do- 50, od 4. do pol 5. št. 51 do 100, od pol 5. do 5. št. 101 do ikomca. Vsaka oseba dobii M .kis:. — Kitejraim stane 20 kron. Inozemsko meso. Meistoa ajproivizacilia bo ripoidaijailal moizeimisiko meso v soboto, din e 11. t. m. m v pomedeli6k, dne 13. t. im. v carikvii sv. Jožefa viselcii dopoildine od 7. do 9. mre. Cena prvovrstnega miesia ziirašia za iklifeigraim 20 ikmom, drujrovrsitineiKia imieisa 14 kron. Telečje meso za težko bolne, ki leže. Tiisti težko bcilni, 'ki leže in so 'bili pinij-aiv.Melm idio danes, diile 10. t. m;, v ipfeainffli miestine apnoivitea-ci.ie na Pioiltiainaih, preiimeio telečje imieso v soboto, dme 11. t. im. dopoldne od 7. do 8. ure na Poljanski cesitii št. 15. S seboj je tireiba prinesti tisto tekiaiznioe, ina katere dobivajo sicer meso. Meso na zelene izkaznice B št. 1 do 1200. Stranke z zelerami fekazmiiioaimi B št. 1 dio 1200 dobe imiesio po znižani ceni v siolboto, dne 11. t. mi. pop.oJdine v cerkvi sv. Jožefa. Dotočen .je ta-le red: Od I. do pol 2. št. 1 do 120,od poli 2. do 2. št. 121 do 240, oid 2. do pol 3. št. 241 do 360, od pol 3. do 3. št. 361 dio 480, old 3. do pol 4. št. 481 do 600, od poli 4. d:0: 4. št. 601 do1 720, ;d 4. do poil 5. št. 721 do 840, od poli 5. dio 5. št. 341 do 960, od 5. dio poil 6. št. 961 do 1080. od >oil 6. do 6. št. 1081 dio 1200. Meso ua zelene izkaznice B št. 1201 do konca. Stramlke z zeteruiimii izikaiziniicaimii B 'štev. 1201 do ikiomca, dobe meso pc znižani ceni v soboto, dne 11. t. m. popoildme raa Poljanski cesti št. 15. Dotočen iie -ta-fe red: Od I. db pol 2. štev. 1201 do 1320, od poli 2. do 2. štev. 1321 do 1440, od 2. do pol 3. štev. 1441 do j.560, Od poli 3. do 3. štev. 1561 do 1680, (id 3. do pol 4. št. 1681 djo 1800, od pol 4. do 4. št. 1801 do 1920, od 4. dio pol 5. št. 1921 do 2040, od pol 5. do 5. št. 2041 do 2160, od 5. do pol 6. št. 2160 do 2280, old pol 6. do 6. št. 2281 do konca. f Gališki krompir za 1. okraj. Stranlke I. okna j a prešinejo krompir v soboto, dinie 11. t. m. pri Muh.leisnu ima Duinaijsikii cesti. Določen je'ta-le rad: Od 8. do 9. št. 1 do 200, od 9. do 10. št. 201 do 400, od 10. do 11. št. 401 do 600. Popoldne od 2. do 3. št. 601 do 800, od 3. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do 5. št. 1001 do konca. — Vsaka oseba dobi 3 k£. K'iilio©raim stane 40 vin. Razno. * Največji miin v Avstriji pogorel. V Visočanih na Češkem je Odkolikov mlin, v katerem se dela popol- j nonm mehanično, brez človeške oskrbe. V ujem so naj- i novejši stroji. Navzočih je v celoti le šest delavcev, j Minuli četrtek je tu pričelo goreti. Predno je dospelo i 'zasilno društvo, je pogorel skoro /.e ves mlin in ogenj še tudi dosegel do dveh sosednjih velikih žitnih zalog, j Gasiti so mogli ie počasi, ker je primanjkovalo vode. Ga- i silna društva so predvsem branila strojnico in klet, ravnateljsko poslopje, hleve, skladišča moke in pekarijo pred požarom, kar se ji je deloma tudi posrečilo. Mlin in žitno skladišče so pustili goreti. Stroji mlina so pred nekaj leti veljali 1,200.000 kron, sedaj takih strojev ne izdelujejo več. Skupna škoda se ceni na več milijonov kron. * 14 latov so zaprli na dunajskem vzhodnem kolodvoru, ki so v mesecih april in marec kradli na ne-verojeten način in velike množine tobaka, slanine, pre-kajnine, konserv, perutnine, kruha, sladkorja, konjaka, šampanjca, vina, svile, kanditov, mila, usnja, perila, suknja, vojaških oblek, svilenih nogavic, sukanca itd. v skupni vrednosti 170.000 kron. Vseh 14 tatov so železniški uslužbenci. Dobili so pri njih velike zaloge ukradenega blaga, katero sc je izročilo železniški upravi. * Usmrtitev dezerterja v Kečkemetu. V budim-peštanskih listih čitamo naslednje poročilo: V Kečkemetu so usmrtili pešca, ki je utekel od svojega budim-peštanskega polka. Obravnava se je vršila v Budimpešti. Dezerter je bil le radi tega obsojen na smrt, ker je po razglasitvi nagle sodbe pobegnil. Sodbo je potrdil honvedni okrožni poveljnik baron Lukašič in moža so prepeljali v Kečkemet, kjer stoji njegov regiment. * Karte za ribe bodo v kratkem uvedli v Berlinu. * Policijski prezident vzgojevalec občinstva. Policija v Utrechtu (Holandsko) je prišla nedavno na dobro misel. Tamošnji policijski prezident jes hotel ob-činst,vo dosledno opozoriti, da brezštevilne tatvine koles v velikih holandskih mestih občinstvo samo s svojo neprimerno lahkomiselnostjo omogočujs. Nekega dne je policijski prezident ukazal desetim policijskim agentom, da naj kradejo oblečeni kot civilisti od 7. ure zjutraj pa do večera kolesa, na kateia nihče ne pa.ii. 'Za ob 8. zjutraj so imeli 37 koles. Do treh popoldne so ukradli 84 koles. Samo v dveh primerih so jih zasačili pri tatvini in jih pripeljali na policijo. Za ta slučaj je pa bilo odrejeno, da naj se brez odpora puste aretirati. * Tatvina ob spremljevalcu gramofona. V neko gostilno v Raachu so prišli zadnjo soboto trije moški in neprestano navijali gramofon. Eden od njih je med igranjem gramofona izginil iz sobe in se splazil v sobo krčmarice z namenom, da jo okrade. Gramofon ie napravljal s svojim spremljevanjem znaten vrišč, tako da je mogel tat neovirano opraviti svoj namen. Med odmorom gramofonovega spremljevanja pa zasliši krčmarica v sosednji sobi sumljiv šum in odide pogledat, kaj bi bilo tam. Tat je začutil krčmarico in pobegnil skozi okno na prosto, a seboj pa vzel 500 kron denarja in še drugih dragocenih predmetov. Druga dva moža sta bila takoj pripravljena poiskati tatu in naznaniti slučaj žandarmeriji. Seveda je bila to za oba tatinska tovariša le pretveza, da sta mogla na lepem pobegniti iz gostilne in uteči orožnikovim rokam. * Dober tek, Amerikanci! Iz Berlina poročajo: Meso krokodilov je doslej veljalo kot neužitno, toda, kaj vse ni bilo užitno in kaj vse se sedaj »prebi^vlja«-Tako pride sedaj, da amerikanski fini ukusneži, ki imajo vladi prijazen želodec, zatrjujejo, da ima mesovje krokodilov sličen okus kakor od rib in da je zelo tečno, ako se izkuha ali speče. Sprva so se v amerikanskih gostilnah ne malo »puntali« gostje, ko se jim je predložila taka pečenka, a sedaj jim baje že izborno ugaja. Ondi izdelujejo tudi klobase iz krokodilovega mesa, pa kaj za to, če imajo včasih okus po žebljih in žaganju ter se jim pridruži še duh po milu in steklu. Velikansk razloček so pač amerikanske in evropske klobase, v katerih slednjih je, kar vsakdo ve, še vedno mlada svinjetina . . . Da, da, ti Amerikanci! Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip P e t e j a n. Tisk »Učiteljska tiskarne" v Ljubljani, Agitirajte za »Naprej*! Fošllialie ga vojakom ? Učenko sprejme Kje, pove upravništvo. Okrajna bolniška blagajna zzz==== ¥ Uubliam. —■ ------- i PŠSSrSia l Turjaški trg 41. — Uradne ure od 8. zjutraj do 2. popoldne. — Ob nedeljah in praznikih blagajna ne uraduje. Z d r a v n 5 k i gg-: Dr. Košenina Peter, splošno zdravljenje, ordinira v blagajni od pol 11. do pol t. opoldne. Dr. Kraigher Alojzij, splošno zdravljenje, ordinira od 1. do 3. popoldne, Poljanska cesta 18. Dr. Minaf Fran, kirurgično in splošno zdravljenje, ordinira od pol 1. do pol 3. p(y poldne v blagajni. Dr. Zajec Ivan, splošno zdravljenje, ordinira od pol 10. do pol 11. dopoldne v blagajni, od 2. do 3. popoldne v Frančiškanski ulici 2. Plani ki notrebuiejo zdravniško pomoč, in njih svojci vkolikor so opravičeni do zdravniške v/ ’ moraio v vsakem primeru zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da dobe nakaznico 'U-zdravnika • brez’nakaznice ordinirajo zdravniki le v nujnih primerih. Bolniški list, ki ga izpuhu zdravnik, mora bolnik takoj oddati v blagajniški pisarni. Ob nedeljah m praznikih ordmira.,0 zdravniki le v nujnih primerih. Zdravila se dobivajo v vseh ljubljanskih lekarnah. Bolmscma se plačuje ob sobotah od 8. do 1. ure popoldne, če je ta dan praznik, dan prej. Bolnike k, se za radi bolezni ne morejo zglasiti sami, mora priglasiti kdo drugi. Potrebna specialna zdravljenj- dovoljuje blagajna po nasvetu zdravnikov. Načelstvo ESelniška glav/mira :< ie,©e©,©o©. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti ugodnemu obrestovanju. v Ljubljani. Poslovmoa c. kr. avstr, razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu. Trstu, Sarajevu, Gorici (t. I v Ljubljani) in Celju ReservfVS i? ® ca «5 S ©!w©*j*ss K 2,009.060. Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, financira erarične dobave in dovoljuje 1 aprovizacijskc kredite —